Louis Gandi, 325 W.Hemlock St. Chisholm, Minn.
11-30-3?
APRIL
1	ft Hugon
2	P Fran6. Pavl. 4
3	S Rihard	®
4 N Bela nedelja
C P Vincent Fer. C T Celestin
7	S BI. Herman
8	č Perpetuus
9	P Marija Kleo. +
10	S Makarij_
11	N.2. po Velik.
12	P Konstantin IS T Hermenegild
14	S Lidvina
15	č Peter Gonz.
16	P Benedikt J.L. +
ERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 63.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. APRILA — THURSDAY, APRIL 1, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Nekateri nazijski vplivni krogi pritiskajo na Hitlerja, naj opusti svojo sovražnost napram sovjetom. — V zvezi z Rusijo bi si Nemčija gospodarsko opomogla. — Ovira komunistov in Judov bi se dala odstraniti.
Berlin, Nemčija. — V torek se je izvedelo v javnosti o konferenci, katera se je vršila tekom konca zadnjega tedna pri Hitlerju in ki se ji pripisuje izredna važnost in pomembnost, kajti, ako bo rodila pričakovane uspehe, bo to spravilo politiko Nemčije in z njo tudi politiko cele Evrope v popolnoma drugačno smer. Obravnavalo se je namreč vprašanje, ali bi ne bilo bolj ugodno in koristno za Nemčijo, ako bi ta izpreme-nila svoje dosedanje sovražne odnošaje napram sovjetski Rusiji in stopila z njo v prijateljstvo. Med tistimi, ki so ob tej priliki obiskali Hitlerja, so bile razne vplivne osebnosti, kakor zastopniki velikih industrijskih podjetij, kakor tudi višji vojaški častniki, in tako so se ugodnosti, ki bi jih ta izprememba prinesla., raz-motrivale z dveh vidikov, z vojaškega in z gospodarskega.
Odgovorni krogi počasi uvi-devajo,da militaristična Nemčija rine takorekoč z glavo skozi zid in da z nasiljem ne bo uspela, kajti med velesilami nima skoraj nobenih prijateljev. V spopadu kakega konflikta bi torej prišlo do podobnega položaja, kakor ob začetku svetovne vojne: Cela Evropa bi padla po Nemčiji. Francija ji je itak ne-spravljivo sovražna, Anglija se z blazno naglico oborožu-je in bi bržkone ne ostala nevtralna in, ako se k temu doda še ogromna armada Rusije, bi Nemčija malo opravi
POLOŽAJ
ŠEJUAPET
Francija sumi, da misli Italija na nadaljni nastop v Španiji.
Pariz, Francija. — Evropska situacija glede Španije se še nikakor ni ublažila, četudi ni toliko javnega prerekanja. Glavno skrb, ki jo imate Anglija in Francija, je ta, ali boste obe fašistični državi poslali v Španijo še kaj novih čet. Dočim Anglija vsaj uradno trdi, da je prepričana, da bo Mussolini držal besedo in ne bo več pošiljal vojaštva v Španijo, se pa nasprotno Francozi ne dajo tako zlepa pomiriti in sumijo, da ima Mussolini neke tajne načrte. Ako bi pa ta še nadalje dre-gal v Španijo, je tudi Francija odločena za nastop.
-o-
DRŽAVE IMAJO ZDAJ
PROSTO POT Odločitev, vrhovnega sodišča, izrečena pretekli ponedeljek, po kateri se priznava državam pravica, da lahko določajo najmanjšo plačo za delavstvo, bo imela ugodno posledico, da bo število držav sprejelo tozadevne zakone, po katerih bo nato odpadlo mnogo stavk kot nepotrebnih. Med temi državami bo tudi Michigan, kakor se je izrazil governer Murphy, ki ima v načrtu poleg zakona glede najnižjih plač tudi število
drugih delavskih zakonov. Sodila, četudi bi ji mogoče ponia- šče je izreklo tozadevno odloči-gala Italija.
Ako bi pa nasprotno Nemčija sklenila z Rusijo prijateljstvo, bi imela v slučaju spopada na zapadu v varnosti vsaj vzhodno mejo, ako bi ji že Rusija vojaško ne pomagala. Poleg te vojaške ugodnosti pa pride še gospodarska, ki ni nič manjše, ako ne še večje važnosti.
tev z večino pet glasov proti štirim in je s tem pobilo svojo lastno svoječasno odločitev.
-o-
TOWNSEND ŠE VEDNO AKTIVEN
OVIRA SE ODSTRANJA
Upanje, da pride še ta teden
do sporazuma pri Chrysler-
ju.	f
Lansing, Mich. — Dočim so te dni pogajanja med vodstvom Chryslerjeve korpora-cije in zastopniki avtomobilske unije počivala, ko je moral Lewis odpotovati v New York na neko drugo konferenco, je pa bil governer Murphy na delu, da sestavi kake nove posredovalne predloge. Izrazil je upanje, da bo do sporazuma prišlo kmalu po četrtku, ko se vrne Lewis. Glavna ovira med pogajalci je slej ko prej vprašanje, katera unija naj zastopa delavstvo, toda tudi v tem oziru se je doseglo znatno zbližanje.
-o-
OPICE NAPADLE OSKRBNIKA
Chicago,, I1J.— V zverinja-ku v Brookfieldu je prišlo zadnji ponedeljek do razburljivega prizora, ki je pognal
v beg večje število posetni-kov, med katerimi so bili po večini otroci. Neka velika opica, po imenu Mike, ki so jo doslej smatrali za neškodljivo in krotko, je pa ta čas nepričakovano pokazala svojo divjo naravo. Z roko je hipoma posegla skozi omrežje in zgrabila oskrbnika A. Ait-kena, ki je tedaj mimo šel. Aitken je skušal s prosto roko odbiti napad, toda tedaj je priskočila še druga opica v isti kletki in ga pograbila za to roko. Razdivjani živali ste oskrbnika resno poškodovali po rokah in ramah, pre-dno mu je prispela pomoč.
NAPADI NACIJOfcALISTOV NA MORJU
Bayonne, Francija. — Španska vojna je zadnji ponedeljek posegla izven meja Španije y dveh incidentih, ki utegnejo povzročiti mednarodni zapletljaj. Nacijonali-sti so namreč potopili neko vladno ladjo, ki je bila v francoskih vodah, dva dni prej pa so streljali na neki angleški parnik.
ima ogromne zaloge surovega blaga, s katerim bi lahko zalagala Nemčijo, dočim bi ta prodajala izdelane produkte naprej na zapad. Tako bi bilo nemške gospodarske stiske konec.
Sedanje jnačelno sovraštvo fašistov do komunistov, kakor trdijo interesirani krogi, bi mogel Hitler s svojim vplivom v Nemčiji odstraniti tekom šestih mesecev. Prej pa bi bilo treba k temu prepričati Hitlerja samega, kajti on je trdnega mnenja, da stoje komunisti in Judje v zvezi v zaroti proti nazijem in da je v sovjetski državi glavni stan te zarote.
Tudi glede tega obstoja mnenje, da se bo dalo doseči. Od mnogih strani se pov-darja trditev, da sedanja Rusija ni več tako zagrizeno komunistična, kot je bil« svoje časno, in da bi diktator Stalin
Chicago, 111. — Dosedanji neuspehi, da bi prodrl s svojim načrtom za $200 starostne pokojnine, niso dr. Townsen-Rusija du vzeli poguma in upanja,
GLASUJTE za enega a!; -'rugega kampanjskega kandidata, ko pošiljate naročnino r list "Am'er. Slovenec."
KRIZEMJVETA
—	Berlin, Nemčija. — Nov rekord v poštnem prometu med Nemčijo in Brazilijo se je dosegel, ko je v ponedeljek zvečer pristal tukaj neki poštni aeroplan, ki je potreboval za polet iz Brazilije samo dva dni.
—	Gibraltar. — Iz maroškega mesta Tangier je prišlo poročilo, da so nacijona-listi tamkaj izvršili smrtno obsodbo nad 30 častniki in vojaki, ki so bili obdolženi, da so snovali zaroto Nekateri sklepajo iz te^i- . .da. se med nacijonalifti pojavljajo notranji nemiri.
—	London, Anglija.—Uprava tukajšnjega mesta je odločila, da se bo promet z razglednimi busi popolnoma ukinil v dnevih od 3. do 23. maja, in sicer zaradi kraljevega kronanja, ki se bo vršilo 12. maja.
TA BO PA GOTOVO IZOBRAŽENA!
Daytona Beach, Fla. — V osmi razred tukajšnje šole se je pred par dnevi vpisala neka 13 letna deklica, po imenu June Handke. Svojevrsten rekord ima to dekle. Ta šola, v katero je zdaj stopila, je namreč že 57. kar jih je dekle obiskovala. Njen oče je potujoči agent in družina potuje z njim. Na ta način je dobivala June svojo izobrazbo že v vseh 48 državah ter poleg tega tudi v Mehiki in Kanadi.
VLADA SE PRIPRAVLJA
Po odločitvi glede Wagnerje-vega zakona bo vlada predložila kongresu načrte za nove delavske zakone. —o—
Washington, D. C. — Odločitev, podana od vrhovnega sodišča zadnji ponedeljek, ki je bila končno enkrat ugodna za delavstvo, se proglaša, da bo vzpodbudila vlado k predložitvi raznih novih delavskih zakonov, še predno se bo rešilo sporno vprašanje glede reforme vrhov, sodišča. Splošno namreč obstoja mnenje, da so vrhovni sodniki končno izpre-videli, da ne morejo za stalno kljubovati močnemu javnemu mnenju in bodo pričeli razlagati ustavo v bolj liberalnem duhu ter ne bodo več kar na debelo pobijali raznih reform. Na to izpremembo mišljenja se lahko sklepa iz sedanje odločitve glede najnižjih plač, ki \je v popolnem nasprotju—« miio-čitvijo glede istega predmeta, podano lani.
Vendar pa je gotovo, da bo vlada počakala s predlogi za nove zakone do tedaj, ko bo sodišče izreklo svojo odločitev še glede Wagnerjevega zakona, kar se pričakuje, da bo storilo prihodnji ponedeljek.
--o-
NAŠLI NOV VIR ZA DAVKE
Chicago, 111. — 'Okrajni asesor J. S. Clark je v ponedeljek objavil, da se bodo mogli davki na zemljišča v letu 1937 znižati za 20 odstotkov, ker se bo ta svota mogla dobiti iz drugega vira, namreč iz davkov na osebno lastnino. Prvikrat je asesor letos dobil pravico, da lahko pregleda izkaze federalnih dohodninskih davkov, in iz teh bo zdaj našel denarno premoženje posameznikov, kar bo obdavčil.
iz Jugoslavije
Slovanska Praga vzgaja komunistične agitatorje za bratsko Jugoslavijo. Sadovi te vzgoje se jasno vidijo na šestnajstih študentih, ki so vstopili v špansko komunistično armado. — Smrtna kosa in drago.
POSNEMATI SKUŠA RIMSKE IMPERATORJE
da bo končno le zmagal. V njegovem glasilu se je zdaj objavil apel*, naj ljudstvo prispeva k posojilu pet milijonov dolarjev, kar bi potreboval za kampanjo, da se spravi njegov predlog skozi kongres.
s svojim silnim vplivom še celo sedanje stanje lahko obla-žil, ako bi videl, da je Nemčija interesirana v tem, in ako bi tudi uvidel, da bi bila zveza z Nemčijo koristna za Rusijo. Enako se računa, da bi Stalin tudi z vplivom Judov na rusko vlado lahko hitro obračunal, kakor je do zdaj znal obračunati z raznimi nasprotniki: Ako bi ne hoteli sami odstopiti, bi jih dal enostavno aretirati.
Nič ni nemogočega na svetu ; celo zveza med naziji in sovjeti pe!
Usoda zapeljanih jugoslovan-1 skih študentov
Ljubljana, 9. marca.—Praški list "Express" piše: "Pred nekoliko tedni smo prinesli dopis, da je izginilo iz Prage 16 jugoslovanskih študentov. Odšli so na Špansko, kjer so jih porazdelili k mednarodnim oddelkom. — Pokazali smo že na fakt, da je večina jugoslovanskih študentov v Pragi komunističnega mišljenja. Vendar vsak izmed teh študentov ne pride k nam kot komunist, s katerimi se sesta-nejo šele v Pragi, kjer so izpostavljeni vsemu zvodništvu komunistične agitacije. Izgleda, da slovanska Praga vzgaja za bratsko Jugoslavijo komunistične agitatorje. Polici-(a je podvzela, radikqlfli. po7 opek. ki bo poskrbel, da se med študenti ne bo trpela komunistična agitacija. Tisti, k' so zapeljali onih 16 študentov, sicer še niso najdeni,vendar ni težko uganiti, kdo so ti nabiralci in kje je njih centrum. Zdaj je prišel v Prago dopis od enega izmed onih 16 zapeljanih nesrečnikov. Piše iz Valencije, kjer leži v bolnišnici in kjer so mu amp.utirali nogo. Vse grozne rane mu ne bodo nikoli pozdravljene... V svojem dopisu bridko jadikuje, ker v rdeči Španiji uporabljajo take nesrečnike za "kanonenfu-ter." Brez vsakršne vojaške izobrazbe jih pošiljajo naravnost na fronto. Pred njegovimi očmi so padli štirje njegovi tovariši, s katerimi je prišel iz Prage, on sam pa je težko ranjen. Prepeljali so ga do Valencije, kjer so mr amputirali nogo. Kaj se je zgodilo z ostalimi tovariši, tega dozdaj ne ve. Ni izključeno, da so tudi kateri izmed njih padli kot žrtve brezvestnih nabiralcev v Pragi Pisec pravi, da si je vse drugače predstavljal. Zdaj pa si predstavljajte matere teh nesrečnikov, ko bodo izvedele, da so njih sinovi, ki so šli v Pragu študirat, padli v Španiji."
upokojenec iz Zreč. Dva delavca sta bila neprestano na delu do druge polovice februarja ter izkopala 25 m dolg rov, a še nista prišla do premogovne žile, ki bi se morala po ugotovitvah pokojnega Ke-kiča pričeti prav kmalu pod vrhnjo zemeljsko plastjo. Mogoče je namreč, da se žila nahaja kje v neposredni bližini rova samega.
-o-
Ogenj uničil domačijo V četrtek 4. marca je pri posestniku Antonu Kmetecu v Lancovi vasi nastal požar, upepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje in napravil občutno škodo. Ogenj je baje nastal vsled slabega dimnika.
V pravi diktatorski pozi, ka kor bi hotel pokazati, da mu celi svet leži pred nogami, vidimo na gornji sliki Italijanskega Mussolini j a, ko se je vozil po severoafriSki italijanski koloniji Libiji in milostno sprejemal na znanje ovacije, ki so mu jih prirejali tamkajinji domačini — prostovoljno ali prisiljeno, kdo ve?
Smrtna kosa
V Travniku v Bosni je umrl Slovenec p. dr. Vladimir Gra-halja, ki je bil nekdaj oficir in sodnik. Kot avstrijski oficir je že v začetku vojne prišel v Rusijo. Po prevratu je bi! nekaj časa sodnik, leta 1924 je na pustil državno službo in vstopil v jezuitski red.
--o-
Usodna pomota Dvanajstletni najemnikov sin Jože Prešiček na Polzeli, ie po pomoti dal svojemu triletnemu bratcu piti ocetno kislino. Otrok ki je to pil, je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe in so ga morali oddati v celjsko bolnico, kjer je podlegel.
-o-
Nenavadna dražba Kakor poročajo iz Dalmacije, bodo na javni dražbi prodali cerkvico sv. Ante, ki stoji na Repu blizu Metkoviča. Cerkvico je sezidal že pred več leti sedaj pokojni posestnik Marko Veraj, ki je bil nekdaj najbogatejši človek v krajih ob Neretvi. Njegov sin je pa imel nesrečo, da je v nekaj letih popolnoma obubožal. Prodajo cerkvice zahteva eeka banka iz Splita.
Nov premogokop?
Slov. Konjice, 3. marca. — Leta 1923 je tedanji lastnik zreškega premogokopa rad Zrinjevo goi*o, ki ga je še isto leto zadela kap na celjski postaji, Kekič, nameraval pričeti z delom v najdišču premoga na Zrečah pri Slov. Ko; i1' cah in to dobre četrt ure hoda od državne ceste v gozdu kmeta g. Hrena Franca. Njegova smrt pa je^načrt prepre čila ter se za najdišče premoga pozneje ni nihče zanimal Začetkom decembra lanskega leta pa je pričel z raz-kopavanjem na istem mestu g. Korošec Martin, rudarski
Kap
Na svojem stanovanju v Jubljani je v precej žalostnih okoliščinah umrl 60 letni branjevec Anton Sila. Komisija ie ugotovila, da je Sila prišel prejšnji večer nekako okolu 11 ure ponoči domov in ga je še preden se je spravil v posteljo zadela kap.
-o-
Zadnji vojak Pred nedavnim je v Varaž-dinu umrl 102 leti star Šami-ka Weiss, ki je v svoji mladosti devet let služil pri vojakih. Udeležil se je bitke pri Solferinu leta 1859 in bitke pri Kustoci leta 1866, kjer je bil tudi ranjen. Bil je gotovo zadnji živeči vojak iz teh dveh bitk.
StrAii
'AMERIKANSsKI SLOVENEC'
Četrtek, 1. aprila 1937
Aroerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dn«vov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
..$5.00 . 2.50 - 1.50
Za celo teto------
Za pol leta___-
Za četrt- leta-----------
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto--$6.00
Za pol leta____3.00
Za četrt leta----1-75
Posamezna številka---.--3c
Th* first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year----------$5.00
For half a year----2-50
For three month«---1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year-----$6 00
?or half a year----3.00
"or three months -—— 1-75
Single copy-----— 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____
ampak — konec katoliške cerkve same pa prav nihče ne bo doživel, ker ta konec (v prenesenem pomenu) pride, ko pride vsega, vseh ljudi in vsega sveta konec, in to ni noben konec, saj se bo v drugi obliki katoliška cerkev nadaljevala še po tem "koncu", kar pa bodo za' kakega materialista španske vasi.
V kaki politiki katoliška cerkev lahko podleže in je že dostikrat podlegla, podleže morda tudi zdaj pri ti ameri-kanski politiki, ampak sama ne bo podlegla.
J. M. Trunk:
Politika katoliške cerkve
HVALA VAM KI STE PRIŠLI!
Cleveland, O.
Sijajen je bil katoliški shod na cvetno nedeljo 21. marca. Nepričakovano lepa je bila udeležba. Zadovoljstvo ljudstva pa tudi nad vse najbolje. Oba programa sta bila po izjavi ljudstva silno zadovoljiva, to so pokazali ljudje, ki so vstrajali do konca v napolnjeni dvorani. Govorniški del programa je bil v srce segajoč in ljudstvo ga je sprejelo s
ze kakor
tudi pozneje. — Slikovna predstava je bila kratkočasila, pomembna in času primerna; tako so se mnogi izrazili. Iz vsega tega se razvidi, da je bilo ljudem ustreženo. Ljudje so dobili veliko poduka in navodil za bodoče ravnanje.
Ker sem se zanimal za vabilo
visna od domače cene bakra, ^jero, da volijo, kakor se jim Sedanja plača je bila določe- /zdi najbolj umestno. Direk-na tedaj, ko je imel baker torji sami so mnenja, da bi
go Brenu, OFM., ki je dospel iz daljnega Lemonta, da je govoril o pomenu tega sestanka. Omenjeni gospod je res izvrsten govornik, njegovo pričevanje je močno in v vseh ozirih prepričevalno. To je tudi vzrok, da ga ljudstvo rado posluša. Hvala vam č. Father dr. Bren! — Drugi gost ki je tudi od daleč prišel je bil Mr. John Jerič, urednik "Amerikanskega Slovenca" iz Chicage. Mlad mož, toda katoličan v delu in prepričanju in kot urednik izkušen, ki nam je povedal mnogo resnega o razmerah med nami katoličani in med onimi, ki so vero zavrgli pod klop Hvala vam Mr. Jerič za trud, delo in čas! — Izven Clevelanda je tudi dospel Rev. Milan Slaje, ki
Kdor nima pravega in pravilnega pojma o bistvu katoliške cerkve, ne bo mogel razumeti njene politike; dasi bi bila vsaka strast pri tem izključena.. Strasti in srda je pa! popolnim odobravanjem kar se vse le preveč. Politika kakega katolika m ravno politika ^ = „ «dstva -katoliške cerkve. Med katoliškimi politiki viadajo lahko nasprotna mnenja, ko pa nastopi cerkev v kakem političnem vprašanju, bo pa težko obveljalo kako drugačno mnenje, dasi ima drugače politika precej obširno polje, in diz-• kuzija ni razno izključena. Kadar je govor o politiki katoliške cerkve, se mora ta pojm vzeti v najbolj striktnem pomenu, ko smatra cerkev nastop v politiki za potreben.
Kako je pri nas glede politike in udeležbe pri ti politiki
od strani katoliške cerkve, vsak lahko vidi, ako hoče biti1 na sh0d kot član centralnega od-
nepristranski. Vsaj zdaj je pred nami dvoje vprašanj, j bora za katoliški tisk, naj se tem
kjer je nekako nastopila tudi katoliška cerkev, namreč potom kot tak tudi zahvalim
vprašanje amendmenta za odpravo otroškega dela in pre- vsem> ki s0 se shoda udeležili. V * . J ,	T	4? ™ -t-^v, P1V1 vsrtl smatram kot dolžnost,
ustroj vrhovnega sodisca. Jaz se v posamezne faze teh da izrečem zahvaJo č g dr Hu_
vprašanj ne morem spuščati, to je zadeva strokovnjakov. Lahko pa rečem v informacijo slovenske javnosti, da se katoliška cerkev ne giba sem in tja, kakor kak trs pri vsaki sapici. Kadar nastopi v svesti si svojega božjega odposlanstva, bo tudi zadela resnico in ne bo zašla na kako napačno pot, in naj nasprotniki Še tako' kričijo in jO še tako obrne tu je jo z blatom, saj je pač njena največja krivda, da sploh obstaja.
Naj reče kdo, kar hoče, in piše tako ali tako, pri obeh vprašanjih, pri otroškem delu in vrhovnem sodišču, gre končno za ohranitev — demokracije napram vsaj prikritim poizkusom diktature. Ne vem, če bo cerkev uspela, ako pa uspe, bo bodočnost pokazala, da je bila na pravem, morda v še jasnejši luči pa! bo bodočnost to pokazala, če ne uspe, ker bodo posledice tem bolj na dlani, a bi bilo v tem slučaju prepozno. Zdaj taki, ki jih kar strese, če vidijo kaj o kaki diktaturi ali o kakem fašizmu, hudo obmetavajo katoliško cerkev, in se ne morejo dosti ogorčeno izraziti
o tem, da ji gre le za oblast in moč in nadvlado in zasužnje- f shodu Predsedoval, kar ni lah-. , , . • >r • - i • i j	»i v . ko in ne najbol] hvaležno delo.
nje demokracije. Naj počakajo malo, da se prikažejo posledice, ako odpor od strani katoliške cerkve ne uspe, cerkev pri ti politiki podleže. Ali bodo morda zvonili po toči, ko jih bo klestila diktatorska sila in so šli po vodi vsi privilegiji prave demokracije??
Vsepovsod hudo šumi in padajo batine na politiko ka-toliške cerkve pri teh perečih vprašanjih. Naši slovenski svobodomiselci vseh branš so ponižni sluge njih višjih gospodarjev, ki potegujejo za špago. Pri Slovencih te vrste prihaja v poštev le — odpadništvo od katoliške cerkve, in tu veter hudo piha, da bi se zapuščena in izdana cerkev pokazala v čim slabši luči tudi pri politiki. Ako ostanemo samole pri politiki, je kakor bi se muhe zaletavale v kakega slona. Katoliška cerkev ima izkušnje s politiko, ki obsegajo dvoje tisočletij najhujših borb, naši svobodomiselni politiki vseh barv so komaj nekaj obvohali o politiki, pa mislijo, da je njih politika in njih naziranje edino pravilno, politika katoliške cerkve pa strašno zabita, zgrešena, zlobna, nasilna, nepravilna. Hm? Te mušice, ki grejo na slona! Prav posebno brenči pri tem g. Molek. Usti se n. pi\: "Danes pobija (katoliška cerkev) osvoboditev otrok iz mezdne sužnosti, včeraj je pobijala osvoboditev žene iz politične sužnosti, predvčerajšnjim je pa pobijala ustanovitev svobodnega šolstv^i in nešteto drugih korakov splošnega napredka. Zgodovina je zabeležila dejstvo, kako je katoliška cerkev fanatično pobijala uvedbo javnih šol v Združenih državah, češ, da si je "sam satan izmislil javne šole"! Toda javne šole ^so prišle kljub temu, prišla je ženska volilna pravica in pirišla bo tudi osvoboditev otrok iz mezdnega dela. I?ride še več — konec katoliške cerkve same!" '
Konec — demokracije pride prav gotovo, ako zmagajo e svojo politiko razni liberalni in svobodomiselni elementi in podleže katoliška cerkev pri politiki, kar je mogoče, ker politika ni cerkev, ampak Molekove proroške besede, da "pride končno konec katoliške cerkve sanie", so besede krivega in lažnjivega preroka. Pride moj konec in Mole-kov konec in pride nekoč tudi konec vse in vsake politike,
otrokom. Kako smo bogati na katoliški literaturi, se je lahko vsak obiskovalec omenjene razstave prepričal.
Za tako veliko in obširno prireditev je bilo treba delavnih pomoči povsod doma v podjetju. Radi tega ^e zahvaljujem tem, ki so rade volje pomagali in mi šli ha roko in ti so: Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mrs. Oražen in hčere, Mrs. John Gornik, Mr. in Mrs. Frank Perme, Mrs. Stano-nik, Mr. Louis Eršte, Joe Grdi-na, Mrs. Albina Novak z dekleti in še drugim, za katerih imena še ne vem. Prav hvaležen sem osobju S.N.D. za uljudno in točno vsestransko postrežbo. Hvaležen sem tudi za udeležbo od strani občinstva in še zlasti onim, ki so pri vhodu dali posebne darove, namesto male vstopnine, katera je bila določena za pokritje stroškov. Za vse delo in naklonjenost, za govore in požrtvovalnost časopisom kot Ameriška Domovina, Amerikanski Slovenec in Ave Maria za reklamo in vabila. Vsem se v imenu centralnega odbora za katoliški tisk, kar najlepše zahvaljujem.
Dasi je bila vstopnina mala, samo 10c in so bili veliki stroški, je vendar ostalo od vseh plačanih računov za Jugoslovanski Kulturni vrt še $30.00. Zato hvala tudi v imena Jugoslovanskega KultuKiega vrta.
A. Grdina
VESTI IZ CALUMETA OKOLICE
IN
Zato se tudi njemu prav lepo zahvaljujem! — Zahvaljujem se <" monsgr. Hribarju, tako monsg/. Ponikvarju, Father Schusterju, Father Jagru in Mrs. Albini Novak, za vse vzpodbujajoče govore. — Naj tudi jaz tako rečem, kot se je izrazilo že mnogo udeležencev, to je, da bi se kaj takega in na enak način še večkrat ponovilo. — Zelo lepo se moram zahvaliti tudi čč. sestram in šolski mladini fare sv. Lovrenca in fare sv. Vida, za tako imenitno razstavo katoliškega tiska v slovenskih in ameriških izdajah. Razstava je bila že sama na sebi velikega pomena in zato vse priznanje čč. sestram in šolskim
m
Calumet, Mich.
Polagoma prihajamo v naročje pomladi. S tem pa še ni rečeno; da imamo pomladno vreme, dasi nam vsi koledarji to pokazujejo. Vendar pa lahko z mirno vestjo rečemo da smo resnični pomladi vsaki dan bližje. — Novic imamo pa tudi nič koliko in vsakovrstne so, evo vam jih nekaj.
■ Copper Range družba je naznanila, da bo ponovno povišala plačo svojim delavcem. Nadalje je sporočila, da se bodo v bodoče plače ravnale po ceni bakra, toraj čim bolj bo šla cena kvišku, tem večje bodo tudi plače. Navadni delavci bodo dobili 30c na dan več, dočim bodo oni ki so na kbntraktu ali na mesečni plači, deležni posebnega zvišanja. Družba je v svojem naznanilu sporočila: Na prošnjo zastopnikov naših delavcev, je Copper Range bakrena družba sklenila upelja-ti plačilno lestvico, ki bo od-
ceno 13 centov funt. Z današnjim dnem zvišujemo plače za 30c na dan našim delavcem, ker je odtedaj cena bakru narasla na 15c funt in katera se je vzdržala en mesec dni. V bodoče se bodo plače zvišale za 15c na dan vsakemu delavcu, kadar bode šla cena kvišku za en cent na funt ter se bo ista vzdržala najmanj en mesec dni. Na ta način mislimo, da bodo naši delavci deležni do dela od dobička, katerega naredi družba.
Naš rojak, John B. Kocjan iz Centennial, ki je bil kandidat za nominacijo na občinskega cestnega ■ nadzornika Calumet občine, je naznanil, da bo kandidiral neodvisno za ta urad pri volitvah, ki se vrše dne 5. aprila. Njegovo ime se bo nahajalo na "Peoples ticket." Istotako bodo tudi demokrati imeli svoj tiket, tako da bodo na glasovnici trije tiketi: nominacij-ski, demokratski in ljudski. Na demokratskem tiketu kandidirata za konštablerja tudi naš rojak, Marion Arbanas in Marion Javor. Menimo, da ni treba še posebej poudarjati, da naj naši ljudje gotovo oddajo svoj glas za naše kandidate.
Na svojem domu na North Tamarack naselbini je umrla znana žena in mati, Lucija Rogina, soproga spoštovanega in mnogoletnega ealumetske-ga naseljenca, Matija Rosnna. Pokojna, ki je bila ob času smrti 64 let stara, je bolehala že par let. Rojena je bila v stari domovini ter je prišla toa Calumet kot mlado dekle, kjer se je tudi poročila. Skoraj cel čas tukajšnega bivanja je bivala z družino na North Tamaraeku. pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa in od tam je bilo truplo prepeljano v Lake View mrtvašnico. Potrti družini izražamo naše globoko sožalje.
80 dijakov in dijakinj Calumet višje šole je dobilo odlikovanje v prvi polovici drugega semestra tudi sledeči naši fantje in dekleta : Lucile Jakovac, Ralph Jerman!, Michael Vichich, Eleanor Weiss, Margaret Ge-shel, Catherine Vranesich, John Belopaviovich, Frank Stukel, in Peter Belopaviovich.
Direktorji Isle Royale rudnika, kateri ne obratuje že od leta 1932 so sklenili podati delničarjem na glasovanje?, ako hočejo, da se rudnik likvidira ali pa da se popravi in začne zopet z obratovanjem. Največji delničar je Calumet in Ilecla družba, ki lastuje več kot četrtino vseh delnic. Da pa ne bodo ostali delničarji porekli, da je družba potegnila glasovanje na eno ali drugo stran, je C & If naznanila, da ne bo glasovala v tej volitvi temveč bo popolnoma prepustila ostalim
bilo za delničarje bolje, da se rudnik in posestva prodajo, ker bi preveč stalo, ako bi hoteli rudnik zopet odpreti. Glasovanje se bo vršilo dne 7. aprila.
Stanje našega poznanega pisatelja im pesnika, Mr. Math Šojata, kateri je bil radi bolezni dalje časa navezan na posteljo na svojem domu, se je zadnje dni znatno zboljšalo. Ko bo enkrat zginil sneg in postalo vreme gorkeje, ga bomo gotovo zopet videli hoditi okrog svojih prijateljev in znancev, kar mu iz srca želimo.
Mr. John Vertin, calumet-ski trgovec in njegova soproga, ki sta se zadnjih šest tednov mudila na potovanju po južnih državah in Meksiki, sta dospela zopet domov. Poročata da sta imela zelo pri-jetno potovanje in razun majhne nezgode, katera se jima je pripetila v Californiji, nista imela nikjer zapreke.
Calumet in Hecla družba je naznanila, da bo ponovno dala svojim delavcem prihodnjo plačo '"bonus," ki bo znašal isto kot zadnjikrat, to je 12.-50, oziroma toliko kolikor znaša dividenda od 50 delnic. Družba je to že parkrat naredila in pričakovati je, da bo s tem nadaljevala dokler bo cena bakru na sedanji višini. Siccr pa družba ni obljubila ničesar za naprej.
Mr. John Rogina, sin Mr. Math Rogine iz North Tama-račka, ki je nastanjen v De-troitu, se je mudil na Ca!u-metu, kamor je prišel da se udeleži pogreba svoje matere, .Lucije Rogina.
P. Gl.
-o--
IZ MESTA SEDEČIH STAVK
Detroit, Mich.
Prosim g. urednik, da bi priobčili to moje pisanje, da ne bodo Slovenci po naselbinah mislili, da smo v Detroitu vsi po .tovarnah zaprti in da vsi stavkamo. Resnica namreč je, da Detroit kaj takega še ni imel nikdar poprej in upajmo, da tudi za naprej se kaj takega več ne bo zgo-Med temi so dilo. Toliko stavk, kot jih je ravno v Detroitu, se človek kmalu nasiti, zlasti še tisti, kateri morajo po tovarnah sedeti. — Pregovor pa pravi, da je v slogi moč in tako se je tudi tukaj pokazalo, kajti delavstvo zmaguje pri vsaki stavki. To pa zato, ker so delavci edini in složni, zato se lie podajo dokler ne zmagajo.
Pri vsem tem pa imamo tudi nekaj veselih uric, kajti na društvenem polju se še nismo oprijeli štrajka. Tako lahko poročam, da društvo sv. Jožefa št. 249, KSKJ. prav dobro napreduje, pa naj bo to v odrastlem ali mla dinskem oddelku. Društvo raste in članstvo se množi. Ravno sedaj se pripravljajo ha veliko veselico ki jo bodo priredili v so boto 10. aprila v Nightingale Club na 116 W. McNichols Rd. Zato ste vsi Slovenci prav uljudno vabljeni, da se veselice udeležite in s tem društvenikom po-delničar- magate do boljšega uspeha. Saj
Sanje in domišljije. — G.s
Kerže pod vaško lipo piše in piše. Opleta in opleta in iz vseh njegovih tirad gleda le en sam namen, ki se predstavi čitatelju: Jaz sem odrešenik, ki bi znal narod privesti na pravo pot. In ta odrešenik Kerže pravi med drugim v svoji jeremijadi:
"Naš narod je zdrav . . ."
—	Pritrdimo!
"Šel je včasih daleč ta narod, kamor so mu kazali, a nikdar ne " tako daleč, da bi se ne vrnil . . ."
—	Da, da daleč je šel ta narod in pred 20 leti je del tega naroda capljal celo za g. Kerže-tom, ko je ta agitiral za republi-čansko združenje, v katerega je narod prispeval, kakor se je pisalo, blizu 60 tisoč. G. Kerže, zakaj ne poveste zakaj ste tedaj narod v to vodili? Zakaj ne poveste, zakaj ste tedaj slovenski socialisti s tistim skladom tako neumno razpolagali, kakor ste? Vidite, ker je naš narod zdrav, je tedaj vam obrnil hrbet. In kdo je kriv, da ga je vam obrnil, ali narod sam — ali g. Kerže in drugi kompanjoni?
G. Kerže piše dalje: "Nikdar ne postojimo, da bi vprašali našo pamet, kam to vodi in kaj nas čaka. . ."
Mi odgovarjamo: G. Kerže je v tem zadel na resnico. Ko bi bil narod vprašal samega sebe, ali pa svojo pamet tedaj, ko sta on in pa Kristan ropotala z republi-čanskem združenjem in zbirala v tisti fond, bi ne bilo na strani naroda tako grenkega razočaranja, kakor je bilo in kakoršnega je naš slovenski narod v Ameriki doživel. In po čigavi zaslugi ga je doživel? Ali po svoji lastni, ali po zaslugi tistih gospodov, ki so vodili republičansko združenje? Ali niste bili g. Kerže tudi Vi sami eden izmed tistih generalov, ki so vodili republičansko združenje? Povejte odkrito, če ste mož in se svojega dela ne sramujete? In ko bote to povedali, bote imeli na roki ves odgovor in pojasnilo, zakaj narod nikomur več ničesar ne zaupa?
Dalje pravite tudi: "Za marsikatero lepo donečo frazo se dostikrat skriva — umazan dolar!"
— Dobro ste zadeli. Res je tako. Ali pa morete ovreči našo trditev, da se ni za akcijo rep. združenja, katerega ste tudi Vi vodili, skrival — umazan dolar? Ali glavno je pa to, kako se je potem s tistimi dolarji razpolagalo? To je žanimivo! Še bolj zanimivo pa, da ravno tisti fra-karji, zdaj poprašujejo, zakaj je narod tako mrzel za vsako akcijo? Zdaj so pa še razočarani!? G. Kerže, stari ste dovolj in morali bi vedeti, da osel se da izvabiti samo enkrat na led. Le sebi kreditirajte to zaslugo — pa bo domovina rešena.
veste, da je društvo sv. Jožefa vedno drage volje pripravljeno vašo udeležbo povrniti. — Pozdrav in na svidenje v soboto na veselici.
Detroitski Slovenec
Opazujoč .strašen boj med ((verna orjaškima slonoma, je Tarzan mora! priznati, tla Tanto, nevajen trikih naporov, ne ho dolgo časa veliko močnejšemu in v boju spretnejšemu Guda-hil, katerega je norost še bolj podžigal.i v boju, da ni gledal na lastiuS nevarnost, ampak hotel vse pokončati okolu sebe.
Tarzan jc videl ,kako strast po ubijanju gori iz oči ponorelega Gudaha. bil najraje na mestu ugonobil. Kako ki ga je med bojem opazoval in bi ga rad bi bil Tarzan šel na pomoč Tan-torju, kajti bal se je, da bo v boju opešal. Toda, kako naj zdatno pomaga, to je bila zanj sedaj velika uganka.
Oba slona sta se pa borila naprej. Udarjala sta z glavami skupaj, rilci so jima švigali, ušesa so mahedraa nemirno sem in tja in zraven sta bojevito trobila in se zaganjala drug v drugega, toda do kakega odločilnega trenutka le nI prišlo. Pač strašen boj, ki je cejo neustrašenemi) Tarzanu šel na živce.
Tedaj se jc Tarzan jel bati, da Tan-tor končno vendar podleže svojemu sovražniku. Ni mogel mirovati, da bi mu ne priskočil na pomoč, zato se je odločil, da pri prvem količkaj ugodnem trenutku naskoči s svojimi opicami divjega uGdaha, kajti bati se ej, da bo na vse zadnje Gudali zmagovalec nad Tantorjem.
Četrtek, I. aprila 1987
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
STRAHOTNO OBOROŽEVANJE -IZ STRAHU
Razorožitvenih konferenc in drugih sestankov, ki imajo, oziroma si stavijajo za svojo nalogo, da v napeto evropsko ozračje prinesejo vsak nekaj pomirjevalnega duha, menda ne bo nikoli konec. To se zdi že zaradi tega, ker niti ena od teh konferenc ne rodi kakšnih večjih uspehov,
gleški mornariški minister sir Samuel Hoare, še bolj značilna pa je morda njegova izjava, ki jo je ob tej priložnosti podal, da bi omenjeni proračun bolje utemeljil. Takole je povedal: . "Letos vas prosim, da odobrite izdatke, ki presegajo sto milijonov funtov, in gradbeni pro-
vsaj takšnih, da bi bila slutnja o jgram za 80 novih vojnih ladij, možnosti skorajšnjega spopada katerih graditev je bila sklenje-med to ali ono državo, vsaj1 malo na že lani. To se pravi, da bo
izpodbita. Kadar se sestanejo zunanji ministri ali drugi odposlanci na takšne mednarodne
na koncu tega leta v gradnji skupaj 148 vojnih ladij, med njimi 5 bojnih, 4 matične ladje
konference, ki jim je za cilj .za letala in 17 križark. To je o-
. I
zmanjšanje oboroževanja, vselej gromen načrt. Zaradi naše nede-padajo najrazličnejše izjave tega lavnosti v preteklosti, moramo ali onega ministra, s katerimi skuša izraziti svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da že enkrat res pride do razorožitve, ki edino more voditi v mirnejše mednarodno življenje, toda nikoli nihče ne pozabi trdno vztrajati pri tem, da morajo najprej druge dsžave prekiniti s tem o-boroževanjem, potem le ona, ki jo dotični
izvesti v dveh ali treh letih program, ki bi normalno zahteval dobo 10 let. Odslej ne more biti na tem polju nobenega tekmovanja v pomorskem oboroževanju med Nemčijo in Veliko Britanijo. Mornarica misli, da je najboljša oblika obrambe napad. V sedanjih razmerah je bistvena bo še- potreba moderne mornarice, da minister ima močno letalstvo. Morje in
PARNIK SE POTOPIL PO KOLIZIJI
se
uje
Šentvidčani zopet porazili Šentlovrančane. — Pri sv. Vidu v Clevelandu se s svojim hrabrim in odločnim kandidatom Rev. Matijem Jagrom, ne podajo, pa je amen. — Zmaga mora biti naša, pravijo. — Pri sv. Lovrencu pa delajo druge načrte. — Pa tudi Wiskončani pripravljajo svoje težke kanone in boj bo hud in strašan.
zastopa. Ker je končno jamstvo izrak se izpopolnjujeta." za možnost obrambe ravno obo- i Ko je minister govoril o grad-rožena vojska, in ker tudi na iz-1 nji novih križark, je podčrtal pojave posameznih zastopnikov tu-jsebno to, da so pristojni krogi
jih držav menda v mednarodnem politič. življenju nihče več ničesar ne da, ni prav nič čudno, če države med seboj kar tekmujejo, katera bo bolje oborožena in katera bo v usodnem trenutku bolj z lahkoto branila svoje meje.
Celo velesile so še vedno v strahu, da imajo premalo bojnih sredstev za primer potrebe. Kako naj potem male države in državice računajo na kakšen uspeh, če naj res zavlada "pravica pesti", če so že celo Angleži v tolikšnem: strahu, da jim vojna lahko prinese velik potres njihovega imperija! Da niso prav brez skrbi, pričajo proračuni, ki jih postavljajo na Angleškem vsako leto za vojaške namene. To so številke, s katerimi mali narodi-komaj znajo računati. Zanimiv in nemajhen je tudi n. pr. pomorski proračun, ki ga je nedavno predložili spodnji zbornici an-
proučili možnost napadov iz zraka in odredili vse potrebne u-krepe za • obrambo in proti napad. Namen pripravljalnih del je, da napravimo mornarico sploh, posebno pa križarke varnejše pred sovražnikovimi letali.
Pa tudi to je še pristavil minister Hoare: "Lahko rečem, da Se bo po mojih informacijah ta program mogel v redu izvršiti in da-bo tudi izvršen. Prav tako lahko rečem, da bomo imeli do volj gradiva, da bomo vse to na
Nesreča se je pripetila pred nekaj dnevi v morskem zalivu v San Francisco, v kateri se je pogreznil v vodo neki tovorni parnik potem, ko je trčil v gosti megli z nekim drugim parnikom. Na sliki vidimo ponesrečeni parnik ravno, ko se potaplja.
ODKOD SONČNA. TOPLOTA?
Spektralna analiza nam je o-mogočila ugotovitev, da sestoji vse vesolj stvo iz istih snovi, kakršne nahajamo na zemlji. Novejša raziskovanja so ugotovila tudi količinske razdelitev posameznih prvin na zvezdah.
Vodik je tam vsekakor naj-češča prvina, dočim zavzemata na zemlji, prvo mesto kisik in si-j lici j. Kar se tiče izvora toplote " na žarečih zvezdah, so menili
pravili, in kadar bodo ladje zgra- <nekog> da- nastaja zavoljo tega, jene, da bomo^ imeli tudi dovolj ker se zvezde počasi krčij0- Da. vojakov zanje."	'neg pa prevladuje naziranje, da
Takšne izjave in trdna zago- Jnastajajo toplotne energije iz tovila so^pač najboljši dokaz, da|spreinemb v notranjosti atomov
nikjer nimajo prav resne volje, da bi težke milijarde obračali raje v druge namene, ki bodo za človeštvo gotovo večjega pomena, kakor je pa mrzlično oboroževanje, ki se zdi naj blaznejše početje modernega človeka.
NATURALIZACIJE LETA 1936
Pojemanju priseljevanja, ki se raznih razlogov", večinoma brž-
pojavilo od 1. 1931 naprej, ni sledilo enako pojemanje v prejemanju ameriškega državljanstva. Narobe, zanimanje za naturalizacijo je stalno rastlo. Leta
1936	je bilo vloženih več prošenj za prvi, kakor tudi za drugi papir, nego v kateremsibodi letu po 1929, pa več državljanstev je biJo podeljenih nego v kateremsibodi letu po 1931. Pričakuje se, da tudi v tekočem letu bo ta rezultat nadalje povečan. Tekom prvih štirih mesecev tekočega fiskalnega leta (fiskalno leto
1937	pomenja dobo od 1. julija 1936 do 30. junija 1937) bilo je vloženih skoraj dvakrat toliko prošenj za prvi papir kot v isti dobi prejšnjega fiskalnega leta, enako je bilo vloženih več prošenj za drugi papir in tudi več državljanstev je bilo podeljenih.
Po nedavno priobčenem letnem poročilu Delovnega tajnika, večina prosilcev za državljanstvo niso novejši priseljenci, marveč taki ljudje, ki se že daljše časa nahajajo v Združenih državah. Poročilo poudarja, da "je več razlogov, zakaj inozemci, ki so bili poprej indiferentni napram naturalizaciji, sedjij prosijo za isto. ali najvažnejši razlog je gospodarski pritisk in strah pred morebitno n ^prijateljsko zakonodajo."
L. 1936 je bilo vloženih 148,-118 prošenj za prvi papir in 167,127 prošenj za državljanstvo (drugi papir), izdanih pa je bilo 141,265 državljanskih spričeval. To je znaten porastek nad prejšnjim letom. V istem letu je bilo odbitih 3,124 prošenj za naturalizacijo. Odbitih je bilo torej manj kot dva odsto od vloženih prošenj. Na zahtevo federalne vlado so sodišča vničila 1,016 državljanskih spričeval "iz
in zavoljo razpada atomov v njih sestavne dele, ki so jih prej vezale ogromne sile. Sile, ki se pri tem razpadanju sproščajo, se pojavljajo potem v obliki toplote.
-o-
VRANA Z BRILJANTI
V nekem dunajskem parku je zagledal neki časopisni poročevalec sredi tropa golobov črnega vrana. Ptič je sekal s kljunom
kone zato, ker so bila pridobijo-: vneto p0 bleščečem se predmetu
mati pomorila svoje tri otroke in nato še sebe končala. Nesrečna mati je bila 25 letna Mrs. Jeanette Martin, živeča s svojimi tremi hčerkami, starimi 3 leta, 2 leti in 3 meseca, na 639 J/2 Woodlawn ave. Njen mož, John, je nedavno odšel v Texas, ko je bil tukaj dve leti brez dela. Ker ni za Veliko noč nič pisal, je mlado mater to tako užalostilo, da jo je, kakor se domneva, napadla hipna blaznost in je v tem stanju izvršila obupni čin. Tragedijo ste odkrili njena mati in njena sestra, ki ste prišli k njej na obisk, a ste v hiši našli vse tri deklice zadavljene, mrtve, njih mater pa v isti sobi obešeno. Malo prej je bila cela družina pri velikonočnih opravilih v pre-sbiterijanski cerkvi in so bila trupla še vsa v praznični ob-eki, ko so jih našli.
-o-
POZABLJIVI TAT SE UJEL Chicago, 111. — Ko se je Mrs. Eliz. Cunningham odstranila preteklo nedeljo za
na na prevaren način.
V zvezi z nedavno preiskavo
nekaj minut iz svojega stanovanja na 357 W. Division st.,
ki je ležal pred njim na tleh. Časnikar je tlesknil z rokami, goljufij pri naturalizaciji, ki je ptice so ocuetele, z njimi se je ji' Je med tem nekdo izmaknil bila izvedena v New Yorku, bilo dvignil tudi vran, ki pa je ble- radio, likalnik in pripravo za je do konca fiskalnega leta 1936 ggegj ge predmet vzel v svoj vničenih 25 državljanskih spri- kjjun p0 kratkem poletu ga je
čeval in nadaljna postopanja glede 396 sličnih slučajev so še v teku. Drugi rezultati te preiskave do 30 junija 1936 so bili, da je bilo obtoženih 105 oseb, od ka-
spustil zopet na tla.
Časnikar je stekel tja in je našel lep, zlat prstan s temnim safirjem v sredi, na obeh straneh safirja pa sta bila dva kakor po-
terih je bilo devet obsojenih, 66 proVo zrno velika briljanta. Dra-se je priznalo krivim, eden je goceni prstan je nesel na policij-bil oproščen, proti enemu je bi- 'ski komisari j at in domnevajo, da
lo ustavljeno postopanje in 19 slučajev še ni rešenih. Povrh tega 17 vladnih uradnikov je bilo odpuščenih ali so zapustili službo, ko so bili pod preiskavo, in je bilo uvedeno deportacijsko postopanje proti 210 inozemcem.
ga je vran kje ukradel, saj je znano, da se te ptice zanimajo za vse predmete, ki se bleščijo.
-o-
OBUPEN ČIN MATERF.
Aurora, 111. — Celo tukajšnje mesto je pretresla tragedija, ki se je pripetila na velikonočno nedeljo, ko je neka
> j
ton na dan. Mali, povprečno 15 cm visoki in 10 cm široki organ, spravi v sedemdesetih letih torej nič manj nego 250.000 kubičnih metrov krvi v obtok L Noben stroj ne more doseči pod istimi pogoji istega orjaškega učinka.
-o-
KOPALNA KAD KRALJICE IZABELE
V Parizu so na javni dražbi prodali kopalno kad španske kraljice Izabele, in sicer za 1660 frankov. Kopalna kad je bila med opravo starega hotela Majestica, ki ga sedaj polagoma razprodajajo. Kad je mramorja in po.fre-brena. Če se hočeš kopati v njej, moraš znati plavati. Vsekako bi je ne spravil v normalno kopalnico sedanjosti. Mož, ki jo je kupil, j«; ni prej niti videl, ker je niso razkazovali.
-o-
NAPRAVA ZA PROUČEVANJE ZEMELJSKE NOTRANJOSTI
'SlRITE AMER. SLOVENCA"
— ELECT —
Chas S. Voigl
CITY ATTORNEY of Sheboygan, Wis.
Ako bo izvoljen, se obvezuje, da bo z legalnimi nasveti na razpolago županu, mestnemu svetu in vsakemu upravičenemu meščanu, ter da se bo v svojem uradu vzdržal vsake strankarske politike in svoj čas posvečal le mestnim zadevam, v katere je kot davkoplačevalec zainteresiran. Apelira na Slovence, da zanj glasujejo volitvah 61 APRILA.
pri
Authorized and paid for by C. S. Voigt, Sheboygan, Wi«.
kodranje. Pozabil pa je tat v stanovanju svoj klobuk in suknjo. Obveščena policij je bila sigurna, da se bo tat povrnil po pozabljene stvari. Naročila je ženski, naj odide iz stanovanja in tudi policisti so se navidezno odstranili. V resnici se je nekaj minut pozneje priplazil v stanovanje neki moški in padel policistom v roke. Izkazalo se je, da je to sosed s prvega nadstropja, 40 letni Ch. Bailey.
-o—-—
SRCE — NAJPOPOLNEJŠI STROJ
Človeško srce je sesalka, ki skrbi za krvni obtok. V vsaki minuti napravi ta stroj kakšnih 70 obratov. V celem letu torej približno 36,790.000 obratov. Če vzamemo 70 let kot povprečno človeško življenje, naip pokaže račun, da je človeško srce v tem času delalo okrog 2,500,000.000 krat. Utripnilo je torej okroglo 2 in pol milijarde krati!
Kaj pomeni to delo, je poskušal izračunati neki anatom. Ob vsakem utripu spravi srce 100 g krvi v obtok, torej 7 1 na minuto, 120 1 na uro in 10
Italijanski inženir Alberto Devito, ki je v okolici Salsomag* gioreja iskal podzemeljskih izvirov rudninskih vod, je izumil pripravo, ki ji je dal ime "g;eo-voltameter" in ki prikazuje sestavo podzemlja. Priprava mu ni '^kazala samo izvirkov, ki so vsebovali soli in jod, temveč tudi ležišča petroleja. Ko so na dotič-nem mestu izvrtali 280 m globok rov, je priletel na dan zelo čist petrolej. Izvirek daje sedaj po 4000 I na dan.
DENARNE POŠILJATVE
NA PRODAJ
Po zmerni ceni se proda prvovrstna trgovina z delika-tesami in ribami;" vsa oprema nova; na dobrem prostoru. 2002 W. Cermak Rd., Chicago.
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.55..................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.25.................... 300 Din
Za $ 9.50.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za $45.00....................2000 Din
Lire:
Za $ 3.50.......................... 50 lir
Za $ 6.40..........................100 lir
Za $29.00..........................500 lir
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.00
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in poŠiljatve naslovi- ] te na:
JOHN JERICII
(V pisarni Ani. Slovenca)
CHICAGO, ILL. 1849 West Cennak Road,
Kdor zadnje dni gleda na naše fronte, se mu zdi, kakor da bi se vnela splošna svetovna vojna. Vsepovsod se bijejo boji. Med borci pa so kakor v Evropi velesile in manjše sile. Velesile tvorijo Št. Vid in Št. Lovrenc v Clevelandu, sv. Jožef v Jolietu, sv. Janez v Milwaukee in sv. Ciril in Metod, v Sheboyganu, sv. Štefan v Chicagi in župnija Marija Pomagaj tam pod vznožjem visokih coloradskih hribov in gora. Druge naselbine predstavljajo manjše sile. Kot Malo Antanto in druge razne zveze med silami in narodi. Di pred vsem tem stoji važno vprašanje, kdo bo zmagal? V kateri naselbini bomo letos slavili zmago v letošnji kampanji. Ali v Clevelandu, ali v Wisconsinu? Vse zavisi, kako se bodo razne sile te zadnje dni obnašale in dogovorile med seboj. Nekdo, imena sicer ne smemo izdati, je že stavil, da bo zmaga letos v Wisconsinu. Njegov oponent pa je stavil na Cleveland. Zanimivo je kdo bo stavo dobil.
Polje je široko in nihče ne more za enkrat še točno zmage prerokovati. Vse kar je potreba je, da agitatorji pridno agitirajo. Zdaj so prazniki minuli in vreme je malo bolj gorko in pripraven čas za agitacijo. Treba je le dobre volje in korajže. Treba je iti okrog ljudi in jim predočiti veliko potrebo katoliškega tiska in se mnoge pridobi za katoliški časopis. Nove naročnine pa so odločilnega pomena. Ti štejejo in kdor bo imel ob zaključku kampanje največ novih naročnin, bo tudi zmagal. Zato na delo po vseh naselbinah. Takoj danes in ne odlašati na jutri, pa bo vspeh.
Te zadnje dni smo prejeli od naših agitatorjev naslednje bombe in izstrelke v obliki novih in starih naročnin:
MR. JOŽEF FAJFAR v Chicagi, je dobi te dn od Mr. Joseph Trepal, Chicago, 111. 1500 gl.; . Mr. Frank Machek, Chicago, 111. 1500 gl.; Mr. John Bohnec, Chicago, 111., nova naročnina, 8750 gl.; Mr. Louis Škrbec, Chicago, 111. 1500 gl.; Mrs. Marija Meznarich, Chicago, 111. 1500 gl.; sam je dobil te dni 9 starih naročnin, kar da 22,500 gl.; skupaj to pot dobi 37,250 NADALJNIH GLASOV.
REV. MATIJA JAGER, Cleveland, Ohio, je dobil te dni od: Mr. in Mrs. Joe in Mary Roitz, Cleveland, Ohio, 1 novo 25,000 gl.; Mr. Frank Butala, Cleveland, Ohio, 1 novo, kar da 25,000 gl.; Mrs. Anna Knaus, Cleveland, Ohio, 1 novo, 25,000 gl.; Mr. Frank Lenarčič, Cleveland, Ohio, 1 novo, 25,000 gl.; Mr. John Hrovat, Cleveland, Ohio, 1 novo, 25,000 gl.; Mrs. Jos. Stare, Cleveland, Ohio, 750 gl.; Mr. John Prisel, Cleveland, Ohio, 8 novih in 3 stare naročnine, kar da 118,750 glasov; skupaj to pot dobi 244,500 NADALJNIH GLASOV.
REV. F. KAUŠEK, Virginia, Minn, je dobil te dni od: Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn. 2 stare naročnine, kar da 2500 NADALJNIH GLASOV.
MRS. AGNES MAHOVLICH, iz South Chcage, 111. je dobila te dni dve nove naročnini, kar ji da 27,500 NADALJNIH GLASOV.
RT. REV. J. J. OMAN, iz Clevelanda, Ohio, je dobil te dni od: Mr. J. J. Peshell, iz Elya, Minn. 1 novo in 2 stare naročnine, kar la 17,500 gl.; Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa. 18 naročnin, kar da 52,500 gl.; Rev. John Trobce iz Rice, Minn. 7,500 gl.; Mr. Jakob Resnik, Cleveland, Ohio, 1 novo, 1 staro, kar da 25,500 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio 2,500 gl.; Mr. Martin Hor-vath Bridgeport, Conn. 2500 gl.; Mr. Matija Čagran, New York, N. Y. 2500 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 1250 gl.; Mr. Frank Perovšek, Willard, Wis. 2500 gl. ; Mrs. Katarina Kochevar, Greaney, Minn. 6500'gl.; Mr. Joe Šmajdek, Cleveland, Ohio, 1 nova naročnina, 25,000 gl.; Mrs. Paul Kogovšek, Cleveland, Ohio, 1 nova, 12,500 gl.; Rev. Bernard Ambrožič, Lemont, 111. 1 novo naročnino, kar da 10,000 gl.; skupaj to pot dobi 168,000 NADALJNIH GLASOV.
REV. RUDA POTOČNIK, Sheboygan, Wis. je dobil te dni od: Mr. Marka Badovinac iz Boon, Mich. 14 novih naročnin, kar da 245,000 glasov; Mrs. Johana Mohar, Sheboygan, Wis. 1250 gl.; skupaj to pot dobi 246,250 NADALJNIH GLASOV.
MR. JOHN RUSS, Joliet, 111. je dobil te dni od: Mr. Frank Jerin, Oglesby, 111. 2,500' gl.; od Mr. Johna Kramaricha, Joliet, 111. ■i nove in 2 stare naročnin^, kar da 73,750 gl.; od Mr. Marko Sluth, Joliet,, 111. 7,500 gl.; skupaj to pot dobi 83,750 NADALJNIH GLASOV.
REV. P. CIRIL ZUPAN, iz Pueblo, Colo, je dobil te dni od: Mr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo. 1 novo in 8 starih, kar da 27,500 gl.; Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo. 1,250 gl.; Mr. Martin Jankovič, Canon City,'Colo. 2500 gl.; Mrs. Mary Russ, Pueblo, Colo 2500 gl.; Mrs. Paulina Strnad, Ball, Cal. 2500 gl.; Mr. John Otrin, Ely, Minn. 2500 gl.; skupaj to pot dobi 38,750 NADALJNIH GLASOV.
To je prvo poročilo v drugi dobi kampanje. Kdo bo na vrhu prihodnjič. Agitatorji zavihajte rokave te dni in na delo za novimi naročniki. Mnogi so še, ki še nimajo dnevnika "Am. Slovenca". Pojdite do njih in nagovorite jih, da se naroče na list. Premnogi bi tudi gotovo naročili list svojim domačim v stari kraj. Opozorite jih tudi na to. V starem kraju silno radi bero list in jim bodo domači hvaležni skozi celo leto, ko jih bo list obiskaval. Na delo torej in agitirajte vsepovsod za nove naročnike. NE JUTRI — AMPAK DANES IN VSAK DAN DO KONCA KAMPANJE. POKAŽIMO SE, ]QA SMO ZAVEDNI SLOVENCI IN KATOLIČANI!
Kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah:
REV. MATIJA JAGER, Cleveland, 0..........2,907,000 glasov
RT. REV. JOHN J. OMAN, Cleveland, 0......2,843,630	"
REV. RUDE POTOČNIK, Sheboygan, Wis.-.2,110,500	"
REV. P. CIRIL ZUPAN, Pueblo, Colo..........1,947,000 - "
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111..............1,842,250	"
MR. JOHN RUSS, Joliet, 111..........................1,526,550	"
REV. F. KAUŠEK, Virginia, Minn............... 654,250	"
REV. JOHN SIIOLAR, Duluth, Minn.......... 433,250	"
MRS. MARG. POZNICH, Cleveland, 0........ 391,000	"
MR. JOŽEF DRAŠLER, North Chicago, 111.. 364,200	"
MRS. AGNES MAHOLICH, So. Chicago, 111. 229,500	"
MR. FRANK URAJNAIl, Indianapolis, Ind.. 175,000	" ,
Q555555555555555555555555555555355555555555555555555555555J55555555555555555535595555555555555555M
F StfSn 4 V

±
'AMERIKANSIvI SLOVENEC'
Četrtek, 1. aprila 1 Včl
"MATI SKRB"
Spisal Herman Suderm&nn
ROMAN
"Takole okrog ene je moralo biti."
"No, ti boš že vedel. Kaj si prav za prav iskal na Helenentalu, mi sicer še danes ni [jasno,,a je že dobro — prav dobro je tako — zdaj vsaj vem čisto natančno, katera ura je bila!"
"Pravo reč veste," je rekla Greta v smehu.
"O, že vem!" je kljubovalno odvrnil. "Boš že videla, hčerka, boš že videla!"
Kati je hotela sestri na pomoč, a Pavel [jima je naskrivaj pomigal, naj pustite starega pri miru.
Kmalu nato sta se sestri poslovili.
"Hotela si vendar reči Pavlu, da oče za skednjem nekaj skriva," je vprašala Kati, ko sta sedeli na vozu.
"Saj res!" ji je odvrnila, ustavila voznika in pomigala Pavlu bliže. A stari, ki je v čudnem nezaupanju povsod prisluškoval, se je vrinil vmes, in opomin je moral izostati.
Ko Pavel pri večernem obhodu prišel v kuhinjo, je zapazil, kako se je oče pogajal z gospodinjo za star lončenjak.
"Cemu vam bo pisker, gospod Meyho-fer?" je izpraševala starka.
"Tudi jaz bi šel rad na prežo, mati Jan-kusova," je odvrnil z votlim smehom, "morda mi bodo dali kaj pogače".
Starka je hotela počiti od smeha, oče pa Je krevljal s piskrom v spalnico in vrata za sabo skrbno zaklenil.
Vsa hiša se je bila odpravila k pokoju, le Pavel je še postopal po temnem dvo-
• v v
nscu.
"Torej jutri bo svatovala," je dejal in sklepal roke. "Ce bi bil dober kristjan, bi moral zdajle zmoliti očenaš za njeno srečo.. . A tak mečkač še davno nisem... Mislim, da sem jo nekoč imel zelo rad, bolj, kot, sem pa še sam vedel... kako je le prišlo, da sem se ji tako odtujil?" Mislil je in mislil, a ni mogel priti do pravega sklepa.
Mesec je vzhajal nad poljano — velika krvavo rdeča plošča, ki je širila nezanesljiv soj čez dvorišča ... Zdelo se je, da se Je vihar ojačil . . . Žvižgal je po kotih in V/šal po vrhovih ...
"Ce bi nocoj izbruhnil požar, bi najbrž he bil zadovoljen samo s skednjem," je mislil Pavel in pri tem se je spomnil, da bo moral zastopniku poslati opomin, naj se podviza z zavarovanjem. "Zakaj človek ne ve, kaj se utegne zgoditi čez noč... Spat pojdem," je zaključil razmišljanje, "saj jutri je tudi še dan — in svatba povrhu."
Po prstih je lezel v spalnico, ki «i jo je bil uredil poleg očetove, da bi takoj lahko pomagal, če bi se staremu možu kaj pripetilo. Ni prižgal luči, zakaj vstajajoči ščip je že svetlo sijal skozi okno.
"Bog ve, ali boš danes sploh zaspal?" je mislil uro pozneje. Sence vzviharjenega listja so plesale po odeji divje kolo, vmes je bliskala mesečina kakor beli plamenčki.
"Tisto kresno noč je mesec prav tako svetlo sijal," je mislil. Prišlo mu je na misel, kako belo je sijala Elsbethina nočna obeka izpod temnega plašča.
"A kljub vsemu je bila to najlepša noč v mojem življenju," je zamrmral z vzdihom in nato sklenil, da bo zaspal in v podkrepitev si je potegnil odejo čez ušesa...
Cez čas se mu je zazdelo, kakor da čuje,
Prevedel Mirko Javornik
kako oče v sobi poleg nalahno vstaja in šepa skozi vrata . . . Razločno je slišal, kako je blopotala bergla po vežnih škrleh.
"Saj se bo takoj vrnil," je mislil, zakaj zgodilo se je večkrat, da je oče ponoči kar na lepem vstal.
Nato ga je prevzel nemiren polsen, po katerem so se podile različne strašne sanje. Ko se je spet docela prebudil, je stal mesec že visoko na nebu; komaj da je še kak žarek padal v sobo. A vrt in dvor sta ležala v kopeli njegove luči.
"Čudno — zdi se mi, kakor da nisem slišal očeta, kdaj se je vrnil," je dejal predse. Vzravnal se je in pogledal na uro, ki je visela nad posteljo.
Osem minut do ene! . . . Dve uri sta bili pretekli vmes.
"Najbrž sem prav trdno spal," si je mislil in hotel spet leči na uho, tedaj pa je veter stresel velika vrata in jih s hruščem zaloputnil, da se je vsa hiša stresla v sklepih.
Prestrašeno je planil pokoncu . .. "Kaj je to? vrata odprta ... očeta še ni nazaj?" Naslednji hip je vrgel nase hlače in suknjič ter bosonog in gologlav planil iz sobe.
Vrata, ki so držala iz očetove spalnice v. vežo, so stala na široko odprta. — Ves bled od skrbi je stopil k postelji. .. Bila je nedotaknjena, le na vznožju je bila vtisnjena v trebušasto odejo vdolbina. Tu je torej sedel oče in ni ganil uda dalj ko poldrugo uro — najbrž je čakal, kdaj bo legel on.
Za božjo voljo, kaj pa znači vse to?
Pogled mu je iskaje blodil po sobi . . . Tam v kotu so ležali volneni copati, v katerih je oče sicer ves dan drsal okrog, a škornjev, ki so mesece stali tam, ne da bi jih kdo obul — škornjev ni bilo ...
Kako — ali je hromi oče hotel ponoči na romanje? Srce mu je hotelo zastati . . . Planil je na dvorišče.
Ležalo mu je pred očmi kakor podnevi, le do koder je segla senca skednja, je vladala noč...
Predrvel je vrt — nič sledu — za hlevom — nič sledu ... Kaj pa to — dvoriščna vrata odprta? — Kam je šel?
Ob strani mu je vrtorepil pes — brž ga je odvezal.
"Išči gospodarja, Turk, gospodarja!"
Pes je vohljal po tleh in stekel proti čelu skednja, tja, kjer je ležala slama na kupih, ki so se grmadili okrog zidovja kakor bledi peščenjaki... Mesečina je bleščavo plala po pobeljenih stenah in se iskrila po svetlorumenih tleh . . . Ničesar ni bilo mogoče opaziti, le na nekem mestu se je zdelo, da je slama razrita ...
A stoj! — Kako pa je prišla sem lestev, ki sloni na steni? Lestev, ki je pred dvema urama ležala znotraj zidu po plosk na tleh ? Kdo jo je vzel s tistega mesta ?
In — Bog nebeški, kaj pa je to? —--
Kdo je odprl lino na podstrešju ? Lino, ki jo je sam zaklenil od znotraj, preden je snopje napolnilo skedenj?
Ob vznožju lestve so se tla vlažno lesketala, ko da je kdo polil kako tekočino . . . Iz luže se je dvigal vonj po petroleju.
S tresočimi rokami je segel v bilje, ki je pokrivalo tla. Res, bilo je mokro in odvratni vonj se je širil s prstov, ki sd se ga dotaknili.
(Dalje prih.)
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
DUU
Plemiške gospe iz 16. stoletja so nosile navadno okoli vratu mali kožuhasti ovratnik, pa ne zato, da bi jih varoval pred mrazom, pač pa, da bi
se v njem zadržala golazen, ki jo je gospoda tega veka imela baje toliko, da je kar mrgolelo.
* *
0<>0<>0<><><>000<>00<>0<>0<><^
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W ^-ooooo-oo-ooooooooooooooo-oooooo-oooooooooo-oooooooo-oooo-o
JFisano polje
J. M. Trunk




POZOR! ii
POZOR!
Micki je treba moža
in
" Čista vest "
sta dve igri, ki bodo krasile program 25-letnice
Društva 'Lillia'
ki se vrši
V NEDELJO, 4. APRILA 1937
v S. S. Turn dvorani, v Milwaukee.
Ne zamudite te redke prilike. — Prvo igro uprizore odraščeni, drugo otroci. — V obeh dovolj petja. Pridite vsi in priporočamo točno, ker popoldanski program se prične točno ob 3. uri; večerni ob 8. uri. .
ODBOR.


Mesarije v Španiji.
(Konec)
Mislite, da je drugače v Španiji! Strasti so potroiene. Prijatelji madridskih "demokratov" naj še tako kričijo o katoliških lažeh, resnica je, da je padlo vrlo visoko število popolnoma nedolžnih žrtev, in tu ne gre morda le za duhovnike in nune, padlo je mnogo takih glav, ki so bile le količkaj na sumu, da bi simpatizirali za nasprotno stru-jo. Tu ni šlo za kake kom-batante, rdeča in sindikalistič-na in komunistična in brez-verska strast je govorila. Tu-patam pa se je n. pr. v Tole-du, Malagi sreča zasukala. Naravno je torej, da je težko brzdati strasti. Taki, ki so morili iz strasti, pridejo zdaj na vrsto, in priznam, hudo je to in kaka nedolžna žrtev pade. "Prosveta" sama omenja ovadalce, in da se jim ne ver-iame. Ako niso bili prej zločini, ne more biti nobenih ovadb, in tudi to sem doživel sam, da so neki ovajalci baža najnižje vrste. Ako enako "Prosveta" pokazuje na po-
stopanje "demokratov," ko so zajeli nekaj nacionaleev, pa jih niso postrelili, temveč svojim pridružili, je zadeva povsem drugačna, ko so bili to le vojaki v službi nacionalcev, ne poulična in od strasti rnz-paljena druhal, ki je morila kakor tiger trga svoje žrtve, da se nasiti za nekaj časa s krvjo takih, kateri ji iz kake-gakoli razloga ne ugajajo.
Tudi dandanes velja in bo še veljalo, da bo z mečem ali revolverjem pokončan, kdor prime za meč ali revolver, in prime iz gole politične;, razredne, verske, socialne strasti, in strelja in mori. Mesarija tu, mesarija tam, ampak med mesarijo in mesarijo je velika razlika, in to razliko lahko najde vsak, če ne govori iz njega le slepa strast! Zopet pa pridejo vse — mesarije pred drugi forum...in pridejo pred ta forum tudi tisti, ki o teh mesarijah zdaj — sodijo.
TISKOVINE
Nagrade za nove naročnike, kakoršnih še ni bilo
Traja 100 dni od 20. jan. do 30. aprila '37
KAMPANJE SE LAHKO UDELEŽI VSAK BREZ RAZLIKE, VSI
STARI IN MLADI
Kampanjske nagrade so letos prava posebnost. Vsak, ki se kampanje udeleži, dobi poseben katalog, v katerem je nad 150 različnih vseh vrst predmetov, določenih kot kampanjske nagrade za pridobivanje novih naročnikov. Udeležite se kampanje in bodite tudi Vi deležni teh lepih, bogatih in praktičnih nagrad.
Kako se udeležite kampanje?
Tako-Ie: Pojdite takoj na agitacijo. Stopite h svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem. Pridobite med njimi novega naročnika. Pošljite zanj naročnino na Upravo "Amer. Slovenca" in ta Vam bo poslala 4 KAMPANJSKE KUPONE za vsak dolar, ki ga bote poslali za nove naročnine. Zraven vam bo Uprava poslala naš kampanjski katalog, v katerem je objavljenih nad 150 vseh vrst različnih predmetov, ki so določeni za kampanjske nagrade. Iz teh si bote izbrali svojo nagrado. S tem se bo vam poslalo še vsa nadaljna pojasnila k temu. — Glavno je za vsakega, da takoj začne in se čimprej prijavi s kako novo naročnino, nakar prejme vsak še nadaljna pojasnila.
Druga posebnost
v letošnji kampanji so letne volitve. Izvoliti je treba Nadvojvodo ali Kraljico vseh naročnikov. Na kak način se vršijo tozadevne volitve ietos, je pojasnjeno v posebnem oglasu v tej številki pod' naslovom:: "VELIKE KAMPANJSKE VOLITVE" - Prečitaj-te ga!
Zdaj pa vsak na delo!
m
Ne odlašaj, češ bom jutri. Današnji dan je, jutrišnji dan bo imel zopet svoje dolžnosti. Pridobite čimpreje morete novega naročnika in ga pošljite na Upravo. Ta vam bo poslala katalog kampanjskih nagrad in vsa nadaljna pojasnila.
NAROČNINA ZA "AMER. SLOVENCA STANE: Za celo leto $5.00; za pol leta $2.50
ZA CHICAGO IN INOZEMSTVO PA: Za celo leto $6.00; za pol leta $3.00
Naročnine pošiljajte na
Uprava Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Ali
res t
G. Grill se brani pred očitkom, da je ateist. Pokazuje na panteizem, še bolj na ag-nosticizem, ki ravno ne zanika Boga, le najti ga ne more. O tem sem nekaj že zapisal.
Ponaša se g. Grill tudi z možmi, ki nekaj pomenijo v zgodovini, in ti so baje na njegovi strani, ker so se upirali dogmaticizmu, kakor se mu upira on, pa so bili le prežeti od vere na Boga, toraj nobeni ateisti. Bi bilo res čudno, ko bi kdo proglasil Washingtona ali Abrahama Lincolna za ateista. Nista se pa menda hotela pridružiti nobeni "cerkvi," in tu bi bil dokaz, da sta bila tudi zoper vsak dogmaticizem, in to je hotel g. Grill ravno dokazati. Ali res? Vsaj Lincoln je izrecno izjavil, da se ne pridruži nobeni "cerkvi," o Wash-ingtonu ne vem, ampak oba sta imela pred očmi kako pro-testantovsko "cerkev," in subjektivno sta bi|a tu na pravem, ker prava cerkev je le ena in ta ima trden dogmaticizem o osebnem Bogu, in v osebnega Boga sta verovala oba, Washington in Lincoln, in ravno tu je razlika med kakim panteistom ali agnostikom. ki je na dnu — ateist, ker sicer ne izključuje osebnega Boga, ga pa tudi ne priznava.
-o-
KDAJ RASTEJO DREVESA?
Neki francoski prirodopisec je natančno proučeval rast drevja in je dognal jako zanimive stvari. Po njegovih poskusih drevesa najbolj rastejo med polnočjo in šesto uro zjutraj! Od 6. do 9. .zutraj zrastejo drevesa za 8-2/3 odst., od 9. do 12. za 1-1/3 odst. Od opoldne do 6. popoldne ne zrastejo nič, od 6. popoldne do 9. zvečer za 1-1/3 odst. in od 9. zvečer do polnoči za 3-7/8 odstotka. V času od polnoči do 6. zjutraj pa zrastejo za 85 odstotkov. Več ko za 90 odstotkov rastejo drevesa v času, ko ne sije sonce. Tudi druge rastline rastejo bolj, če ne sije p once nanje, vendar je njih rast različna in nikoli tako določena ko pri drevesih.
23 LET IZKUŠNJE
Pregledne oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.