Poštnina plačano v g+twini
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-17768
KATOLIŠKI
S ped in uh bon. post. -- II Grtippt)
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 3
Gorica - 16. februarja 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
NAROBE SVET
Kardinal Mindszenty v dosmrtni ječi
Ko sem zadnjič ogledoval lepo slikanico Levstikovih otroških pesmi »Najdihojca«, sem se ustavil ob poglavju »Narobe svet« ter se zamislil. Ali ni vprav danes narobe svet? Proces v Budimpešti me o tem uverja. Tam so nepoštenjaki sodili poštenjaka, fašistP sodili antifašista, krivičniki pravičnega. Tako namreč poročajo: Predsednik ljudskega sodišča, ki je sodilo kardinala Mind-szentya, dr. Vilmo Olti, je bivši član nacistične stranke med nemško okupacijo. Tudi takrat je bil predsednik sodišča. V kom., partijo se je vpisal leta 1945. Državni pravdnik dr. Martin Bodonv je bil pod imenom Martiin Schvvitzer član vojaškega sodišča pod nacisti. Večina ostalih policijskih uradnikov je imela prste v nacističnih procesih. Edini pravi anti-nacist je sedel na zatožni klopi — kardinal Mindszentv, katerega so bili ob koncu vojne nacisti aretirali.
Potek razprave
V nekaterih rečeh ni težko biti danes prerok. Tako pi bilo težko prerokovati, kakšen konec. čaka kardinala Mindszen-tya, odkar se je tako odločno Postavil po robu komunističnemu razkrfctjanjevanju ogrskega naroda. Mnogi zgledi so vsakomur pokazali, da njegova pot bo v ječo in potem zaradi kakih že znanih obtožb v smrt ali vsaj v dolgoletno ječo. Napoved se je uresničila. Samo da kardinala niso usmrtili, ker komunisti so toliko prebrisani, da ne marajo mučencev; oni rabijo prisilne delavce. Zato so nadškofu in primasu Ogrske kardinalu Mindszentyu prisodili dosmrtno ječo, njegovim soobtožencem pa od 3 do 15 let ječe.
Razprava je šla »po liniji«. Kardinala so aretirali na praznik sv. Štefana zvečer. Nato se je začelo v zaporu izpraševanje, zunaj zapora pa pripravljanje javnosti na njegov proces in obsodbo. V svet so vrgli senzacionalne trditve o neverjetnih odkritjih raznih obtežilnih dokumentov, ki so jih baje odkrili v kleti nadškofijske palače v Budimpešti, skrite v dveh velikih oeveh za torpede. Nato so vrgli v svet prve trditve o kardinalovih izpovedih v ječil Sledila je objava »Rumene knjige«, v kateri so objavili v fotografskih Posnetkih in v prepisih razne °btežilne dokumente, češ da Pričajo o kardinalovem izdajalskem delovanju in drugih njegovih zločinih. Vse je izgledalo, da delajo propagando kakor za ^zdravljenje kile brez operacije«, pripravljali pa so se, da izidejo enega najsramotnejših Procesov, kar jih zgodovina Pozna. Tako je po par tedniih
zasliševanja prišlo do procesa, ki se je začel v majhni dvorani budimpeškega sodišča dne 3. februarja. Glavni obtoženec je bil kardinal sam, poleg njega pa še njegov tajnik msgr. Za-kar, dva druga duhovnika in j trije civilisti. Ves proces je tra- j jal tri dni. V soboto 5. II. so zaključili svoje govore zagovorniki in državni tožilec, ki je j zahteval za kardinala najtežjo | kazen. Kakšna bo ta kazen?! Svet se je spraševal:	ali	bo!
smrt? V torek 8. II. so obsodbo | razglasili.	\
Obtožbe
Hitro so torej dciali. Mudilo j sc jim je. V zapadnem svetu, j če bi bil sploh mogoč kak tak, | proces, bi trajal par mesecev. Tam pa se vidi, da imajo več j nujnejših opravkov, kakor i>a je izpraševanje in zasliševanje! prič in iskanje dokazov o kriv-! dl obtožonoo\>- ki r.e vendar vse j sami priznali!, priznali še več, j kot so od1 njih zahtevali. Čudno je to, a resnično. Dante pravi, da j je v peklu med pogubljenimi vi- i del nekaj podobnega. Tam soj se duše rinile ob Karontovi barki, da bi jih čimprej prepeljali v pekel. »Kako to,« se je čudil Dante. »Vidiš,« mu razloži Vir-gil, »to je zato, ker jih k temu priganja božja pravica. Hitijo zato, da bi prej prišli v pekel«. Komunistična pravica mora imeti v sebi tudi nekaj podobnega, da obtoženci hitijo s samo-obtožbo, da bi prišli čimprej do obsodbe.
Obtožbe so bile v glavnem tri: 1. Da so vršili vohunstvo v prid ZDA. 2. Da so se udeležili monarhistične zarote, ki naj bi pripeljala na ogrski prestol prestolonaslednika Otona. 3. Da so protipostavno kupčevali s tujo valuto. Glavni krivec je bil kardinal. Na podlagi teh obtožb so bili obtoženci obsojenk Zato ima goriška »Soča« prav, ko ■trdi, da »na procesu sploh,ni bilo govora o veri ali kakih drugih občutkih katoličanov«. Io-da mi bi »Sočo« vprašali, naj nam pove, kdaj je bil, kdo obsojen pred civilnim sodiščem zaradi svoje vere kot take. Še v srednjem veku nikoli. Zaradi vere sodi sv. Oficij, ki je duhovno sodilšče, državna sodišča so sodila in sodijo še vedno zaradi prestopkov zoper državne zakone. Križ pa je v tem, da so časi, ko kak državni režim smatra pripadnost k tej ali oni' religiji, k temu ali onemu svetovnemu nazoru kot zločin zoper državo, zoper njeno varnost. Vsled tega čuti za potrebno, da pristaše takih nazorov preganja kot svoje sovražnike, to je kot sovražnike države, ali z drugimi besedami kot izdajalce in vohune. Naravno! Človeku, ki veruje, posebno še če
ima tako odločilno in vodilno mesto v Cerkvi kot prvi škof v kaki državi, nalaga vest določene dolžnosti, n.- pr. obrambo krščanske vzgoje mladine, skrb za dobrodelne ustanove in za verske svetinje itd. V totalitarni državi, ki verske zahteve in zahteve vesti svojih državljanov prezira, je nujno, da pride do spora, do stanja, ko mora svoboden in veren človek reči: 'Boga je treba bolj poslušati kot ljudi«. Tedaj pa postane vohun in izdajalec. Kot takega ga je treba tudi soditi in obsoditi.
To »krivdo« v očeh komunističnega režima je zakrivil tudi kardinal Mindszenty, kakor je potrdil sv. oče v pisinu ogrskim škofom z dne 2. febr. Takole piše: »Dobro poznamo zasluge tega izredno dobrega pastirja, poznamo trdnost in čistost njegove vere; poznamo njegovo apostolsko odjošaiost v obrambi nepokvarjenega katoliškega nauka in pravic vere. Če se je srčno in neustrašeno uprl, ko je videl, kako so svobodo Cerkve vedno boli omejevali in kratili, posebno še če ie to naredil, ko je videl, kako so v največjo škodo vernikov ovirali izvrševanje cerkvenega učiteljstva in duhovniške službe — to oboje se mora vršiti ne samo v cerkvah, temveč tudi v javnih nastopih ob verskih manifestacijah, v šolah — višjih in nižjih, — s tiskom, z romanji im v katoliških organizacijah — čc je to delal, to gotovo mu ni v obtožbo in sramoto, temveč v največjo čast, ker je treba pripisovati! njegovemu budnemu izvrševanju pastirske službe.«
To je bil »zločin« kardinala Mindszeutva in zato je bil obsojen. Vse drugo so samo juri-dlčni izgovori zaradi sodišča, da se opere pred svetovno javnostjo.
Po obsodbi
Neki tukajšnji časopis je zapisal, da je odmev obsodbe kardinala Mingszentya v zapadnem svetu presegel vsako predvidevanje. Lahko rečemo, da se je v zgražanju združil ves svobodni svet. Zato se nam zdi prav grdo, da si je »Soča« upala zapisati trditev, da bi bil kardinal za svoja dejanja kaznovan v kateri koli državi. Ravno naval ogorčenja, ki ga je proces izzval povsod v vseh nekomunističnih časopisih, nam priča, da je bil tak proces mogoč samo v državi ljudske demokracije. Največji gnus nad procesom so pokazali Ameri-kanci. Tam je zunanji minister dejal, da je narod Združenih držav pretresla in prestrašila nevarnost, ki jo je Mindszenty-jev proces nazorno pokazal vsem svobodnim narodom sve-
ta. V parlamentu pa so enoglasno odobrili predlog, naj Združene države protestirajo zaradi procesa in obsodbe kardinala Mindszentya, in msgr. Stepin-ca, če potrebno tudi pri Združenih narodih. Truman sam je dejal časnikarjem, da je ta proces »sramota«.
Podobno ogorčenje so pokazali na Angleškem vsi nekomunistični časopisi, parlament in mihistri. Zunanji minister Be-vin je vložil zaradi procesa posebno protestno noto pri ogrski vladi. Samo komunistične lutke odobravajo »budimpeštansko sramoto«, med njimi! seveda *Soča«, in njen vredni bratec »Pr. dnevnik«. V Milanu pa so komunisti celo napadli neko skupino ljudi, po večini žensk, ki so po ulicah demonstrirale zoper proces v Budimpešti, ter se z njimi stepli. V rimskem senatu so social-komunistični senatorji zelo živahno protestirali, ko je notraiiji minister v govoru obsodil proces v Budimpešti.
Sv. stolita je ponovno opozorila, da so vsi udeleženci pri procesu zoper kardinala Mind-szentya zapadli izobčenju, pridržanemu na poseben način sv. stolici; sv. oče pa je sklical poseben tajen konzistorij v ponedeljek 14. febr., na katerem bo gotovo s kardinali govoril o tem procesu.
Tudi Kominform se je baje te dni sestal v Pragi, da bi se pogovoril o položaju, ki je nastal po Mindszentyevem procesu.
______________ T.	V.
Razgled po svetu
Severnoatlantski pakt
V Washingtonu so pospešili razgovore za sklenitev severnoatlantskega obrambnega pakta, v katerega bi najprej prišle Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburška, Kanada in Združene države. Po tem paktu bi bile države članice obvezane nuditi vojaško pomoč vsaki teh držav, če bi bila napadena. Težave, ki so zadnje čase nastale, so bolj tehničnega značaja. Ameriški senat namreč po postavi edini odloča o vstopu Združenih držav v vojno. Ta pravica senata bi bila prizadeta, če bi se Združene države zdaj z atlantskim paktom zavezale, da bi avtomatično stopile v vojno, če bi bila katera članica atlantske zveze napadena. Te težave pa bodo gotovo kmalu premagali. Atlantski pakt bo gotovo velik prispevek k miru, ker si bo vsaka država dobro premislila, preden bo napadla kako članico tega pakta in s tem skoro gotovo sprožila svetovno vojno.
; Odklonilni sovjetski odgovor
i
Sovjetska vlada je odbila ju-! goslovanski protest, ker Jugo-j slavije niso sprejeli v tako imenovani vzhodnoevropski gospodarski svet, katerega so prejšnji mesec ustanovili v Moskvi. Kakor smo že pisali, je to neke vrste vzhodni Marshallov plan, ki so ga sklenile Sovjetska zveza, Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Češkoslovaška. Jugoslavija se je pritožila, zakaj tudi nje niso povabili k sodelovanju. Sovjetska vlada je zdaj na ta protest odgovorila s protinapadom. Pravi, da so Jugoslavijo izključili iz tega sveta, ker se sovražno obnaša do Sovjetske zveze in drugih držav komiu-forma. Na koncu pravi sovjetska nota, da sovjetska vlada želi, da bi! tudi Jugoslavija sodelovala pri vzhodnem gosi ki-darskem svetu, toda prej mora obnoviti svojo nekdanjo prijateljsko politiko do Sovjetske zveze.
Še en proces proti duhovnikom
Kakor vemo, komunist? preganjajo vsako vero. Tako so se zdaj v Bolgariji spravili na 15 protestantskih duhovnikov, ki so jih zaprli in jih bodo v kratkem sodili. Očitajo jim isto, kot so očitali nadškofu Stepincu, kardinalu Miiidszentyu in drugim: da rovarijo proti državni oblasti, sodelujejo s sovražnimi državami in — ker morajo umazati tudii njihov značaj — da se ukvarjajo s črno borzo. Danes ni treba več pripominjati, da so te obtožbe izmišljene, ker gre le za napad na vero iti versko svobodo.
Tržaški guverner na dnevnem redu Varnostnega sveta
Na zahtevo Sovjetske zveze so postavili pri! Varnostnem svetu na dnevni red tudi imenovanje tržaškega guvernerja.
Avstrijska mirovna pogodba
V Londonu so se med zastopniki štirih velesil pričeli ponovni razgovori o avstrijski mirovni pogodbi. Največja sporna točka so avstrijske meje. Sovjetski zastopnik je že dvakrat podprl jugoslovansko zahtevo po delu Koroške in Štajerske. Razgovori se nadaljujejo.
Morilci pred sodiščem
V Perugiji se vrši) te dni proces zoper tri osebe, ki so osumljene, da so 18. junija 1946 iz zasede, umorile župnika v San Martino a Correggio v Emiliji don Pessino. Pri procesu bodo zaslišali kakih 50 prič, med njimi tudi škofa iz Reggio Emilije. Potek razprave kaže, da imajo sodniki opraviti z zelo prebrisanimi ljudmi, kil skušajo vse utajiti, tudi kar so iim že dokazali. Gre pač za izkušenj komuniste, kil so mojstri v laži povsod.
Stran 2.
——
KATOLIŠKI GLAS
'	'A:-----..-V,	W'..,
Leta I. - štev. 3
DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU
Tisti čas, ko se je zbirala množica-in so iz mest prihajali k Jezusa, je povedal v priliki: Sejalce je šef seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota hi je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padb> na skalo> in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo Vlage. Drugo je padlo a sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo in obrodilo stoteren sad. Ko je to govoril, je zaklical: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim je rekel: Vam je dano razumeti skrivnost božjega kraljestva, dragim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri srn poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so na skati, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme. pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nusladnostih življenja zaduše in ne obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju.
Jezus je rad primerjal svoj nauk in svoje delo setvi jn semenu. Sam -je tudi skusil, da ni vse posejano seme obrodilo sadu. V katoliški cerkvi zdaj on skrivnostno nadaljuje svoje življenje in delo; nji* je izročil svoj nauk in ji tudi naročil: »Pojdite in učite vse narode! Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan; kdor ne bo veroval, bo pogubljen«. In tako Cerkev nadaljuje njegovo delo, vsa stoletja seje v človeška srca plemenito seme Jezusovih navodil in naročil. Pa tudi ona mora skušati v vseli časih in po vseh krajih, da ni vselej zaželenega sadu.
K_ ajje_kriivo?_____________________
Sam zveličar daje prvo kriv-
do hudobnemu duhu:	»Pride
hudič in vzame besedo iz njih srca«. Vpliv hudobnega duha je vedno zelo velik med človeštvom. Nekateri zgodovinski pojavi se ne dajo lahko razložiti hrez tega posebnega vpliva. Cerkev imenuje satana »kneza teme« in njegov vpliv na člo-štvo »moč teme«. Ta moč teme je trašna in tem strešnejša in tem strašnejša, čim bolj se lahkomiselni ljudje plehko "norčujejo iz verske resnice o pogubljenih angelih.: Nekatere grozote, ki smo jih doživeli v drugi svetovni vojni, so take, da jih jc težko pripisovati zgolj naravni spačenosti človeškega srca. Dve stvari posebno označujeta vpliv hudega duha v našem stoletju: organizirana propaganda laži in prav tako organizirana propaganda sovraštva. Laž in sovraštvo sta izrazito hudičevo delo. Tako se satan bori proti božjemu kraljestvu. Ni se čuditi, če iz toliko src iztrga božjo besedo, »da ne verujejo in se ne zveličajo«.
Kriva je tudi nestanovitnost človeškega srca, ki v mnogih slučajih za prsi hip z veseljem sprejme božji nauk, pa ob prvi preskušnji spet vse zavrže. Prav mnogo krivde pa Kristus pripisuje »trnju«. V neštetih srcih se začetki verskega udejstvovanja kmalu zaduše v vsakdanjih skrbeh, v želji po udobnem življenju, v gonji za častjo in za bogastvom. K maši ne morejo iti, ker »morajo« ležati do devetih in potem imajo klavirsko uro. Drugim je nedelja dan zabave in izletov, niti zdaleč ne »dan Gospodov«. Tretji niso zadovljni s tedenskim zaslužkom in hočejo tudi v nedeljo zaslužiti kaj denarja. Med tednom je na stotine opravkov, ni časa niti za kratko jutranjo molitev, zvečer pa je treba iti v kino, v gledišče, na ples ali v gostilno. Tako eni »kupujejo pristavo«, drugi »pet parov volov«, tretji pa »se ženijo«; jasno, da se ne utegnejo brigati za svoje razmerje do Boga in do večnosti.
Vendar je to tolažilno, da nemalo semena pade tudi na dobra tla, v srca, ki nauk Jezusov obdrže. se začno po njem ravnati in delo božje stanovitno in potrpežljivo nadaljujejo do konca. Taki res obrode sad dobrih del, ki gredo z njimi v večnost.
Ostani danes, v nedeljo, doma! Sedi v tiho kamrico ali na klopico v vašem vrtu! Pomlad je, kdo bi sedel! Prav, pa pojdi vem med zelene travnike, cvetoče brajde, brsteče gozdove. Pojdi, te prosim! Srečal boš čudežno dete in vesel se boš vrnil domov.
Vzcnii v nedeljo lepo knjigo v roke. Veš, kdo govori iz nje? Pesniki in pisatelji', ki jim je Bog dal talent, da osvežijo naše srce, ga ojunačijo in razvedre. Njihov težki poklic je, da v sebi doživljajo najglobokejšo bolest in največje veselje. To doživetje izražajo v besedah, da premišljujejo o njem drugi, ki so plitvi in malo občutiti. Koliko tolažilne in blažilne moči imajo skrite v sehi lepe knjige.
Razumeš sedaj, zakaj dekle sloni ves božji nedeljski popoldan nad lepo knjigo? Zasanjala se je v drugi lepši svet. V mislih roma po pravljični deželi, kamor ne sega ropot strojev. V tej deželi: ni sovraštva ni hujskanja, ljubezni polni ljudje živijo v njej in vsakega sprejmejo z odprtimi rokami, zlasti še uboge, trpeče, sirotne, preganjane. Dekle čuti, da jo ta lepi svet umeva in tihi mir se naseli v njeno dušo.' Smehlja se v tihi sreči, ki je skrivaj prišla skozi okno v njeno pusto sobico! Srečne in blagoslovljene nedeljske urice!
Daj tudi ti svoji duši nedelje!
Uglasi razdvojenost, ki ti muči dušo, ob čistih glasovih nedeljskih zvonov! Vsaj eno urico bodi sam! Umakni se drugim, vzemi dobro knjigo in eitaj! Ta dan naj kraljuje v tebi srce: dobrotljivejši in prijaznejši bodi do domačih, bolj ko v delavnik!
Tudi drugim privošči nedeljski mir! Dekla in hlapec morata tudi imeti nedeljo. Ta dati mora biti vsakdo vsaj nekaj časa sam v sebi. Nedeljski mir naj čutijo posebno tvoji otroci. V tebi naj gledajo ubranost in prazniško dobrohotnost. Med tednom sta z ženo slabe volje, redkokdaj najdeta priliko, da bi se približala otroškim dušicam. V nedeljo naj bodo otročiči vsi tvoji. Dovoli jim, da se s teboj razgovore in odgovarjaj jim na otroška vprašanja. Bodi srečen, ko imaš še otročiče ob sebi! Prišel bo dan, ko se bodo zunaj in znotraj oddaljili od tebe, da boš žalosten zrl za njimi, ko bodo hodili svoja pota. Zato jim daruj nedeljo, da ostane v njih dušah za vedno vtisnjen spomin na gorko ljubezen skrbnih roditeljev. Kolikokrat bodo v mrzlem svetu potrebovali te gorke ljubezni!
Dobri Bog, daj nam vsem, ki smo utrujeni, razdvojeni, nemirni — svoj sveti dan, ko bo zrlo v vas ono čudovito dete s plavimi, kot jezero mirnim očmi!
Več razumevanja cerkvenega bogoslužja
SVETI NEDELJSKI MIR
Po svetu hodi čudežno dete z velikimi1, plavimi očmi, ki skrivnostno sevajo v človeško dušo. Kjer obstanejo te svetle očke, tam umolkne hrum in šum. Sveti mir se zove to čudovito dete.
Če ga hočeš najti, ga moraš iskati v nedeljo, V delavnikih ne hodi okrog, ker ne mara za šum in ropot ter se ogiblje prašnih cest in prometnih ulic. Ko zazvonijo v nedeljskem jutru zvonovi, stopi to čudežno dete iz drugega, lepšega in tihotnega syeta na zemljo. Pogoj za ta sveti mir si dobil pri jutranji sveti maši in pri popoldanski! službi božji. Brez svete maSe* ni nedeljskega miru. Iz cerkve bo šel ta mir s teboj na tvoj dom. Potom tebe hodi
ta mir skozi trge in travnike in st splazi neopaženo v praznr-ške kamrice po mestih in deželi. Popoldne se igra z otroki in cvetkami po tratah. Ljubko potrka na okna bolniških sob. kjer leže bolnik, in strese cel koš blagoslova na njihove postelje. Nalahno stopica po strmih stopnicah v podstrešne izbice k deklam, tovarniškim delavcem, betežnim starčkom in pozabljenim revčkom, ki čepe na klopicah sami samcati... Ko vstopi, razlije bleščečo luč v temne sobe in in razjasni žalostna obličja.
Mogoče si že srečal to čudežno dete? Znabiti te ni našlo doma, ko je v nedeljo romalo mimo vaše hiše? Preveč nemira je zasledilo morebiti pod vašo streho, pa se je plaho u-maknilo drugam?
Na svečnico se je mudil v Gorici profesor univerze presv. Srca Jezusovega iz Milana pater dr. Ciccarelli in ie imel v redovnih hišah, semeniščih in tudi v stolnici vrsto govorov o cerkvenem bogoslužju, ki naj bi ga krščansko ljudstvo bolj razumelo, da bi se ga potem tudi laže s pridom udeleževalo.
Marsikdo izmed vernikov, ki še obiskujejo službo božjo, je n. pr. pri sv. maši, a ne ve prav za prav, kaj naj bi takrat počel. Ni pač poučen ne o bistvu evharistične daritve ne o njenih poglavitnih delih ne o prekrasnih mašnih molitvah, ki jih je sv. Cerkev tekom stoletji dvigala k Bogu, da ga časti in moli, da se mu zahvaljuje, da mu zadošča za grehe in ga prosi milosti. Tekom cerkvenega leta so nanizani v mašnih molitvah vsi verski dogmatični, moralni in tudi asketični nauki, ki jih je Gospod Jezus izročil apostolom, da jih oznanjujejo po celem svetu.
Pa vse to bogastvo svetih in človeka osrečujočih naukov ter blažilnih čustev je skrit in zakopan zakad za veliko večino katoličanov. Koliko raje bi hodili k sv. maši in kako duševno dvignjeni in v srcu okrepčani bi se vračali iz cerkve, ako bi znali črpati iz tega zaklada, ki jim ga Cerkev vsako! nedeljo, da, vsak dan nudi.
Ravno to velja tudi glede bistva in obredov vseh sedmerih svetih zakramentov, glede psalmov, ki jih sv. Cerkev rabi pri molitvi in pevanju jutraniie in večernic.
Ker so vse te molitve v latinskem jeziku, ni ljudstvo samo krivo, če jih ne razume in se ne more poglobiti v njih pomen. Zato je v načrtih liturgičnega gibanja, da se pri-
i lede prestave svetih litur-t gičnih knjig v današnje žive je-! zike in da se začne temeljit pouk I krščanskega ljudstva o cerkvenem bogoslužju, ki ga mašniki vršijo vedno kot zastopnik; vernikov in v niih imenu kot posredovalci med Bogom in ljudmi.
j Zato bo v paši goriški Škofiji j kot priprava 'na sveto leto po ! mestu in večjih duhovnijah uveden tako imenovani »liturgični teden«, ki bo vernemu ljudstvu storil dostopne in razumljive bogoslužne molitve in obrede.
Koledar za prihodnji teden
20. februarja. NEDELJA. Druga predpostna. — Sadot, škof.
21. PONEDELJEK. Irena, devica.
22. TOREK. Sv. Petra stol v An* tiohiji. Antiohija je bila glavno me* sto rimske provincije Sirije in je štelo tiste ča6e pol milijona prebi« valeev. Tam so prvič začeli učence nove vere imenovati »kristjane«. Prvak apostolov je nekaj časa od tam vladal Cerkev, pozneje pa je svoj sedež prenesel v Rim. 18. ja* nuarja smo se spominjali njegovega rimskega vladanja, danes pa antio* tujskega. Središče Kristusove cerkve je Peter, kjerkoli on biva.
24. ČETRTEK. Matija. Ko je Ju* dež odpadel, je ostalo samo 11 apo* stolov, prvotnih Jezusovih učencev. Ti so potem privzeli v svoj zbor Matija, ki je bil tudi Jezusov uče* nec in tako živa priča naukov in čudežev. (Ne smemo ga zamenjam vati z Matejem!« Sv. Matija led razbija; če ga ni, pa ga nar'di.
25. PETEK. Valburga, devica,
26. SOBOTA. Aleksander. Viktor.
če bi se cerkev sv. Petra porušila
■ »Božja previdnost je hotela, da je Peter izbral ravno Rim za sedež svoji škofiji. Tu v Neronovem cirkusu, o katerem nam danes pričajo neovrgljivi arheološki dokazi, je Peter umrl kot Kristusov spoznavalec; prav sredi pod veliko kupolo je bil in je še vedno kraj njegovega groba. Njegoši nasledniki rimski papeži so nadaljevali njegovo poslanstvo do danes.
V vrsti rimskih škofov so bili mnogi, ki so kakor glavar apostolov Peter izpričali svojo vero z mučeništvom. Mnogi so bili veliki po svetosti, po genialnosti, po znanju, po vplivu svoje osebnosti. Bili pa so med njimi tudi taki, ki po svojih človeških lastnostih niso odgovarjali tako vzvišenemu poslanstvu. Vendar najhujše nevihte, ki so divjale od apostolskih časov do danes, niso mogle omajati Cerkve, niti škodovati u-gledu božjega poslanstva njenih poglavarjev. Vsak papež prejme to poslanstvo naravnost od Kristusa v trenutku, ko sprejme svojo izvolitev, in s poslanstvom prejme tudi oblast in predpravico nezmotljivosti,
Če bi se zgodilo kdaj (to pravimo samo kot domnevo), da bi se sedanje rimsko mesto zrušilo v prah. da bi celo ta vatikanska bazilika, ki je simbol epe in neporušljive zmagovite katol. Cerkve, pokopala v svojih ruševinah zgodovinske zaklade in svete grobove, ki jih skriva, tudi v tem primeru bi se Cerkev niti ne zrušila niti ne utriiela razpok; ostala bi še vedno resnična Kristusova ol)-Ijuba sv. Petru, še vedno bi trajalo papeštvo in z njim ena in neporušljiva Cerkev, sezidana na papežu, ki bi takrat živel,
Tako je! Večni Rim v krščanskem nadnaravnem pomenu je nad zgodovinskim Rimom.«
(te govora sv. očeta Pija XII. rimskim srednješolcem 30. januarja 1949.)______
Post in zdržek
Sv. Cerkev se je odločila, da bo popravila olajšavo glede cerkvenega posta in zdržka, ki jo je bila dovolila leta 1941 zaradi težkih vojnih razmer. Tedaj je sv. oče določili, naj bosta post in zdržek samo -dva dni v letu, namreč na pepelnično sredo in veliki petek. Sedaj pa je izšla odredba, ki določa, da se mora od prihodnje pepelnične srede naprej držati; zdržek vse petke v letu, post in zdržek pa se morata držati na pepelnično sredo, veliki petek ter na bdenji dan pred Marijinim vnebovzetjem in pred božičem. Tako torej želi sv. Cerkev, da se kristjani zopet približamo prejšnjim predpisom glede posta in zdržka, posebno ker so se prehranjevalne razmere skoro povsod izboljšale iln ker je prav, da se krščanstvo pripravi na sveto leto s primerno pokoro. Škofje pa imajo pravico, v svoji škofiji še bolj poostriti! postavo posta in zdržka.
Molitve za mir
Lurški škof insgr. Pierre-Ma-rie bo obiskal Združene države, kjer bo ustanovil gibanje »Pa* Christi« — mir Kristusov, katerega glavna naloga je moliti za mir. Ta organizacija ima v Evropi že milijon članov.
Leto I. - Štev. 3
KATOlJ^l/GlAS
St rtov: 3.
Dopisi
iz Trsta in Gorice
Iz Trsta
Tržaški radio II in verska svoboda
‘ 'Gospod urednik! Zelo neradi in z žalostjo v srcu Vam danes poros čarno o dogodku, ki bi ga raje za: molčali, Če bi ne Slo za osnovne pravice cerkve in verske svobode. Kakor morda veste, je bil doslej na tržaškem radiju postaja U vsako nedeljo med prenosom sv. maše vtiski govor. V nedeljo dne 6. fes brtiarja pa tega govora ni bilo. Ko smo se zanimali, zakoj ga ni bilo, smo presenečeni zvedeli, da ga je slovensko radijsko vodstvo zabranis io, ker je bil posvečen katoliškemu tisku, to pa da ni v skladu z »vse* slovensko linijo«, po kateri da se mora slovenska radijska postaja v Trstu ravnati. To je vse tržaške katoličane živo zadelo, spominjamo sev da verskih govorov na tržaškem radiu niso cenzurirali niti na* cisii, ki so bili v Trstu. Edino ko* niunisti niso dovolili slovenske ga verskega govora na tržaškem radiu. V\nk teden moramo večkrat poslu* šati /partizanske pesmi s politično •tendenco in v sredo ■ 9. februarja smo slišali odstavek iz Svejka, ki J2i na moralni višini. Če velja svo* bodti. zn te stvari j n če je to v s ki it; •du z vseslovensko linijo«, se mora; mo žSčildeno vprašati, zakaj neki ne velja enaka svoboda in zakaj ni v skladu z »vseslovensko linijo« verski govor o katoliškem tisku. Že zaradi tega bi bilo moralo sloveni fko radijsko vodstvo drugače rav* mti. Toda to se ni vse. Najhuje je, dn pomeni to dejanje grobo kršite\> načela o verski svobodi, ki ga ves demokratični svet slovesno izpove* duje in proglaša; pomeni pa tudi vmešavanje v notranje zadeve cer* kve, ki edina odloča o tem, kaj spada v njeni delokrog in kaj ne. Zato je ta korak težek udarec cer k vi j Izgovor o >;vseslovenski lis niji« je popolnoma neumesten in izraža totalitarizem ier nazadnja* ško \’ersko nestrpnost. Zanimivo je, da se je to zgodilo istočasno, ko je bil v liudimpešti proces proti kar* dinalu Mindszentvu. ki pomeni kršitev prav istih načel. Zavezniške oblasti, ki nadzirajo radio, gotovo ° tem dogodku niso bile pravočasno obveščene. Ne moremo si namreč misliti, da bi njihove vlade po eni strani visoko dvigale ter ščitile človečanske svoboščine in versko svobodo, po drugi strani pa dopiu ščale, da bi neodgovorni ljudje prav 'sta načela grobo kršili. Po našem mnenju bi se moral ta dogodek do dna razčistiti,- T ržaški katoličani ftKosimo zaščito, da se v bodoče kaj
P1ERRF. L’ ER MITE
Kako sem ubila svojega otroka
Kako sem ga ubila?
Saj prav to vam hočem povedati.
Hočem vam povedati, ker me ^tolk strašno muči.
Brivec kralja Mide ni mogel za* Golčati neke prav neznatne tajnosti.
Pa je šel in dolgo dolgo hodil, do* Wer ni prijel do ravnico ob nekem K-v.eru, ki se je skrivalo med trsjem, 1,1 tukaj je izpovedal, izkričal svojo tl')no tem glasneje, čim dalje jo je '(rotil v sebi.
l^udi jaz, sem hotela izpovedati. svojo
na ves glas.
Ker pa tega nisem mogla storiti ^‘d svojimi ljudmi, sem šla iin dolgo
takega ne bo več dogajalo. Novica] o tem dogodku pa se je naglo i.ve--dela po Trstu in okolici in je seves da povzročila veliko ogorčenje in obžalovanje, da se' je moglo kaj takega zgoditi. Tudi mi se pridružit; jemo temu ogorčenjv.--
Iz Gorice
Kakor, ves slov, najrod so.se tudi giriake srednje šole- spomnile sto* lctnice smrti pe&nika . Franceta Pre* šerna. Spominska proslava se je vr* šila v bolj skromni obljki, kakor nam pač danes razmere dopuščajo. Nižja srednja šola je priredila zase, višja srednja šola in učiteljišče pa zopet zase. Tu je prof. Bekar v mojstrskem govoru orisal Prešerna in njegovo delo ter skušal pouda* riti, kako so nekateri razlagalci na* pak razumevali Prešerna, zlasti nje« gov »Krst«. Dijaki in dijakinje pa so po slavnostnem govoru podali nekaj izbranih Prešernovih pesmi, med temi tudi par sonetov iz »So* notnega venca« in odlomek iz »Kr* sta pri Savici«.
Iz Drage
Naša vas je tako nekam na kon* cu sveta, vendar je Katoliški glas prišel do nas jn smo ga z veseljem sprejeli. Siti smo tistega časopisja, ki samo hujska in zabavlja. Všeč nam je tak resen in resnicoljuben list. Zato se vanj oglasimo. Kot re* čeno, smo na kraju sveta ob že* lezniški progi, ki veže Trst s Kozi* no. Koj za našo postajo- je meja; ravno pred nekaj meseci so jo to* liko zboljšali, da lahko zdaj postajo uporabljamo za zvezo s Trstom. Ugodno je to posebno za mlekarice ki tako lahko nekaj izkupijo za mleko. V verskem oziru je za nas slabo, ker je naša cerkev onkraj meje in ne moremo vanjo. Sv. Elija sameva. Tudi duhovnika ni, odkar jc blagi gospod Miha Barbič šel po nebeško plačilo. K sv. tnaši mora* mo zdaj hoditi v Bazovico, kar je pa zelo daleč. Otroci hodijo na Pe* 9ek / onimi iz Gročant. Povemo še, da smo bili letošnjih mohorjevih knjig zelo veseli in jih radi pre* hiramo. Ti pa, Katoliški glas, se le krepko oglašaj in vodi vse poštene Slovence po zdravih potih k pravi krščanski prosveti!
Iz štmavra
Sv. Valentin, — prvi pomladin je priljubljen svetnik ne le za St. Maver, marveč za vso goriško oko* lico. Poleg Svete gore im Mirna je bila nekoč tudi božja pot na goro sv. Valentina (Sabotin) Goričanom zelo pri srcu. Število častilcev sv. Valentana se ni zmanjšalo tudi po* tem, ko so za časa cesarja Jožefa II. cerkev na gori podrli in oltar ter sliko sv. Valentina prenesli v cerkev sv. Mavra. Pravijo, da je navadno na Valentinovo nedeljo na sabotinskem pobočju vse črno ljud*
dolgo hodila, dokler nisem prišla do duhovnika, čigar sama obleka me že navdaja z grozo.
In njemu sem vse razodela.
Vsega tega vam on sicer ne bo mogel povedati, toliko bo pa le po* vedal, da bodo nekateri razumeli, drugi pa uganili.
Saj je čisto gotovo, da sem jaz, mati — o, koliko nebeškega je v tej besedi! — jaz, mati, jaz... njegova mati... jaz, ki sem ga ljubila, ali ki sem vsaj mislila, da ga ljubim, sto* rila, česar ne stori nobena zver: ubi* la sem svojega otroka... ubila, vam pravim!
Toda nisem ga ubila v. jezi ali v trenutku, ko se človek samega sebe ne zaveda.
Ne, ubila sem ga hladnokrvno, počasi... Ubila sem mu telo in du* šo... za časnost in večnost!
Sedaj boste pač razumeli, kako
stva: v prijaznicerkvi, 'na številnih razglednih točkah, -pri znancih in prijatelji pa tudi pri dobri kapljici šmaverski. Sicer je pa najboljše, da se sami prepričate; zato na Valen* tinovo nedeljo vsi v St. Maver!
Šempolaj
Pred leti so imeli pri nas veliko skrb za vodo*dežnico; "vsaka streha jc mela in sc ima strešne žlebe, ki so vodili v zasebne ali v občinske vodnjake. Pa tudi po poteh se je morala voda stekati v tako zvane kale ali v posebne nabiralnike, da so z njo napajali živino ali zalivali vrtove ob suši. Gorje, če Bog ni dal dolgo časa dežja; celo iz Timave v Štivanu so morali vodo dovažati.
Letos pa neko podjetje dela pod* zemske odvodne jarke za deževnica, drugo pa nastavlja cevi, po katerih rutam bo dotekala dobra pitna voda. Upamo, da bomo v mesecu marcu že točili vodo pri pipah in1 napaja* li živino pri dostojnem koritu.
Med prvo svetovno vojsko je že Avstrija napeljala vodovod po vasi, a naslednji, režim je pobral cevi in nas pusrtil brez tekoče vode.
Zdaj jmamo vodovod in električ* no luč, da*si je prvotna lesena »ca* bi,na imela to srečo, da je neko ne* del jo treščilo van jo, in je zgorela, tako so vsaj napravili novo zidano,' da je ne doleti: taka nesreča.
Iz Doline
, V velikem veselju smo premnogi Dolinčani sprejeli novi. katoliški list. Sedaj imamo vsi hvaležni bral* ci bivšega »Tedna« to željo, da bi »Kat. glas« prišel najprej v vse ti* ste zavedne krščanske družine, ki posvečujejo nedeljo. Če se bo to res uresničilo, potem bo' imel ta naš novi list veliko naročnikov v Dolini, saj v naši vasi razmeroma veliko kristjanov izpolnjuje nedeljsko dolžnost Kar je prenehal »Te* den«, se je obrnilo veliko lepih strani naše farne kronike. Samo kakšen večji spomin! Nepozaben nam ostane vsem obisk in shod tr* žaških Marijinih družb. To je bilo še v jeseni, ko jc grozdje zorelo. Tako prisrčno lepega in velikega shoda še po vojski na Primorskem gotovo ni bilo. Šentjakobski gostje, ki so bili v večini, so šc potem v Trstu pred svojo farno cerkvijo prepevali slovenske katoliške pe* smi. — Na božiično vil jo so ver* niki po zornicah kar sami zapeli zahvalno pesem. Dan prej jo prišla prevesela novica, da jc bivši dolin* ski župnik gospod Anton Smrkolj oproščen. Znano je, da so ga 24. majjnika napadli v socerbski jami in potem odpeljali v ječo v Koper, kjer je sedem mesecev čakal na proces. Sedaj je prost in deluje v ljubljanski škofiji. Lepše nagrade s; pač za božič nismo želeli.
Širite naš list
me ta zločin duši. da moram odpreti usta in na glas priznati svoje ne* človeško dejanje: ubila 6em svojega otroka!
Kako pa?
Citajtc, kar sledil
PRVO POGLAVJE
Ono popoldne je župnik Firmin za trdno sklenil, da uredi svojo pisarno.
»Je za trdno sklenil« bi se zdelo komu morda nekoliko pretirano re* či za tako malenkost, zlasti svetnim ljudem, ki niti ne slutijo, kako ži* vi župnik in koliko dela mu dajo razni župnijski opravki. Zdaj pride ta, zdaj oni in tako se vrstijo ves dopoldan, da še mašo komaj opravi in zjutraj* niti misliti ne more na urejevanje. Večere pa uporabi za krščanski nauk, za organizacije in za obiskovanje bolnikov; poleg te* ga mora zvečer izvrševati še razne
Novice
Iz duhovskih krogov v Trstu
Za župnega upravitelja v Dolini je bil imenovan č. g. Frane Štuhec, ki že več mesecev pastiruje v tej župniji. Njegov prednik, č. g. Ap* ton Smerkolj, je sedaj V službi v svoji domači škofiji.
Kaplansko mesto v Boljuncu (žup* nija Dolina) bo prevzel č. g. An* drej Gabrovšek-
Za podravnatelja »Apostolstva molitve« v tržaški škofiji (za slo* venske vernike) je bil imenovan č. g. dr. J. Gracar,
Župnik Fr. Zlobec zaprt
V soboto 5. februarja opoldne je velika župnija Osp zgubila svojega nad vse ljubljenega župnika gospo* du Franceta Zlobca Zaščitniki so ga odpeljali v ječo v Koper, Pred dobrim mesecem se je raznesla vest, da je g. župnik obsojen na 20.000 lir globe in dva meseca prisilnega dela. Verniki so bili pripravljeni plačati vse, samo da bi duhovnika obdržali. Zato so izgnali šolskega upravitelja, v zaporu so en teden držali priletnega, cerkvenega kiju* čarja. Pri vsem je izglodalo, da bo gospod ostal doma, toda v soboto so g. žxipnika odpeljali v Koper. G. župnik jc oskrboval ob nedeljah tri cerkve. Sedaj je ljudstvo breiz duhovnika.
Slovo g. Mirkota Renerja
Pretekli teden se je poslovil iz Gorice in šel v Severno A-meriko gosp. Mirko Rener. Mladi gospod ima burno življenje za seboj. Komaj je bil nastavljen za kaplana v Komnu, ko so ga Nemci skupaj z ljudstvom odpeljali v Nemčijo, kjer po raznih taboriščih in mestih trpel do konca vojske. Ko se je vrnil v domovino jc ostal v Gorici kot stolni organist in učitelj glasbe na slov. srednjih šolah. Ker so mu zanikali državljanstvo je letos zgubil službo v šolah, zato se je izselil v Ameriko. Kot zelo nadarjen glasbenik je bil povsod zelo priljubljen. Kdo se ne spominja njegovih nastopov s šolsko mladino pa tudi z zborom po tržaškem radiu? Ob njegovem slovesu od naše mladine je padla marsikatera solza. V njem smo izgubili izbornega pevovodja in ga bomo težko pogrešali. Bog mu daj več sreče v novi domovini!
Slov. lazaristi zapustili Hupen
Iz misijonski poročil smo do-znali žalostno vest, da je moralo vseh šest slovenskih lazaristov zapustiti misijonsko po-
druge zadeve, odgovarjati na dopi* sc, pripravljati potrebna predavanja in drugo. Tako so se na župnikovi mizi pisma an tiskanice polagoma — včasih pa, ko je prišla kaka de* bela knj'ga, tudi skokoma — na* gromadile v dve neenaki skladovni* ci. Kupi papirja so zrasli tudi na omarah, vsi stoli so bili založeni in celo po tleh je bilo vse polno, da je bil res že skrajni čas, da tu napravi nekak red.
Ponudili so se mu že nekateri, da mu hočejo vse urediti, a drug bi mu naredil več škode kakor koristi, ko ne ve, kaj je treba shraniti jn kaj zavreči. Zato se je rajši sam spravil na urejevanje. Odložil- je manšete, oblekel najstarejši talar ir. začel razkopavati kopico knjig ih starih dopisov. Nekatere je metal proč, druge trgal, le nekatere pa je zepet deval na stran. Videl je, kak šno vrednost ima po dveh ali treh
krajino Hupen iu> Kitajskem, ker so jim koinffiliifi požgali vs^ cerkve in hiše. Vedno ista žalostna pesem!
Misijonar msgr. Josip Kerec
V zadnji številki »Salezijanskih poročil«, ki, izhajajo v Tur rinu, se nas znani misijonar Joško Kerec' javno zahvaljuj blaženi Mazzarello za’ svoje čudežno ozdravljenje. Po tridnevnem. misijonskem potovanju se mu je pojavilo veliko krvavenje. Bil je v visokem gorovju samcat sam s svojim konjem. Krvavenja ni mogel ustaviti-' pot nazaj, ali naprej je bila enako dolga. Pomoči nobene, moral bi skrvaveti ali pa pasti roparjem v roke. Tedaj se je zatekel za pomoč k gori imenovani blaženi Mariji Mazzarello. Nadaljeval je še cel dan svojo pot, pol mrtev je dospel zvečer do poganske vasi Hongšngai. Postavil je konja v hlev in legel tudi sam na slamo poleg konja. Utrujen je zaspal. Drugi dan še je zbudil popolnoma zdrav in svež. Še. več, brez nobene zdravniške pomoči je popolnoma zdrav še deset dni nadaljeval svoje potovanje in dospel zdrav v svojo prestolico. Se: daj priobčuje javuo zahvalo za to čudežno ozdravljenje.
Novi beneški patriarh
Došla je vest, da je bil za patriarha v Benetkah imenovan škof iz Padove msgr. Karol Agostini. Doma je iz Vičence in je bil dosedaj 13 let škof v Padovi.
Naslednik pok. kardinala Hlonda
Na mesto pokojnega kardina-’ la Hlonda ie bil iimenovan za poljskega nadškofa primasa Ih-blinski škof Stefan Višinski. Novi primas je objavil pastirsko pismo, v katerem pravi, da se vzdržuje vsakega političnega-delovanja, pač pa da hoče biti duhovni oče vseh poljskih katoličanov.
Najštevilnejša kat. univerza
V Chicagu imajo lazaristi univerzo, ki nosi ime po njihovem ustanovitelju »Univerza sv. Vincenca Puvelskega«. Ta univerza praznuje letos 50-let-nico svoje ustanovitve, ker je začela delovati! v šolskem letu 1898-99. Tedaj je imela 72 gojencev in 10 profesorjev. Danes šteje 12.000 slušateljev, ima 10 velikih poslopij, med njimi eno s 17 nadstropji, ter 15 bolnic, v katerDh se vadijo mlade bolniške strežnice in medicinci. Univerza »de Paul« je sedaj največja katol. univerza na svetu.
mesecih premnogo ničevih stvari, pa koliko lepega življenja in drago* cenega časa potratijo nešteti čveka* či in čvenke, da ti vljudno odbijejo kako nečzpolnjivo prošnjo.
V času, ko se začenja naša ža* lostna povest, je župnik malo po malem že precej prebrsk^h in pri* šel do vrha pri prvi omari, kjer se je pod strašno plastjo prahu skril precejšen sveženj pohabljenih be* ležk in neodprtih pisem, na katera je bilo treba še odgovoriti.
Pisarna, ki je bila malo prej še kolikor toliko čedna, je bila. sedaj taka kot skladišče kakšne židovske knjgarne. Župnik je bil ves siv od pr.ahu in jc imel tako umazane roke, da mu najbrž nc bi bilo nič kaj prijetno, če bi ga kdo videl takega - prav tedaj pa nekdo dvakrat prav nalahko potrka na steklena v ral#..
(Nadaljevanje)
Straii 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto 1. - Štev. 3
MLADENKAM
V Južni Ameriki, kier si toliko naših sorojakov išče nove domovine, delujejo že od leta 1931. Slovenske šolske sestre. Svoje moči posvečajo rojakom pa tudi domačinom v Argenti-niji v Paragvaju in v Urugvaju v 16 različnih hišah. Svoje pro-vihcijalno središče imajo v Ro-sariju. Njih delovanje je Bog bogato blagoslovil. Se vedno prihajajo nove prošnje za se-j stre, ki naj bi prevzele nove1 delokroge bodisi v vzgojnih zavodih, bodilsi v bolnišnicah. Kako težko je predstojnicam, ko morajo zaradi pomanjkanja delovnih moči takim prošnjam odreči.
Marsikatera naša mladenka je na razpotju. Za zakon ne čuti posebnega veselja. Cilej, mladenka, Bog te kliče v milsijon, da bi mu pomagala reševati duše. Kako lep, kako vzvišen poklic! Ali te nič ne mika slediti mu? Lahko storiš to, če si zdrava, ne nad 30 let stara, yoljnega duha in pripravljena na žrtve. Ni potrebna posebna izobrazba, čeprav so šolane mladenke zelo dobrodošle. Niti se ne zahteva posebna dota. Pridne roke, pobožno in veselo srce ter prhnemo zdravje odtehtajo vsako doto. To velja predvsem za one. ki nimajo gmotnih sredstev.
Če se bo na ta klic katera odločila, slediti božjemu Ženinu v misijone v delo za reševanje duš, naj se oglasi v Gorici v Slovenskem sirotišču, ulica Don j Bosco 32, ali pa v Marijinem j domu v Trstu, ulica Risorta, 3. i kjer bo dobila potrebna navo- j dila. ________________
Kulturni kotiček
Mednarodni svet za glasbo
Konferenca glasbenikov iz cvrop* škili in ameriških dežela, ki se je ravnokar končala, je sklenila usta« noviti mednarodni svet za glasbo. [ Konferenca je bila pod pokrovitelj«! stvom vzgojne, znanstvene in kul« turne organizacije Združenih naro* dov (UNESCO). Ena prvih nalog novega sveta bo osnutek za podeli« tev vsakoletnih nagrad najboljšim glasbenim delom. Glavni smoter sveta pa bo pospeševanje, sodclova* nje ter izmenjave med glasbenimi krogi vsega sveta. Svet bo prirejal mednarodne festivale ter dajal po« bitdo za izmenjavo skladb ter u* metnikov.
Načrte za ustanovitev tega med* narodnega sveta za glasbo izdeluje zdaj majhna komisija, ki jo je izvo* lila konfernca. Splošno skupščino novega sveta bodo sklicalj ali še to jesen ali pa pričetkom prihodnje« ga leta. Ta svet bo že tretja svetov* na kulturna organizacija, ustanovljc* na pod pokroviteljstvom organizal* cije UNESCO. Prva je mednarodni gledališki zavod, druga pa medna* rodni svet za filozofijo in humani« stični študij, ki je ravnokar odprl svoj glavni sedež v Bruslju.
Gospodarski listek
Cene za zasebno razsvetljavo v trž. okolici
Objavljamo sledeče višje cene za zasebno razsvetljavo, ki veljajo za Milje, okolico Milj kot tudi za ob* čini Repcntabor jn Dolino in ki jih je odobril gospodarski posveto* valni odbor, z veljavnostjo od 1. septembra 1948:
ZASEBNA RAZSVIiTUA V A Stara cena	Nova	cena
Milje	20.30 L	34 80 za	kwh.
Okolica Milj	26 40 „	39.80	„	„
sr°r}	*>*> •	— -	•
(Pristojbine niso vključene)
Socialna šola
Ko smo določili, kakšuo ,ic razmerje med posameznikom in družbo in kako se prepletajo sociologija, gospodarstvo in etika, pridemo do najosnovnejše in najvažnejše celice človeške družbe ; družine.
3. Družina
Družina je vir, iz katerega potekajo nova življenja, je prva šola, v kateri se učimo misliti, prvo svetišče, v katerem se učimo moliti. Zato moramo odvračati: vse, kar družino uničuje ali slabi, ter -podpirati vse, kar ji daje trdnost, stalnost in plodovitost.
Družina ie naravna celica, katere podlaga in temelj je zakon. Ta zakon je zakon med enim moškim in eno žensko, je nerazdružljiv ter tako važen in pomemben, da ga je Jezus Kristus povzdignil v zakrament.
Družina je torej najprej zakonska zveza med tnožem iti ženo, kateri se nato pridružijo še otroci. Vanjo spadajo^ tudi posinovljeni otroci in družinski posli.
Naravna glava družine je oče.. Z njim si deli oblast v družini tudi mati, ki jo v celoti izpolnjuje, če družina zgubi očeta. V družinsko oblast spadajo pravice in dolžnosti, ki so pred in nad vsemi zgoij človeškimi postavami. Te dolžnosti in pravice potekajo iz smotra, ki ga nalaga družini narava. Sem spada čuvanje zakonske skupnosti, nadaljevanje, ohranjanje življenja do čim višje moralne popolnosti.
Neposredno nasprotje družine je razporoka ali ločitev zakona. Ker je naravna celica za nadaljevanje človeškega roduj samo družina, morajo biti dr-. žavne postave take, da delajo j razliko med zakonskim in ne- j zakonskim zarodom. Državna oblast, ki mora čuvati svetost zakona in zakonskega potomstva. mora zato odstraujati in preprečevati vse, kar temu naravnemu zakonu škoduje, kakor na primer nemoralna propaganda, slabe gospodarske razmere, slabo porazdeljevanje dobrin, javnih bremen itd. Družina ima pravico in država ima temu odgovarjajočo dolžnost, da ščiti družino pred vsem, kar jo spravlja v nevarnost, kot na primer slab tisk, umazane predstave po gledališčih in kinih, pijančevanje, slaba stanovanja, preprečevanje rojstev itd.
Čeprav zarod izven družine ni zakonit in ga oblasti ne smejo smatrati za enakega, kot je zakonski, ima vendar tudi nezakonski otrok, ki je nedolžen, vse pravice, ki mu pritičejo kot človeški osebi.
(Dalje)
Za naše ugankarje
KVADRAT
a	a	d
d	e	e
1	n	v
1. drugo ime za
vodo
2. žensko krstno
ime
3. časovna mera
Športni teden
Roma* Buri OM), Intcrfc Genoa3«l, Torino «Juventus 3*1, Atalanta*La* zio 1*1, Triestima* Milan 1*3, Samp* doria * Modena 1*1, Bologna * Nova* ra 3*1, Fiorentina * Padova 0*0, Luc« chese» Palermo 6*2, Livorno * Pro Patria 2*0.
—«»—
Prvak »Torino« jo ukrotil tudi iizbrano moštvo Juventus*a, teT si tako zagotovil očividmo premoč
Besede se Utajo vodoravno in navpično. Ako čitaš od desne proti levi ali od spodaj navzgor, dobiš nove besede.
ZA UGANKARJE
Rešitev ugank v I■ šie\>ilki
1) Jopič zapne kdor jma en sam gumb, zapenja pa kdor ima več gumbov.
2) Lastnik vizitke je:	Naš u* rednik.
3) Ločila.
Po pošti smo sicer dobili nekaj pisem, ki1 so reševala naše uganke, pa pisma niso bila frankirana in so zato šla v koš. Drugi pa nso prav rešili.
Rešitev ugank iz II. številke pri* nesemo prihodnjič.
nad ostalimi tekmeci.
Težavna borba za obstanek v prvem razredu se bije na poslednjih mestih razpredelnice.
»TR1EST1NA * MILAN« : lj*3 (1*2) Gole so zabili: Rossetti za Tržača* ne, Sloan i« Burritni ter Šved Nor* j dahi za M:km.
Sodil je Belle jz Benetk.
Igralci »Milama« so z odločilnim prenašanjem in obvladanjem žoge nametali kar tri gole v tržaško mrežo.
V letošnji sezuui je »Triestina« prvič podlegla na domačem polju. Njena zvezda ugaša!
 «»---
TRETJI RAZRED
Maloslaven remis je dosegla »Pro Goriada« v tekmi s šibkim »Suzza* ra« (1*1). Zlasti netočno udarjanje žoge v gol jo bil vzrok, da niso Goričani izkoristili prednost doma* čega terena.
X 1 1 X 2 X 1 X 1 1 1 1
Kardinal med nogometaši
Vitezi sv. Kolumba so priredili v Londonu nogometno tekmovanje med1 katol. študenti iz Francije, Belgije in Anglije. K poslovilnemu kosilu so povabili tudi kardinala Griiffina, ki je dijakom govoril v angleškem in francoskem jeziku.
LOTERIJA Dr« 12. II. 1948. Izžrebane Storilke:					
Genova	. . 18	27	29	2	34
Milan	. . 57	62	44	7	89
Rim .	. . 29	6	27	32	16
Bari .	. . 10	60	39	69	2
Palermo	. . 40	80	67	7	82
Benetke	. . 81	65	29	25	58
Turin	. . 68	31	61	35	62
Firence	. . 26	27	3	31	84
Neapelj	. . 3	85	44	80	54
Cagliari	. . 81	66	39	69	57
Kako sem potoval
(Jože Gregor G. M. piše lz Amerike)
Zvečer nas je zvočnik opozoril, da bomo od sedaj naprej dcvali vsako noč za 36 minut uro nazaj. Ker sem imel dve, sem eno porival nazaj, drugi sem pa ohranil srednje* evropski čas, tako do New Yorka. 19. decembra. Nedelja. Na predve* čer je imel naš ladijski »kapitelj«: ladijski kaplan in 7 duhovnikov»pot* nikov (neikaj jih je prišlo še v Ne* apljul) svoj .posvet na krovu glede urnika za nedeljo. Vos dopoldne so bile svete mašo in pri vseh jo bilo dosti ljudi. Tudi spovedovali smo precej.
Popoldne smo pa zavozili v dve nevihti. Nevihta na morju je le ne* kaj posebnega. Lo m^lo je zibalo in
vendar je marsikoga že prijel strah. V tem se jo odlikoval posebno žen* ski spol. Jaz sem se pri »kamerijer* jih« informiral, kako je z zadevo, pa so rekli, da je to »olio».
Ker jo bila noč le prekrasna, smo zvečer spet dolgo stali na krovu in sc pogovarjali o bližajočem se Bo* žiču. Vsi smo bili enega mnenja, da je treba vse storiti, da bo čim lepše. Ker sem pa spet precej jezik brusil, sem bil v obeh odborih: za jaslice in za petje. No, torej, dela ne bo manjkalo in nc bom se dolgočasil.
Naslednji dan je bil krasen: mor* je mimo, pogled nai nekatere otoke, proti večeru že španska obala, pozno v noči še afriška. Ob 22. je ladja pristala v Gibraltarju... Z Bogom, Evropa, ali te bom še kdaj: videl?
Na visokem morju
21. decembra. Zbudi pic močno zibanje nadvse smeri. Vstanem, sku* šan se umiti, a me večkrat odnese od umivalnika. Da bi se bril, si ni* sem upal, preveč je zibalo... Grem v kapelo. Tam najdem kaplana. Drugega nobenega. O, caro padre, che coraggio! Videl sem, da je ves potan. Gre maševat. Jaz mu stre* žem, odnašalo ga je sem in tja, precej' na široko je stal med mašo, mene je tudi odneslo s knjigo za evangelij... Kapela prazna, nič ljudi. Po sv. maši me vpraša, če bom ma* Seval. Malo sem pomislil. Vpraša me gospod kaplan, kako kaj z že* lodccm. »V redu« sem odgovoril. V tem pride še sijamski misijonar in prosi, če sme maševati in to čim* prej. Razlog pač lahko uganemo. Pa naj bo. Strežem še njemu, po* tem mašujem sam. Ubogi Jczušček v mojih rokah, kako sva plesala. Pa vendar sem srečno končal sveto mašo; za menoj je maševal samo še eden, vsi drugi so ostali v kabinah. Kaj je bilo?
Komaj smo izšli iz gibraltarske ožine, že smo zavozili v nevihto, na širokem morju, ki je vse kaj dru* gega kakor v sredozemskem. Mor* narji so dopovedovali, da je to na* redil veter iz Afrike. Ko sem pri* šel v obednico na zajtrk, me je natakar kar čudno gledal, ker sem jedel po navadi, ali morda še malo več. »Kako kaj?« me vpraša. »Do* bro, moram jesti tudi za tiste, ki ne bodo prišli, drugače si ladja pre* več prihrani«. Obednica je bila skoroda prazna, na hodnikih ladje sem pa srečaval strežaje, ki so pre* našali v kabine, kruh jn pomaranče. To so si nekateri še upali jesti, dru* gega pa ne. Grem na krov. Malo ljudi in še ti večinoma po naslonja* čih, bledi, steklenih oči, upalih lic, slabe volje... Nekaj krasnega pa je bil pogled na morje. Valovi gori in doli, hribi in doline... res pre* krasno. Našel sem zavetje na krovu 1 razreda in gledal nazaj. Ladja sc je visoko dvigovala in zopet padala. Od časa do časa jo jc posebno streslo. Kaj je to? Ko se zadnji ko* nec ladje takoj visoko dviigne, da pogleda iz vode tudi ladijski vijak ter se v zraku neznansko, hitro za* vrti, ladjo tako strese, da lahko v baru zleti tudi cela deska skodelic po tleh... Občudoval sem to naravno krasoto, ker se je vsak trenutek nu* dila druga, slika. Na svežem zraku sem se sijajno počutil. Pa jaslice in petje? Komandant je dal na raz* polago sobo za telovadbo in še ene* ga delavca, ki naj nam bo: za po* moč. Ta jle spet prinesel papirja, barve, kaplan pa iz zaloge krasne jaslice. Delo se je začelo: slikanje kulis in ozadja ter postavljanje ja* slic. A vse jo bilo živo. Posebno pa angelci na žicah nad betlehem* sko pokrajino. Kako so plesali! No, do vigilije svetega dne so bile jasli« ce gotove in izročene »prometu«. Potniki so jih hodili1 gledat. Tudi po ladji so bili napisi s puščica* mi: K jaslicam. Za petje je prišel dirigent ladijskega orkestra, jaz sem izvlekel iz kovčega »Svete pc» srnice«, on pa spet svoje... Srečala sta se dva svetova. Srednja Evropa
s »Sveto j ločjo«, brez katere Božiča ni, in južni tip. Sledil je kompro* mis. Sveta noč z italijanskim bese* dilom in pastorala. »Tu scendi Jafle stelle«. Gospodične, ki so bile prvi dan zelo številne pri vaji, so nam vse zbolele in ni bito nobene več na izpregled. Plesale so lahko kar po kabinah. Zbor se je skrčil takode: prvi glas: en baritonist iz Floride, dva kapucinska patra in še* ena koiieertistka na harfo iz New Vorka, drugi, glas pa sijamski mtfii* jonar jn moja malenkost. Kako je šlo? Tako, da nas je komandant aa sveti dan povabil ob lih v bar I. razreda k skupnemu voščilu in ua prigrizek ter šc posebej zahvalil. Polnočnica je bila v velikem salonu L razreda. Krasna dvorana, le ziba* lo jn škripalo preveč, nego je za svetonočnu razpoloženje ravno po* trebno. Ko so se oglasile violine s prvimi akordi, pobranimi djr »Sve* tih pesmic«, je zadihalo svetonočno razpoloženje. Dosti mi je bilo pregledati po ljudeh. Morda marsikdo doma nc bi s tako pobožnostjo pri* sostvoval polnočni sveti maši kot tukaj, dasi je moral stati precej ši* roko jn se držati za katk stol, ker začenjal se je božični ples, o kate*. rem kasneje še kaj več. Z i-*tim programom petja smo šli naslednji dan ob lOk v UL razred. Tu jc bilo šc lepše, prostor nižji, za tu petje lepše, potil se pa še nikdar nisem pri božični sveti maši tako kakor v dvorani III. razreda. Vse jo bilo odprto, pa je le bilo vroče.
(Se nadaljuje)
DROBTINICE
liPiifli
filliil! is j
SKRB ZA RUDARJE
Dobro nam je znano, kaki nevar* nosti so bili zlasti prejšnje čase iz* postavljeni rudarji, ki globoko pod zemljo kopljejo premog, kateri slu* ži človeštvu kot pogonska sila in kurivo. Večkrat se zasujejo rovi, poleg tega pa so pod zemljo mar* sikje nevarni strupeni plini. Zdaj so že u\ edli razne varnostne napra* ve, ki skrbijo za življenjsko var* nost rudarjev. Proti strupenim pli* nom imajo rudarji plinske maske. Gornja sika nam kaže moderno plinsko masko, ki jo nosijo ameri* ški rudarji, kadar preiskujejo rove, kjer jc nevarnost, da bi sc pojavili strupeni plini. Maska ima kisik, ki zadošča za dve uri. Po dveh urah je treba zamenjati filter.
Darovi »za »Katoliški glas«
Prijatelj kat. tiska v Trstu daruj za mesec februar 500; nabirka p' sv. Vincencu v Trstu 700; družbe nica v Trstu ' 150; družbenica Trstu 100; gospa pri sv. Jakobu Trstu 100; družbenica v Trstu zahvalo 200. —Ur.
Srčna hvala I
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici