CELJE, 3. AVGUSTA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 28 — CENA 50 PAR (50 S DIN) I^ASILO SOCIALISnCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Dejstva opozarjajo CELJSKA INDUSTRIJA POD PLANOM ^ nižje proizvodnje \ ^jTietalurgiji, v lesni in jjilni industriji pa tudi ijljo malenkostnega pove- ,ij proizvodnje v barvasti jjlurgiji industrija celj» občine ni izpolnila proiz- Uiji predvidevanj v prvem letju letošnjega leta. V pri- javi s prvim polletjem litega leta je bil fizični jg industrijske proizvod- v šestih mesecih letos le [_1 odstotka \Tšji, kar pa seveda precej slabše od Videne stopnje rasti v le- jjem obdobju. Hkrati s i pa je treba povedati, da lanskoletne uspehe najbolj segli v kovinski, raznovrst- ji kemični industriji. (jačilne za to obdobje pa ,Se nekatere druge ugoto- f. Na proizvodnjo in nje- Itišino vplivajo tudi tržne pere. To je zlasti očitno E''-'"^ene izdatke kemične tekstilne industrije, ski industriji na pri- iitnaj.o vsa podjetja teža- ^tobratnimi sredstvi. Med- rzadolženost pa je sli- se ponavlja že nekaj mesecev in v večji ali manjši meri velja za vse. Po zaslugi kolektiva EMO in Žične je porast proizvodnje v kovinski industriji zaenkrat največji. Z veseljem ugotav- ljamo, da j« proizvodnja v IFI večja kot lani. Povpraše- vanje po opečnih izdelkih je tolikšno, da opekarne pravza- prav ne poznajo zalog. V več- ji stiski pa so opekarne zara- di slabe likvidnosti gradbenih podjetij. Proizvodnja v LIK Savinja se je povečala tudi v jimiju. Zlasti to velja za po- hištvo. Tu so se zaloge zmanj^ šale, zato pa so še precejšnje v parketu. V Metki so zaradi stagnacije prodaje v večjih težavah, v Topru pa je bila junijska proizvodnja za 24 odstotkov večja od one v ma- ju. Ta porast gre predvsem pripisati večjim naročilom iz tujine. Četudi izvozni rezultati ob zaključku polletja zaostajajo za predvidevanji (letno ob- veznost izvoza so industrij- ska podjetja izpolnila s 45,5 odstotka), so bili v juniju do- seženi rekordni uspehi. Prvič v letošnjem letu je znašala vrednost izvoženih izdelkov nad milijon dolarjev. Konec junija so polovico letnih ob- veznosti izvoza presegla le tri podjetj-a: železarna štore, EMO in žična. Več kot lani v polletju pa so poleg železarne in EMO izvozili le še Aero, Etol in Toper. To so številke in ugotovitve, v njih pa je tudi analiza. Pa ne samo to, v njih je tudi opozorilo, ki daje dovolj po- bud in možnosti za ukrepa- nje. To pa je naloga kolekti- vov in njihovih samoupravnih organov. In z veseljem lahko ugotovimo, da kolektivi ob številkah, ki jih zaznavajo, ni- so brezbrižni, da j'ih prouču- jejo in sprejemajo akcijske programe za boljše delo in poslovanje. To je tudi njihova življenjska nuja! M.BOŽia Plihodnji teden praznujejo občani komune Za- ;orje v rudarskih revirjih svoj praznik v spomin la dan, ko so revirski borci leta 1941 izvedli svojo ikcijo in napadli hitlerjevsko soldatesko v ToplicaH >ri Zagorju. Dvakrat čestitamo! Občani žalske občine so sredi proslav posvečenih )bčinskemu prazniku in dnevu hmeljarjev. Leto se /ečidel vse proslave odvijajo v Braslovčah pod par- izanskimi Dobrovljami, kajti vsako leto je praznik '.alske občine v drugem kraju. OBČANOM OBEH OBCIN VESELO IN USPE- HOV POLNO PRAZNOVANJE! Zavod za informativno službo Celje Bravo Zuntar PolfinaJe evropskega po- kalnega tekmovanja v atleti- ki v Duisburgu bo ostalo v analih našega športa dvakrait zapisano: prvič, ker smo tu potrdili slabo kvaliteto naše atletike in drugič, v svetle.jši luči, zaradi Zimtarjevega te- ka na lO.OOO m. V družbi te- kačev svetovnega slovesa si je 23-letni sobosliikar iz Ce- lja priboril dvaikrat drugo mesto in osebni rekord v ča- su 29:46.0. Zaradi napalke sodnikov na cilju je prav- zaiprav dvakrat končal ta svoj nepozabni tek. Prvič pri 9.600 metrih in drugič po desetih kilometrih. Zun- tar je finiširal prvič in še enkrat, takrat, ko so mu po- šle moči. Pa je vseeno vzdiv žal, zasedel drugo mesto in prinesel jugoslovanski ekipi pet točk, največ od v.seh. Žuntar se je v tem teku po- kazal ne samo kot odličen tekač in taktik, marveč tudii kot izreden borec. Zato, še enlcrat — bravo 2untar. -m!b Zasavski rudniki tudi H Revirski premogovniki v letošnjem prvem pot letju niso dosegli planskih predvidevanj. S Ali bodo uspeli v drugem polletju nadomestiti zamujeno? Od predvidenih 582.310 ton premoga za letošnjih prvih 6 mesecev so trboveljsko-hrast- niški rudarji nakopali le 569 tisoč 500 ton premoga. Os- novni vzroki za to so še ved- no pereče vprašanje produk- tivnosti, nepredvidene težave v jamskih obratih, osnovni vzrok pa je, da nakopanega premoga niso mogli prodati. Tu gre v glavnem za izpad porabe premoga v termoelek- trarni. Zagorski rudarja so v pr- vem polletju nakopali 298.000 ton premoga, pJan pa je bdi 317.000 ton. Osnovni vzrok je bil, ker ni bilo dovolj jekle- nega jamskega podporja, kar je povzročalo prekomerna dela na V2xirževanju, nadalje zmanjšanje delovne sile za 65 rudarjev, pa tudi odpiranje nove odkopne jame v Kisov- cu. S. g. Politika dobrega gospodarstva s SEJE OBČINSKEGA SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE V CELJU Polletna realizacija prora- čuna celjske občine za letoš- nje leto zasluži odlično oce- no. To velja za obe njegovi bistveni postavki, za dohodke in izdatke. Pomembni so zla- sti dohodki, kajti od njih je odvisno trošenje sredstev. Pol- letni plan dohodkov je bil dosežen 98.8 odstotka, ali z drugimi besedami — v pro- račimskih dohodkih prvega polletja so zabeležili le za okoli 17 milijonov manj sred- stev kot so jih predvidevali. To pa hkrati pomeni, da so sestavljalci občinskega prora- čuna zelo realno ocenili vse okohiosti, ki vplivajo na do- tok proračimskOi sredstev. Položaj je torej ugoden, zla- sti še, ker ga ugotavljamo že v prvem polletvjotisntl nav- zdol, tako da je padlo na tla. Iz zakljenjenega predala, ki ga je uspel odpreti je vzel 30 do 40 novih dinarjev v kovancih. Na srečo v blagaj- ni ni bilo večje gotovine. Ob pregledu niso mogli ugotovi- ti, če je kradel tudi meso. OB TEHARSKI CESTI GRADIJO Ob Teharski cesti hitijo z rušenjem starih hiš. Tam bo čez nekao mesecev po novi strugi stekla Voglajna. Med- tem, ko so rušenje bivše idavnice že končali, pa bodo v naslednjih dneh začeli ru- sdti tudi Dom JLA. Ob no- vem mostu pa utrjujejo zemljišče, kjer bo ob konča- nih regulacijskih delih sipe- Ijana nova oesta. to NOVA STREHA NA CELJSKEM KOLODVORU Na levem traktu železniške postaje v Celju so prejšnji teden prekrili streho, ki je že popolnoma dotrajala. Isto- časno pa so podrli zidan izhod iz postaje. Vsa ta ob- navljalna dela kažejo, da se je železniško podjetje odlo- čilo, da končno le uredi po- stajo tako, kot to zahteva sodobni čas. to PO ČEM JE TRST? Na šipi velikega okna na celjski železniški postaji je napis v živih barvah: TRST — CENA 47 NOVIH DINARJEV Baje ni dosti zainteresira- nih, čudno? Nihče noče Trsta za 47 novih dinarjev? Mogoče pa je \Tnes kakšna pomanjkljivost v reklamnem sporočilu, in sicer, da stane vožnja v Trst toliko denarja, ne pa pristaniško mesto Trst v celoti? V LAŠKEM PODRUŽNICA CELJSKE LEKARNE Da bi delo lažje in bolje organizirali so nedavno pri- ključili lekarno v Laškem celjski Novi lekarni. Da ne bo pomote, priključitev je sa- mo pjoslovna — lekarna v IjaSkem ostane. PLOŠČE PO ŽELJAH — KLIČITE: 31 03 Naročniki plošč po željah v celjskem radiu po nepotreb- nem plačajo en telefonski po- govc r več, ker kličejo šteivilko 20-09. Navadno se oglasi kdo, ki vam ne more pomagati. Kličite raje številko 31-05 in oglasila se bo uslužbenka, ki naročila čestitk po radiu sprejema. DEFICITNI POKLICI Kljub temu, da vedno zno- va poudarjamo, da ne moremo vključiti vse mladine, pa po dinigi strani obstajajo neka- teri poklici za opravljanje, ka- ko primanijkuje vajencev za kleparje, lončarje, pečarje, zidarje, kamnoseke in kova- če. Ti poklici, ki zigledajo na prvi pogled dokaj težaški, ta- ko počasi ostajajo brez pri- rastka in propadajo. Poklic- na posvetovalnica bi moirala v bodoče posvetiti prav tem deficiitamim poklicem več pozornosti, kajti če enih de- lovnih mest primanjkuje, jih je pač treba iskati tam, kjer so. SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA CELJE Primanjkljaj vse večji # 432 milijonov starih dinarjev primanjkljaja v skla- du. # Zneski za pogrebnine in novorojenčke ostanejo isti. • Člani skupščine sprejeli predlog izvršnega odbora sklada. • Rešitev za zmajšanje primanjkljaja je v racional- nem poslovanju. Na seji komunalne skup- nosti socialnega zavarovanja v Celju so obravnavali finančno poslovanje sklada v prvem polletju letošnjega leta in re- vizijo splošnega sporazuma in pogodbenili odnosov z zdravstvenimi zavodi. Situaci- ja, v katero je zabredla Ko- munalna skupnost socialnega zavarovanja v Celju, je za- skrbljujoča. Sklad je zaklju- čil prvo polletje z 432 mihjo- ni starih dinarjev pri- manjkljaja. Pol^ t^a pa je zdravstvena služba 15. jimija odpovedala splošni sporazum in pogodbene odnose s skla- dom. Obe stranki sta se spo- razumeli, da do skupščine pripravita predloge, s pomoč- jo katerih naj bi se nastal položaj, izboljšal. Vendar sta oba predloga bila tako dia- metralno nasprotna, da je bi- lo nemogoče pomisliti na kakršenkoli kompromis. Pre- dlog izvršnega odbora je bil, da se primarna delitev spre- meni od prejšnjih 73:27 na 68:32, odliv sredstev pri bol- nicah se poveča na 35 odstot- kov (prej 25 odstotkov), med- tem ko drugje ostane isti, sredstva za rehabilitacijo se izključijo iz proračvma, zdra- vila pa se v celoti prenesejo na zdravstvene službe. Nasprotni predle^ je dal finančni odbor V bistvu gre za izpopolnjen predlog zjdrav- stvene službe, samo da je zraven vključen še izredni prispevek, člani skupščine so se odločUi za predlog izvrš- nega odbora, ki pa bo začas- no še dajal akontacijo zdrav- stveni službi v višini 82 od- stotkov na način in v rokih, kot je to veljalo v prvem polletju. živahna razprava se je raz- vila tudi ob predlogu skla- da, da bi zneske za pogreb- nino in novorojenčke zmanj- šali. Oba predloga sta na gla- sovanju propadla. Kje so poti za izboljšanje položaja? Kdo bo plačal pri- manjkljaj, ki se lahko do konca leta poveča? Vse to so bila vprašanja, za katera so člani skupščine poskušali naj- ti ustrezne odgovore. Med vsemi je prevladalo mnenje, da ne smemo iskati izboljše- vanja položaja tam, kjer bi to lahko škodilo zdravju lju- di Več pozornosti je potreb- no posvetiti odlivu sredstev; urediti razmerje med delav- skim in kme^im zavarova- njem; zmanjšati, tam kjer se da, stalež v bolnicah, ki je v Celju še vedno nad republi- škim povprečjem. In pred- vsem bo treba omejiti in ra- cionalizirati predpisovanje zdravil, katerih poraba je sa- mo v prvem polletju prese- gla predviden plan za 120 milijonov starih dinarjev. Martin Delakorda Umrl je človek, ki ga je poznalo veliko ljudi ravno zaradi tega, ker je bil skromen in miren, pa so ga zato tudi vsi £5>ošto- vali. Nenadna smrt ga je podrla v trenutku, ko se je z družino odpravljal na počitnice. Odšel je sam. za vselej, veliko prezgo- daj. Martin Delakorda se je pred 59. leti rodil v Arji vasi malemu kmetu. Izu- čil se je za mizarja in bil pred vojno član napred- nih delavskih organizacij. Naprednjak, kot je bil, je leta 1941 začel sodelovati z osvobodilnim gibanjem. Leta 1943 je bil aretiran in mučen v Celju ter Ma- riboru. Sam je bil izdan, on pa je molčal kot grob. Zdržal je mučenja, potem pa izkoristil prvo prilož- nost, da je iz Avstrije, kar mor So ga pregnali, odšel v partizane. Martin Delakorda se je boril v 3. brigadi NO, kjer so ga sprejeli tudi v Zvezo komunistov. Po voj- ni je bil ves čas na odgo- vornih delovnih mestih, najdlje na bivši okrajni zadružni zvezi. Tu je de- lal vse do svoje upokojit- ve. Kot upokojenec je bil vseskozi aktiven v druš- tvih m organizacijah, ^, terih član je bil. * Umrli je zapustil sopr(^ go In dva otroka, še rtik. doletna, saj si je pc^ ustvaril družino in dom. Huda je izguba, m prizadela njegovo druži^^^ vso sosesko in vse, ki ga poznali. Pogrešala gj bo tudi njegova hišica oij Kersnikovi cesti in vrt oboje je s tolikšno ljube?! nijo negoval. Odšel je človek, ena^ med enakinai, skrom^ ij neopazen .. . Zato toljjjo večja praznina za njun. J. Kr, SODELUJTE Z NAMI! Kako bi odločili vi? Zamislite si, da ste član samoupravnega orga- na, ki odloča o odpustitvi delavcev zaradi re- organizacije podjetja v zvezi z reformnimi ukre- pi. V poštev prideta: JgH žena dobro stoječega obrtnika, Id pa je stro- kovno usposobljena, marljiva in disciplini- rana. H Človek, ki je edini hranilec družine, je pa pogosto nediscipliniran in nima ustrezne formalne kvalifikacije. Za katero odpustitev bi bili vi? Pišite nam na dopisnici odgovor: prvega ali drugega. Ni se vam treba podpisati, navedite le svoj spol, sta- rost, delo, ki ga opravljate in izobrazbo. Odgovor pošljite do četrtka, 10. avgusta. UREDNIŠTVO Politika dobrega gospodarjenja (Nadaljevanje s 1. strani) ga trošenja in to kljub temu, da so prizadeti proračunski potrošniki vedeli, s kolikšni- mi sredstvi bodo razpolagali! Tako se je tudi letos zgodilo, da nekateri niso vskladili svo- jih programov z razpoložlji- vimi denarnimi sredstvi in so šli po poti stare prakse misleč, saj. nam bodo krili razliko, ki jo bomo dokazali. Toda, člani sveta so tokrat rekli ne oziroma so pavšalne zahtevke za dodatnimi sred- stvi zavrnili in zahtevali toč- nejše podaje. Prav^tako.so se strinjali, da svet ne sme odobravati dodatnih sredstev na osnovi nekih obljub. Tali- no črpanje proračunske rezer- ve bi lahko imelo tudi iz- redno negativne posledice, saj bi sprožilo val dodatnih zah- tevkov, razen tega pa posta- vilo občinski proračun na ze- lo labilna tla. Dodatna sred- stva je možno odobravati sa- mo pred oziroma ob zaključ- ku leta, ko je položaj na dla- ni in ko je znano, kako je velik skupni žep, v katerega sicer tako radi segamo. M. B02IČ Osebni dohodeJL 87 300 starili din Po podatkih oddelka za gospodarstvo in družbene službe pri skupščini občine Celje povzemamo, da so zna- šali povprečni osebni dohod- ki na zafMDslenega v občini v maju skupaj. 87.300 starih di- narjev, oziroma v gospodar- stvu 86.600, v negosjjodarstvu pa 91.300 starih dinarjev. V primerjavi z lanskim letom so bili skupni povprečni osebni dohodki v maju letoš- njega leta višji za 3,9 odstot- ka oziroma v gospodarsatvu za 4,7, v negospodarskih dejav- nostih pa so ostali na isti ravni. Na področju gospodar- stva so imeli le v gozdarstvu v prvih petih mesecih letos nižje osebne dohodke na za- poslenega kot v lanskem letu. številke za mesec maj še po- vedo, da so bili osebni do- hodki na zaposlenega v go- spodarst-m nekoliko višji kot v aprilu, medtem ko so se v negospodarskih panogah zmanjšali. -m ČRNE GRADNJE V CELJU Premajhne kazni ■ Samo lani 112 črnih gradenj. _ t |g[ Nihče noče ponovitve primera Godešič. i H Grožnje in nedoslednost dajejo pogum črnogradi* teljem. . Nedovoljene gradnje so po- stale pereč družbeni problem s stališča bodoče urbanistič- ne ureditve in razvoja nase- lij, bodoče izgradnje komu- nalnih naprav in s stališča varstva podtalne vode in od- vajanja odplak. Mogoče kdo v tem ne vidi takšnega problema, vendar tudi pri gradnji mora biti disciplina. Zato so tej pro- blematiki posvetili najve; del razprave na zadnji s sveta za urbanizem, gradbe: stanovanjske in komta ne zadeve pri skupščini oJč ne Celje. Določenih zaklfe niso sprejeli zaradi ofe problematake, imenovali pa; komisijo, ki bo do jesenij pravila sklepe in predla? ukrepe. V razpravi so člani s: ugotovili, da se ljudem ': splača graditi na črno, ke: takšna gradnja zaradi m šib obveznosti in prispevi cenejša. Parcel za gradnje dovolj, ljudje pa nočejo : diti v zazidalnem okolišu, ko je največ nedovolje: gradenj, na področju kati skih občin Trnovlje, Ostroz Teharje, šentlovrenc, š klavž, Škofja vas, Košnica Zagrad. Kazni za črnograč Ije so zelo majhne, med« ko v tujini dosegajo tudi t: jino vrednosti hiše. Zato ljudje ne bojijo graditi črno, saj je majhna kazeJ primerjavi s stroški, ki bi drugače imeli nei>omenili Vsako naselje pa mora 1 komunalno urejeno, toi da ima vodovod, elektriko kanalizacijo. Grožnje lasi kom črnih gradenj, da nel do dobili priključkov niso' sne, saj so tako grozili P' leti tudi njihovim soseda pa so vseeno komunalno dili zemljišča. Grožnje ni* legla, kazen še manj, čep' zakon predvideva ruš^ vendar se nihče ne po^ takšnega ukrepa saj je f mer Godešič močno razb* ljudi. Del črnih gradenj je hm če legalizirati. To bodo 1^ naredili v Lokrovcu, parcela bo komimalno ^ na, zato pa bodo morali 1» niki plačati od 3,400.000 3,800.000 SD. Ob vsem tem pa je dei=r da bi bila organizirana nja s p>omočjo gospoda''-^, organizacij in z lastnim' . spevki graditeljev ali / skupino, mnogo cenejša ^ oblikovno urbanistično ekonomsko ustreznejša. ^ Vsekakor piistiti, da . gradnje rastejo kakor^ po dežju, ne bo mogoče,! trebni bodo ostri ukrep- kaznovalna politika. OBRAZI Dr. Alfonz Debeljak Zdravniški poklic je go- tovo eden najlepših, naj- težavnejših in najbolj spoštovanih. Pomagati in svetovati ženam v trenut- kih, ko so tega najbolj potrebne je čudovita nalo- ga. Takšno nalogo že vr- sto let opravlja šef žen- skega dispanzerja v celj- skem zdravstvenem domu dr. Alfonz Debeljak. Njegov oče je bil zdrav- nik, zato je tudi sina pri- tegnil ta poklic. Po šola- nju na Hrvaškem, Celju in v Ljubljani je postal 1935 leta doktor, že tedaj je deloval v naprednih študentskih organizacijah, česar posledica je bila, da ni dobil službe. Brezplač- no je delal dalj časa v ljubljanski porodnišnici in v tem času napisal 78 prošenj, na katere je do- bil 78 negativnih odgovo- rov. Ko je dr. Debeljak nare- dil 1. 1941 izpit za specia- lista, je že delal za OF. Kot šef oddelka za politič- ne jetnike v splošni bol- nici je pomagal zavednim Slovencem. Na različne načine je rešil 950 naših ljudi zapora ali smrti. Dve leti kasneje so ga a- retirali belogardisti. Po mučenju v zaporu ga niso spoznali niti najbližji znanci. Po letu in pol za- pora je med pričakova- njem zračnega napada po- begnil in v Splitu dočakal konec vojne. Danes je že sedem let, kar je dr. Debeljak v Ce. lju. Pozna ga večina ma- mic, ki so rade k njemu prihajale po nasvete zara- di prijazne besede in dob- rega pogleda. Redko se je- zi, le tedaj, kadar komu narede krivico. »Doktor kirurg vidi ta- koj po operaciji uspeh svojega dela, mi v naši stroki pa beležimo uspehe šele čez pet let, ko gleda- mo, kakšni so naši otroci, kakšno je zdravje mamic. V Celju nam je uspelo u- rediti regulacijo porodov, da vsaka žena rodi takrat, ko to želi. Lani je upadlo število abortusov za 7 od- stotkov. 1200 žena na leto na novo zajame naša kon- tracepcijska služba.« Uspehi ga vedno znova razveselijo, saj je v njih vložil veliko časa in dela. »Najbolj me revoltira fi- nanciranje zdravstvene službe, čim več delaš, manj zaslužiš če porabi- mo več materiala, se po- zna na osebnem dohodku. Primeri nekaterih zdrav- nikov 2 zelo visokimi pla- čami so izpadi, ki nimajo nič skupnega z zdravstve- no službo in socialistično družbo.« Rad ima glasbo, klasič- no, in prav to v Celju naj- bolj pogreša. Kljub 58 le- tom ni nasprotnik beat glasbe, če ta ne pomeni izživljanja. Svoj poklic je združil tudi s hobijem: športom. Mnogi ga pozna- jo kot športnega zdrav- nika Kladivarja. Vseskozi pa je bil aktiven družbe- no politični delavec in se kot takšen vedno boril za svoje ideale, za dobro na- še družbe. »Pomagati sočloveku v najtežjih trenutkih življe- nja,« je misel, ki ga je vodila vse življenje. In mnogokrat je uspel. M. S. 2 TEDNIK, 3. AVGUSTA MALA ANKETA povsod lepo, doma najlepše 1,3 začetku leta začne človek razmišljati, kje bo dopust. Odločitve so različne, odvisne od fL^iankega, proračuna. Zato nekateri prežive do- skromno, drugi na »veliki nogi«, tretji pa upo- Kijo dopust za delo. Pet, ki so letos že bili na ^pu-stu. smo vprašali kako so g» preživeli. POLDE MOCIIJIR, Radeče; Bil sem teden dni doma v Počako- vem, tako kot lansko leto. Po- čival sem in kuhal. Zapravil sem malo, mnogo manj, kot če bi šel na morje. Veste, za sedaj ne ka- že, da bi lahko dopust preživel na morju, je predrago in moj zaslužek ni primeren takšnemu letovanju. Morda se bom odlo čil in preživel prihodnji dopust na morju. Seveda pa bom že se- daj prič^.varčevftti.^denar. ROK KOLCAR, Celje: Bil sem' na Hvaru z godbo »France Pre-' šern«, pri kateri igram že vrsto' let. Bilo je zelo lepo. Sonce mi' je prijetno pogrelo kosti in tako J za nekaj časa pregnalo kostno^ revmo. Kopal se nisem. Moram ^ pa priznati, da si kot upokoje-' nec letos takšnega dopusta le ne bi mogel privoščiti, ker je>i dopust na morju zelo drag. Tak- < šen dopust bi zaželel tudi dru-?i EMn upokojencem. , j JOŽE LONCARIC, Rogaška Sla tina: Letos je vsa naša mala dru- žinica letovala na morju. Stano- vali smo pri privatniku ter pla- čali za posteljo 1500 Sdin. Ku hali smo si sami in tako znižali stroške našega bivanja. Vino je poceni, pivo pa izredno drago. V glavnem je bilo lepo. Morje je sicer naše, gostinski delavci i pa mislijo, da je tujčevo, nam-l reč nevljudnost in preziranje] domačih gostov sta zelo pogo-1 sta. A VERA LONCARIČ, Rogaška Sla tina: Dobili smo regres v višini 18.000 starih dinarjev. Moram re- či, da nismo zapravili veliko, ven- dar predvsem zato, ker sem sa- ma kuhala. Sicer zaradi tega res nisem imela pravega dopusta, kot si ga vsaka ženska želi, ven- dar je bilo tako bolje za nas in za naš žep. Kot je že mož pove- dal, nas je resnično presenetil malomaren odnos natakarjev do domačih gostov. AMINCA LONCARIC, Rogaška] Slatina: Veliko sem se kopala, ■ plavala in se vozila z ladjo. Spo- znala sem prijatelja Saša in Ka- rolino iz Zenice in Koprivnice, s katerima sem se igrala. Lepo je na morju, vendar rada grem do- mov, ker se mi zdi, da je doma najleF>še. Seveda pa bi tudi dru- go leto šla rada na morje, zato pa se bom morala pridno učiti in ubogati očka in mamico. | IZ NAftTH DFJ OVNIH KOf FKTIVOV DRUGO leto v novih prostorih • CEIJSKA ZLATARNA SE BO V MAJU PRIHOD- NJEGA LETA PRESELILA V NOVE PROSTORE NA KERSNIKOVO ULICO • KOT GOBA NA DEŽJU RASTE NOV OBJEKT Vsakomur, ki je obiskal Gaber je in si pobliže ogledal sedanje prostore, v katerih je celjska Zlatarna, se je lah- ko zdelo čudno, kako lahko kolektiv dosega take delovne uspehe, čeprav je prostorsko zelo stisnjen. Tudi analiza, ki jo je izvedel .studio za eko- loške pogoje dela, je poka- zala, da so pogoji, v katerih delajo delavci Zlatarne, vse prej kot dobri. Podjetje v sedanjih prostorih nima mož- nosti za razširitev niti za po- pravilo obstoječih delavnic. Prav zaradi tega so se odlo- čili, da bodo zgradili novo tovarno. Zavod za napredek gospodinjstva v Celju jo je projektiral, naredil investicij- ski program, sedaj pa nadzo- ruje gradnjo. Za celotno gradnjo in za preselitev v nove prostore bo Zlatarna porabila 517 milijonov sta- rih dinarjev, proračunska ce- na za kvadratni meter pa znaša 100 tisoč SD. To je gle- de na neurejenost zemljišča, na katerem so začeli graditi, zelo malo. Sicer pa so v Zla- tarni zadovoljni z gradnjo, ki hitro napreduje. Nemalo za- slug za to ima tudi izvajalec del. Gradiš. Celjska Zlatarna ima ure- jeno poslovno-tehnično sode- lovanje z ateljejem za zlatar- stvo iz Ljubljane in podje- tjem Zlatarstvo iz Trbovelj. Vsa tri podjetja med seboj načrtno sodelujejo, vendar tako, da ne krnijo samo- uprave posameznega podje- tja. Sodelovanje se je izka- zalo za zelo uspešno in ga mislijo razvijati tudi v pri- hodnje. Menda ni treba posebej po- udarjati, da je Zlatarna po- nesla dober glas o kvaliteti svojih proizvodov tudi daleč preko meje naše domovine. Izvažajo izključno na področ- je konvertibilnih valut, uspeš- no pa kljubujejo močni kon- kurenci na svetovnem trži- šču. Trgovine imajo tudi v vseh večjih krajih v Jugosla- viji, saj polovico proizvodnje prodajo v lastnih trgovinah. Poleg lastnih izdelkov proda- jajo tudi kristal, ure boljše kvalitete in nakit iz žlaht- nega kamenja. V celjski Zlatarni skušajo 7. dobro kvaliteto in funkcio- nalnostjo svojih proizvodov zadovoljiti kupce doma in v tujini. Da jim to v celoti uspava, E>a govori tudi dober devizni učinek, ki narašča iz leta v leto. p.p. 161 Je to odnos do invalida? Sem sto odstotni inmlid fnepokreten). moram uporab- ljati invalidski voziček, da pridem na sveži srak. obi- ščem kakšnega soseda, se malo sprehodim, da si lajšam življenje. So pa ljudje, ki so mi zlonamerno in iz hudobi- je preprečili vožnjo z invalid- ^.kim vozičkom. Me a take spadata tudi za- konca Franc in Marija Jošt iz Začreta št. 10 Skofja vas, ka- tera sta izkopala čez pot, ozi- romxt čez cesto, katero upora- bljam za vožnjo že 32 let. dva iarka in vanj celo spustila gnojnico, šest let sem se ne- moteno vozil k sosedom, se- daj sta mi pa iz nagajivosti onemogočila sprehod oziroma vožnjo z invalidskim vozič- kom. Predsednica RK Kralj Ma- rija iz Ljubečne si je na licu mesta ogledala jarek in v njem gnojnico, pozvala je Joštove, naj zopet uredijo ta- ko, da bo vožnja mogoča, a žal njene lepe besede so na- letele na gluha ušesa, naspro- tno, sedaj se pa še iz invalida norčujejo, češ. kaj je pa se- daj dosegel. Vprašam ,se aii niso morda take vrste ljudje, ki delajo med sosedi sovraštvo, nagaja- jo kjer le morejo, nasprotni- ki naše socialistične družbe, ker imajo taJco slab odnos do invalida. Posebno še, ker so bili člani RK in SZDL. a so od članstva odstopili. Ne želim nikogar blatiti, hočem povedati samo resnico in io golo resnico, mogoče še bodo pa tudi oni kdaj inva- lidi. AMBROŽ BLA2 invalid, Začret št. 11 p. škofja vas Cesta na Ložnico naj se zapre Tako reče vsak na Ložnici, ker se po njej razvija promet 3 najtežjimi avtomobili, so tudi krivi, da je cesta taka. Vsem je znrnio, da je v tem naselju režijski odbor za as- faltiranje ceste. Državljani so pripravljeni prispevati, čep- rav ni to njihova dolžnost, toda podpore ni. Pred krat- kim, na zadnji seji krajevne skupnosti Žalec, so obljublja- li za to cesto 5 milijonov sta- nh dinarjev. Toda tudi to je splavalo po vodi, ker se je pač nekdo na občini zmotil, čeprav je prvotno izračunal, da je 50 milj. starih din sred- stev na razpolago. V Velenju pri EKK so se tudi zmotili za 150 milijard Sdin, toda tam imajo vsaj ce- ste urejene. Mislim, da bi za ta denar imela Slovenija vse ceste take kot se spodobi. Ložničani vemo, da smo v ča- su reforme, vendar pa ostro obsojamo tiste, ki so dolžni cesto vsiaj vzdrževati kot je treba, če se že asfaltirati ne da. Sedaj že niso več luknji- ce ali luknje na tej cesti, temveč jezera ob vsakem sla- i bem vremenu, če kdo ne ver- ' iame, naj se prepriča sam. RADO ŠTORMAN, Žalec, Ložnica 5 Predvojaški obvezniki - krvodajalci Pretekli petek so konča- li v štorah taborjenje ob- vezniki pred vojaške vzgo- je odreda Franca Kovači- ča-Efenke iz Celja. Pod šotori je bilo več kot 500 mladincev. Izkazali so se z raznimi športnimi na- stopi in kulturnimi prire- ditvami. Kot posebno po- hvalno pa je treba ome- niti njihovo plemenito od- ločitev, da s svojimi vrsta- mi pomnožijo število kr- vodajalcev, saj je znano, da je vedno težje zadosti- ti potrebam po krvi. Če- prav se je skupno število krvodajalcev v Sloveniji zmanjšalo, pa vendarle prihaja v vrste krvodajal- cev vedno več novih ljudi in v zadnjem času tudi večje število mladih. Transfuzijska ekipa pod vodstvom prim. dr. štrau- sove je trikrat obiskala tabor obveznikov predvo- jaške vzgoje v Štorah, ki ga je v treh izmenah or- ganiziral oddelek za na- rodno obrambo skupščine občine Celje. Za oddajo krvi se je prijavilo 210 mladincev, vendar so bili nekateri odklonjeni zara- di mladoletnosti ali bo- lezni. Dejansko je darova- lo svojo kri 173 mladin- cev. Rdeči križ in transfuzij- ska postaja v Celju se iskreno zahvaljujeta no- vim mladim krvodajalcem kakor tudi poveljniku od- reda Francu Završniku in predavateljem, ki so pri- pomogli k uspehu opisane akcije. NA KRATKO KDO NE PLAČA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMOIŠCA Na zadnji seji sveta za ur- banizem, gradbene, komunal- ne in stanovanjske 2adeve pri skup.ščdni občine Cel.je so razpravljali o nekaterih proš- njah občanov, ki ne želijo plačati prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Prispev- ka ne plačajo v tistih druži- nah, kjer dohodek na člana ne presega 25.000 SD. Ker je več primerov, da imajo ne- katere diružine samo nekaij več kot je določena meja so vložili prošnje za oprostitev plačevanja, čland sveta so se dogovorili, da ne bodo ugo- dili takšnim prošnjam iz tehtnih razlogov. O možnem povišanju n.pr. s 25.000 na 30.000 SD pa bodo govorili Ob koncu leta M. SENIČAR ZIDANE GARAŽE NA DOLGEM POLJU Ob Adamičevi cesti na Dol- gem polju bodo v kratkem začeli z gradnjo 56 zidandh garaž, katere bo gradilo gradbeno in obrtno podjetje Obnova. Cena posamezne ga- raže je 480 tisoč starih dinar- jev. Zanimanje je veliko, saj so kljub temu da se gradnja še ni začela, že skoraj vse garaže razprodane. Koncem mesecsj pa bodo končali z gradnjo prve serije podobnih garaž, katere gradijo ob Ša- ranovdčevi ulici, prav tako na Dolgem polju. Talla občasne, se v mu- zejih lahko prirejajo iz naj- različnejših vidikov. Lahko so omejene samo na razpoložljive eksponate, ka- tere spremljajo skopi podat- ki o času nastanka posamez- nega primera. Običajno se izbor gradiva za te vrste razstav ne omejuje na dolo- čeno zgodovino prostora ali naroda, prav tako tikli ne upošteva ali gre za izdelke nemških, italijanskih, špan- skih ali domačih orožarn ter livarn in se ne ozira ali so to gradivo uporabljali na tem teritoriju ali pa je bilo v te kraje kasneje samo prene- seno. Umetnostni zgodovinarji pripravljajo razstave in ob- ravnavajo vlogo orožja naj- večkrat s stališča svoje vede. Zanimajo se zlasti za formal- no stran orožja, za povezavo s heraldiko, za umetnostne karakteristike delavnic, ki so okraševale ter bogatile iz- gled orožja; potem jih zani- majo mojstri, ki so izdelo- vali grafične predloge za jed- kanje in druge telmike, mo- tivika okraševanja, signature delavnic in drugo. Marsika- teri problem pri datacijah v slikarstvu ali kiparstvu, kjer je uporabljenega kaj v zve- zi s krasitvijo ali orožjem, je namreč možno pojasniti s pomočjo poznavanja orožja. Zgodovinarji in kulturni zgodovinarji obravnavajo o- rožje s stališča njihovih ved — ali z ozirom na uporab- nost orožja v posameznih ob- dobjih ali pa z ozirom na druge zgodovinske momente, pri katerih je potrebna upo- raba orožja. C<^jski muzej je že ob pr- vih pripravah programa za razstavo orožja sklenil, da bo razstavljeno gradivo zdru- ževalo v sebi načela vseh treh ved: da bo odraz celj- skega prostora v preteklih stoletjih, napadov in obram- be, pa tudi prireditev, kot so bile npr. viteške igre — na tem teritoriju v povezavi s posameznimi fevdalnimi rodbinami, eventualno doma- čimi orožarnami in drugim. Vse seveda v okviru možno- sti, ki so bile odvisne od 400 primerov orožja v mu- zejski zbirki, od ohranjenih arhivskih podatkov in konč- no tudi omejenega razstav- nega prostora . Razstava zajema obdobje iz časa od pozne romantike do 2. pol. 19. stol. Morda bi bilo lažje izpeljati program, če bi se zaključila razstava nekako z letom 1800, kajti 19. stoletje bi bilo možno zamdi obsež- nosti gradiva in novih na- činov oboroževanja prikazati ločeno na posebni razstavi; 5 tem bi starejša, za celjsko zgodovino izredno važna ob- dobja pridobila na svoji po- membnosti. Z eksponati in drugim sta oa razstavi poudarjeni zlasti dve obdobji in sicer: čas celjskih grofov — to je do srede 1.5. stol. m čas turških napadov v Sloveniji, še pose- bej na celjsko področje. Le kot dopolnilo je razstav- ljeno tako imenovano »orien- talsko« orožje 19. stol. kakrš- no so izdelovali v tistem času v Hercegovini in Črni gori ter ga tam tudi uporabljali. Za naše področje pomeni orožje te vrste »samo import iz zbiratelj skih ali ix)dobnih nagibov. Tudi razstavljeno ponare- jeno orožje, ki je sicer zna- čilno zsl historiziranje letja je prikazano s nim namenom. Vredno je omeniti, da r^i stavi j a več eksix>natov \! ve raritete, če že ne v unikate v Sloveniji. Eksponate vrednotimo h, po tem, kateri od njih , najlepše ohranjeni — ^' jedkani, intarzirani, ni^ij^ in podobno. Med prvimi prav gotovo šlem »mori(^ nato helebarde, gleve, ^ toni - vsi ti imajo povr§j obdelane, bodisi v glo^ črni ali pa visoki tehniki j, kanja in sicer s figuralnij motivi m vegetativno wj mentiko. Za zbirko orožja celjskem muzeju je izreo; škoda v tem, da nima enega ploščnega oklepa! Zai je razumljivo, da so razsta; Ijeni le p>osame2aii deli . šlemi, rokavice, pa tudi fot; povečave od katerih sta ^ membni zlasti dveh nagroj nikov: Andreja Hohenvi terja iz Opatijske cerkve Celju in Ivana Kacijam.T iz Gornjega grada. Prihodnjič: OBRAMBi SREDNJEVEŠKEGA CEUi Celjska grofa Herman I. in VUjem v oblekah k z mečema iz leta 1370. ^ Aloiz Pongrašič ustvarja novo plastiko z varilnim aparatom na dvorišču v Aškerčevi ulici. (Foto: J. Kr.) ŠE EDEN, KI JE MORAL PO PRIZNANJE V TUJINO Umetnik i varilno pištolo Vprašal sem stanovalce v hiši št. 8 v Aškerčevi ulici v Celju, če poznajo Alojza Pon grašiča in kje je. Da ga po- znajo, so rekli, da je dela- vec v EMO in da je na do pustu na morju. Ce vedo, kaj dela sicer, s čim se ukvarja doma, sem vprašal. Nisem dobil odgo- vora. Da bi ne vedeli? Ne verjamMn... Teden dni pozneje. Sprejel me je prijazen mlad mož v skromni sobici, ki je spal- nica, kuhinja, sprejemnica hkrati. »Star sem 29 let. Rojen sem bil v Krapini, v Celju pa sem že šest let.« Po govorici sem težko spo- znal, da ni Sloveec. Izučil se je pekovske obrti, v Ce- lju pa se je priučil poklica varilca in je v EMO varil kopalne kadi ... Pred dvema letoma in pol sem odkril svoj talent in ugotovil, da spretne roke lahko varilno pištolo spremenijo v kiparsko dleto. Nastale so prve plastike iz železa, prva skrivenčena dre- vesa, pepelniki, vaze, potem prva figuralika. »Hudo me je dajalo za de- nar. Za tako delo je treba imeti sredstva. Poskusil sem tu, poskusil tam. Naposled sem prišel do akademskega slikarja Avgusta LAVRENČI- CA, ki mi je dal spodbudo. Začel sem prebirati knjige o umetnosti, začel razločevati razne stile in delal. Ko se mi je nabralo raznih plastik, sem se oglasil v Likovnem salonu. Rad bi razstavljal. Pa so mi rekli, da si moram najprej pridobiti priznanje. Toda pot do priznanja je ravno raz- stava ... Potem se mi je po- nudila priložnost, da sem s svojimi deli vred odpotoval v Nemčijo . ..« V Nemčiji se je ustavil v Hagnu na We3tfalskem. V neki restavraciji, lastnika sta zakonca Delič, so mu omogo- čili razstavo. Prišli so števil- ni obiskovalci, prišli so no- vinarji, prišli pa so tudi pri- znani umetniki, med njimi kipar Karel NIESTRATH, ki je kupil največ eksponatov V dvajsetih dneh je bila raz- prodana polovica razstavlje- nih del. Pongrašičevo ime se je pojavUo v časnikih. La- skave kritike. Res je, da je prvi opozoril javnost na va- rilca — umetnika celjski so- delavec RTV Ljubljana Peter BOŽIČ, vendar led je Pon- grašič prebil na tujem. Skro- men kakor je, si je nakopal celo jezo nekaterih umetni- kov v Nemčiji, češ, da je na- stavil smešno nizke cene raz- stavljenim predmetom. O delitvi Alojza Pongrašiča žal ne morem tokrat veliko povedati. Vse kar je ustvaril v dveh letih, krasi stanova- nja nemških kupcev. To, kar mi je lahko pokazal, po nje- govem ni veliko vredno. To- da vseeno lahko trdim, da je Pongrašič izviren, da ima obi- lico smisla za formo, ki jo bogati ornamentika. V svoji preproščini je močno soro- den svojim, že svetovno zna- nim rojakom naivcem iz Hle- bin. Časnik »Westfalische Rund- schau« je med drugim zapi- sal, da je Pongrašič po dol- gih letih spet talent, ki je pred kritiko stopil svež kot jutranja rosa. Časnik nadalju- je, da je Pongrašič veliko upanje, če bo ostal tak kot je, če bo srečno prenesel svoje srečanje s tokovi v umetnosti današnjih dni. Pongrašič v kratkem spet odhaja v tujino, V Celju mu niso dali upanja, da bi kaj kmalu dobil stanovanje. L pušča svoj, kurniku podobi »atelje« v dvoriščnem hodu ku v Aškerčevi ulici. Njego edini cilj »ekspedicije« l tuje je, da bi se čim več n učil, da bi trdo delal in 3 koristil svoj talent, nekaj i služil in se čez leto dve n nil, da bi ustvarjal v donio vini. V Nemčiji mu je pri znan umetnik ponudil poult neki Grk mentorstvo, da t prodrl v javnost. Srečno pot! Upajmo, da a lent, ki se je porodil ob d« lu z varilno pištolo v rokal ne bo za vedno izgubljen ?i domovino? J. KRASOVEf Eno izmed preostalih ''"^ grašičevih del — "^"^^ (Foto: J. K.) 4 TEDNIK, 3. AVGUSTA BESEDA MLADIH Mladi nasadi v Konjicah obetajo f, desetimi leti so prvič 5?lovitih gričih zasadili ^jci Slovenskih Konjic '^nasade Kmetijska za- ' je v kasnejših letih še nekaj površin, da danes 30 hek- ' vinogradov m 120 hek- J* jnodemih sadovnjakov, so zdravi in v leto- ^ letu bodo dali prvo ^ Največ pnčakujejood Ijejših nasadov, kjerbo- fjdobili povprečno po (.jgona sadja na hektar, 'pjajših nasadih pa pri- jgjo polno rodnost šele ,dve leti. Gojijo predvsem tn vrste jabolk, jonatan ter zlati in rdeči delišez. Po teh kvali- tetnih vrstah jabolk je tudi na tujem tržišču največje po- vpraševanje. Na Štajerskem Je trenutno zasajenih 2000 hektarjev z malimi nasadi Prihodnje le- to bodo zgradili Sest hladil- nic, od katerih bodo eno po- stavili v sadovnjak kmetij- ske zadruge v Slovenskih Konjicah. Tako bodo poleg mehanizacije imeli res vse, kar potrebujejo za moderen sadovnjak tv ZK v Konjicah reorganizirana ja zadnji seji je ončinski iaite ZK v Slovenskih Ko- ffb razpravljal tn sklepal aovi organizaciji ZK na počju komune. Po razpra- l ki so trajale dobra dva peca. je komisija za poli fga tn družbeno-ekonomska pžanja podala ter obraz- |Bs predlog bodoče organi- Mosti komunistov v obči- LsUenili so, naj se število nZK v občim zmanjša od pt 9, istočasno pa so pri n> združenih organizacijah imovili 13 aktivov. Brez vsakih sprememb so ostale OO v štirih večjih podjetjih, in sicer v usnjarskem kombi- natu »KONUS«, v podjetju za proizvodnjo usnjarskih strojev »KOSTROJ« in lesno industrijskem podjetju Slov Konjice ter v kovaški tndu stri j i Zreče; na terenu pasta ostali samostojni OO v Stra nicah in v Ločah. Po številu bo najmočnejša združena or ganizacija v Konjicah, saj bo štela 171 komunistov ali oko li 407«vseh članov ZK v ob- čini. V. L. PREDSTAVLJAMO VAM Nevenka Kuntič je stara 20 let. Po poklicu je administratorka v »Kostroju«, je pa tudi tajnica tovarniške- ga aktiva ZM ter tajnica in blagajmčarka mladin^ega kluba — V podjetju delam že tn leta. Dela je sicer dosti, ven- dar sem z njim zadovoljna Nadrejeni zamjo vrednotiti tudi moje delo pri mladinsk) oiganizaciji »Kako pa je z vašim mla- dinskim aktivom?« — Pretekla leta smo se v glavnem ukvarjali z dramsko dejavnostjo, sedaj pa imamo klub mladdh proiizTvajalcev Udejstvujemo se tudd v špor- tu in organiziramo razna pre- davanja in izlete. »Vaš aktiv je eden najbolj- ših v občini. Za dobro delo prav gotovo potrebujete pre- cej denarja...« — 50.000 Sdin smo dobili od sindikata. Jasno je, da to nI dovolj, vendar moramo sha- jati. Nekaj denarja smo do- bili tudi od odpadkov, ki nam jih je odstopilo podjet- je. Z izkupičkom pa smo opremili delavnico kluba mladih proizvajalcev »Ali srbite tudi za pove- zavo z mladinci iz ostalih krajev?« — Radi bi navezali stike z mladino iz sorodnih podjetij. V tem času se pripravljamo na navezavo stikov z enim izmed mariborskih delovnih kolektivov »S čim se mladinci v va- šem podjetju trenutno ukvar- jajo? — Naši mladinca s prosto- voljnim delom urejujejo ko- šarkarsko igrišče. Neka^} sredstev za ureditev igrišč« je prispevalo tudi podjetje »Prav gotovo imaš kaj pro- stega časa Kako ga izrab- ljaš? — Zelo rada hodim v kino Poslušam pa tudi gramofon- ske plošče in hodim v nara vo Moj konjiček pa je ples, toda so v našem kraju plesi le redkokdaj. »Ob koncu te prosim, da poveš nekaj o svojih željah!« — Hm, n^ogo jih je. Rada bi bila srečna v življenju. V. Vidmar KAJ V KONUSU NI MLADINE? KONUS je največje podjet- je v Slovenskih Konjdcah, vendar v njem nimajo svojega mladinskega aktiva. Kljub te- mu, da Je v kolektivu dovolj mladih ljudi, so ta zelo pasiv- ni in še v lanskem letu niso imeli letne kanference. Občin- ski komate ZM skuša zadevo urediti, vendar je naletel na težave, dovolj žalostno pa je, da se mladd samri ne 2anajo aktivirati. V. V POMOČ ŽRTVAM AGRESIJE Mladinski aktiv Loče je pripravil igro »Kekec« in z nje gostoval v več krajiv. Denar, ki so ga dobili od vstopnine, so namenili za po- moč žrtvam agresije v Viet- namu. V Slovenskih Konjicah na- meravajo v kratkem organi- zirati krvodajalsko akcijo za pomoč prizadetim arabskim državam. Med mladimi pa zbirajo tudi denarna sred- stva, ki so jih prav tako namenili za pomoč prizade- tim na Bližnjem vzhodu. V »KONSTUKTIVNA« KRITIKA Nedavno tega, ko je v Slo- venskih Konjicah gostovalo leteče uredništvo TT, sta dva mladinca pridno kritizirala delo mladinske organizacije. Sedaj, ko bd bilo treba delati, pa nobenega od obeh kriti- kastrov nd od nikoder. Mor- da čakata na naslednji obisk letečega uredništva ... —mar UREDILI SI BODO DOM Občinski komite ZM v Slo- venskih Konjdcah v zadnjem času ni organiziral kakih ve- čjih akcij. lajema je le mla- dinski dom, ki ga bodo pri- čeli v kratkem urejevati. Mla- dinci, ki jah je v Konjicah preko 300, so se do sedanj ponavadi zbirali v dvanajstih konjiških gostilnah. Ko bo mladinski dom dograjen, se bo mladina lahko mnogo bo- lje organizirala. V. V. NA KRATKO ŠPORTNO TEKMOVANJE Konjiška mladina je tesno povezana s komunisti z nji- hovega območja. Sami mla- dinci pa večkrat organizirajo prireditve, za katere zberejo potrebna sredstva. Tako so v počastitev dneva mladosti or- ganizirali med vsemd aiktivl tekmovanje v šahu, streljanju in odbojki. V šahu je jmsteal MA KOSTROJ, v streljanju MA Loče, v odbojki pa MA Zbelovo. Prireditev je uspe- la, saj je na tekmovanju so- delovalo veUko število mla- dih ljudi. BORCI IN INVALIDI Z RAMO OB RAMI V počastitev dneva borca je bil v Banja Luki abor borcev in mladincev, katere- ga se je udeležUo tudi osem mladih iz konjiške občine. —mar SREČANJE Tudi mladinci iz Slovenskih konjič se pripravljajo na sre- čanje mladih iz celjske, konji- ške in bistriške občine, ki. bo 12. avgusta v Ločah. Po programu bodo imeli piknik in družabni večer. V. V. PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO Povsod že potekajo pripra- ve na letne konference občan- skih komitejev ZM in tudi v Slovenskih Konjicah se pri- pravljajo nanjo. Spremembe v statutu so že raztolmačill, konferenca pa bo prihodnji mesec. V. BO ZREŠKA ŽELEZNIŠKA POSTAJA POSTALA VRTEC? v Zrečah je varstvo otrok neurejeno. Anketa, ki so jo izvedli med zaposlenimi ma- terami, je pokazala, da bi jih 13 takoj dalo svoje otroke v vrtec. Tako bodo v nekda- nji žetezniški postaji v Zre- čah uredili vrtec in stanova- nja za vzgojitelje- To bo v ve- liko pomoč areškim materam. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADEČE 95 let bitke z ognjem lavno je prostovoljno gasilsko društvo Radeče ^yilo 95. obletnico obstoja. V Radečah je bila j^lika slovesnost in ob tej priložnosti so jubilan- ti prišli v goste gasilci iz Laškega, Loke, Brega, ^nice, Vrhovega, Hrastnika, Trbovelj in še od J (Zgoraj prizor s proslave.) 95 let že traja bitka Fieracij radeških gasilcev z ognjem, toliko let že ^'iski hiti na pomoč sosed sosedu .. sto leti so v Radečah .Okolici izbruhnili pogosti v^ri v pepel spremenjeno I ^Oženje mnogih je pri- l^^lo radeške »purgarje« do 1^' so leta 1872 ustano- *^ P02ARNO BRAMBO. ki * začetku imela 16 mož. 'so po večini obrtniki, so ročno brizgalko brez ^ in seveda zbirko škafov , "eder Vse to so hranili j^^^ostoru ob graiskem hle ^er je danes hotel Jj^ Leta 1880 so dobili večjo ročno brizgalko, ki je bila že večja reč, saj jo je 16 mož v potu svojih obrazov spra- vilo v tek. Radečani so prid- no podpirali svoje gasilce — zavedali so se pač, kako ko ristni so. kadar je sila. Leta 1887 so zgradili gasilski dom, leta 1902 pa so s prostovolj- nimi prispevki kupili novo brizgalko, ki je po 65. letih še vedno sposobna za akcijo. Radeški gasilci so bili tudi narodnjaki Na prelomu sto ietja so se uprli in izsilili poveljevanje v slovenskem jeziku. Zgodovina radeškega gasil- skega društva je pestra. Ve- liko bi se dalo napisati o njem iz let 'med obema voj- nama, zlasti pa iz let med drugo svetovno vojno, ko so mnogi gasilci »kurili« za pe- tami okupatorskih vojakov. Po osvoboditvi se je društ- vo spet razživelo. Leta 1952 )e društvo ob 80. obletnici močno povečalo svoje mošt- vo in razvilo društveni pra- por. Več let so prizadevno gradili nov gasilski dom. So- delovali so večjidel vsi Rade- čani, od odraslih, do otrok. Ob otvoritvi novega gasilske- ga doma, bila je leta 1956, je bil v Radečah pravi ljud- ski praznik. V novem domu ima društvo sodobno orodje, tri motorne in eno ročno brizgalko ter avtomobil. Prostovoljno gasilsko dru- štvo v Radečah je eno naj- starejših v Sloveniji. Gene- racije Radečanov so šle sko- zi to društvo, ki je bilo šola humane pripravljenosti po- magati so/edu v nesreči, bilo pa je tudi, kot smo lahko spoznali, čvrsta in organizira- na vez prebivalcev v veliko družino, bilo je ob svojem času tudi steber slovenstva. Tudi danes je ena najbolj množičnih in najbolj, trdnih organizacij v kraju, koristna ne samo takrat, kadar zatuli- jo sirene in ko se gasilski pozdrav »na pomoč« sprevrže v akcijsko geslo. S. Skočir DELAVEN ŠTUDENTSKI KLUB študentski klub v Sloven- skih Konjicah je med naj- delavnejširni v Sloveniji. Res je, da ne prireja veliko pri reditev, vendar kljub temu njegovo delo ni kampanjsko. Vsako leto priredijo bruco- vanje in obvezni pogovor,na občini o štipendiranju. Imajo tudi dva predstavnika v ko misiji za štipendije in v Ob- činskem komiteju ZMS. Tu so še izleti, razna srečanja, razgovori in predavanja. Od občinske skupščine dobijo letno 970 tisoč starih dinar- jev dotacij. SOSED SOSEDU. TEDNIK, 3. AVGUSTA 5 NA KRATKO Trboveljski otroci v v Siljevici Okoli 300 trboveljskih otrok bo letošnje počitni- ce preživelo v siljevici pri Kradjevici. Letovanje je pripravilo društvo pri- jateljev mladine. Med o- troci bo tudi 16 rejenčkov in 5 takih, ki so pod skrb- ništvom. Za prijetne po- čitnice trboveljskih otrok so prispevale denar kra- jevne skupnosti v Trbov. Ijah, rudnik 4.000 novih dinarjev, precej tudi ter- moelektrarna in Iskrin obrat polprevodnikov, če bo prispevalo svoj delež še socialno zavarovasnje bodo šli v šiljevico vsi otroci, ki so predvideni, če ne, potem manjše šte- vilo. Starši bodo prispevar li od 60 do 285 novih di- narjev, odvisno od gmot- nega stanja družin. Zveza prijateljev mladi- ne pripravlja vzgojitelje na posebnem seminarju. Letos bodo vzgojitelji pr- vič delaili brezplačno, V Siljevici se bodo malim Trbovelj čanom pri- družili tudi mali Francoeii ia pobratimskega mesta Sallaumines. —nk— MLADINSKI PLESI NA POLZELI V dvorani polzelskega do- ma Partizan so ob sobotah znova mladinski plesi, ki tra- jajo od 19. do 21. ure. Doslej so bil[i plesi ob nedeljah. Mlade zaibava ansambea Via minerali, ki se je na pr- vih dveh plesih soUdno pred- stavil, Tako ima mladina s ega predela Savinjske doline zopei ob sobotah in nede- ljah svoijo zalmvo. Ob nede- ljah je namreč mladinski ples v bližnjih Braslovčali. tt DOBILI BODO POSOJILO KrBijevna otrganiaacija — odboiT 2S Tabor je na zadi^jd aeji razpiravljal o stanovanj- Ifldh zadevah svojih članov. Občinskemu odboru ZB so morali poslati pr^Uoge tistdh socialno ogroženih, ki bodo tudi voljni posojilo vložiti v iBftx>Ij^vo svojih stanovanj. Upajmo, da je odiboir obrav- ■eval predJoge nepristran- sko. Sicer pa bo dala končno odločitev o predlogih poseb- na komisija pri občinskem odboru ZB — 2alec. —pok—- UKRADENI MILIJON V uUci Rista Savina v jtelcu je neznini storilec 26. junnoa ponoči vlomil v sta- novanje. Neznanec je prišel skozi okno kopoJnice in ukra- del v kuhinji denarnico z manjšo vsoto. Na verandi pa je iz ženske torbice vzel dve denamici v katerih je bilo skoraj milijon starih dinairjev v naši in tuji valuti. Vlomilcu so na sledi. DOMAČI BEAT GLASBENIKI Na Polzeli se je že močno uveljavil nov ansambel »Via minerali«. Ansambel dela v DPD Svoboda, sestavljajo pa ga mladi fantje s Polzele in okoliških kraijev. Tako de- lujeta pri polzel ski Svobodi sedaj dva ansamhila, »La- stotika« za domače in rodne viže in »Via minerali« ea beat glasbo. tt Občani Braslovč in Dobrovelj so se s spomenikom 74 padlim žrtvam fašističnega terorja oddolžili njihovemu spominu. Poleg tega bodo na Dobrovljah postavili partizanski dom. Predsednik krajevnega odbora ZB Franc Baš je nagovoril zbrane ob odkritju, spomenik pa je odkril predsednik občinskega združenja ZB Rudi Cilenšek. Darežliive sončne Braslovee s SREČANJEM NEKDANJIH BORCEV IN SODELAV- CEV NOV, S SVEČANO SEJO SKUPŠČINE OBČINE IN POLITIČNIH ORGANIZACIJ, Z ODKRITJEM SPO- MENIKA TER OTVORITVIJO PRENOVLJENE ŠOLE, RAZSTAV IN CEST, SO ZAČELI V BRASLOVČAH S PRAZNOVANJEM ŽALSKE OBČINE, KI BO SKU- PAJ S PRAZNOVANJEM HMELJARJEV TRAJALO 9 DNI. V soboto zvečer je bilo oto braalovškem jezeru, ob novi restavraciji, srečanje nekdanjih borcev in so- delavcev NOV s področja Dobrovelij. Približno 200 borcev in sodelavcev ter okrog 800 občanov, ki so udeležili tega srečanja, je ob jezeru preživelo več ur. Po predaji raporta ne- kdainjih borcev, raport je predal Konrad Pevec, je prvoborec Ivo Zupanc-Lu- dvik spregovoril o vredno- sti deleža prebivalcev Do- brovelj in borcev, ki so se boirlli na tem področju. Po kulturnem programu, ki sta ga pripravila pev- ski zbor in godba na piha- la, je sledila zabava ob partizanskem golažu dol- go v noč. Naslednji dan, v nede- ljo dopoldne, je bila v za- družjnefm damai v Brasiov- dah svečam seja skupšči- ne občine in političnih or- ganizacij. Na seji so izro- čali nagrade letošnjim na- grajencem ^Iske občine. Nagrade so prejeli Tomo Potočnik iz Prebolda, čla- ni gasilskega društva iz Šempetra in člani DPD Svobode iz Polzele. Pred- sednjk skupščine občane Jošiko Rozman je prisot- nim odbornikom in čla- nom političnih organ> eacij spregovoril o gospo- darski rasti v občini in o velikem deležu kmetijstva pri ustvarjanju narodnega dohodka. Svečane seje so se ude- ležili tudi predstavniki drugih občin, tako na pri- mer delegacija iz Splita, s katero imajo Braslovče te- snejše vezi, pa tudi šola nosi naziv heroja Bagata. Po svečani seji so udele- ženci svečane seje in osta- li občani skupno krenili h križišču v Braslovčah, kjer so odkrili spomenfik 74 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Sred- stva za spomenik so zbra- li občani Braslovč in Do- brovelj, poleg spomenika pa bodo zgradili na Dob- rovljah še partizanski dom. V okviru praznovanja so v Braslovčah odprli raz- stavo kmetijske mehaniza- cije, ki jo je pripravila »Agrotehnika«. Na razsta- vi sodelujeta s svojimi pro- iizivodi tudii tovarna Go- renje in Stix. V prostorih prenovljene šole pa je pri- pravljena razstava cvetja. Po otvoritvi prenovljjene šole je bila še simbolična otvoritev rekonstruirain.ih cest Braslovče—^Male Bra- slovče in Braslovče—Spod- nje Gorče, do križišča s cesto na žovnek. V teh dneh, vsak dan trajajo prireditve. Poleg športnikov, ki so pripra- vili več tekmovanj, je vsak dan tudii kulturna prireditev. V soboto bo na svečanosti izbrana letošnja hmeljska princesa, v ne- deljo pa bo zaključna pri- reditev praznovanja. Hme- ljarji bodo prav gotovo letos v Braslovčah pripra- vili praznovanje, podob- no lanskemu, ki je priteg- nilo več tisoč ljudi. Ce rečemo Savinjska. dolina, iz navade mislimo na hmelj. Toda dolina je obdana z bogatimi gozdovi. Poleg hmelja sta gozdarstvo in živinoreja glavni panogi. Severno po- dročje zasavskega hribovja in Dobrovlje pa nudita tudi turizmu pogoje za rast. Na naši sliki Braslovško jezero pod vznožjem Dobrovelj in v senci gozdov. Skoraj neverjeten POL SAVINJSKE DOLINE POD GOZ,^ SA. CELJSKO GOZDNJ ^^^j^ULlH LETIH t\ S?&^^23«T^of GOZDNIH IN 12.500 M.?^ SeUTRJENIH CEST. Na področju Savinjske do- line je najpridobitnejša pano- ga hmelj, morda pa ravno za- radi tega na ostale panoge, kot so živinoreja in gozdar- stvo — pozabljamo. Gospo- darjenje s 27.500 hektari go- zdov, kolikor jih je na pod- ročju občine, je zaupno go- zdnemu gospodarstvu iz "Ce- lja Naijbolj gozdnata področja so obrobni predeli, kot: Do- brovlje, Ojstrica pri Taboru, Marija Reka, Mrzlica in Go- zdnik. Gozdovi so urejeni in razdeljeni na tri gozdno go- spodarske enote, ki so v, Žal- cu, Šempetru in na Vran- skem. Povprečna lesna zaloga znaša po enem hektaru 163 kubičnih metrov lesa, med- tem ko imajo gozdovi na področju Dobrovelj tudi po 300 kubičnih metrov lesa na enem hektarju. Zato je po-' vprečna dovoljena sečnja 37 kubičnih metrov lesa v druž- benem in privatni lasti. V zadnjih letih je celjsko gozdno gospodarstvo, ki upravlja z gozdovi, zgradilo 23.800 metrov novih gozdnih in 12.500 novih, vendar neutr- jtsnm cesL. roiovica teh ■ j.3 speljana na Dobrovi- čimer je ta predel rtioiS povezan z dolino. Zara^^ cest postajajo Dobrovlje J bolj zanimive za turi.jJ razvoj, občani sami pa ifjj mu mnogo pripomorejo 1 prihodnjem obdobju \1 zgradili na področju velj dva počitniška dor^^ »' bosta služila za razm^^' rizma. ' (i Razen za ceste, je ceii ^ gozdno gospodarstvo J vložilo v novogradnje, J vanja in upravne prostore tos že za 30 milijonov dinarjev. Za vzdrževanje^ in poti pa bodo dali 22 ^ Jonov, medtem ko bodo u zgradili še nekaj cest v vj, nosti 18 milijonov starih narjev. Pred leti se je sodelo-,- med zasebniki in goz^^ gospodarstvom nekoliko i| halo. V zadnjem času pj je vidno popravilo. Občait spoznali, da je politika gotj darjenja z gozdovi pravij, to tembolj, ker podjetje, zdove urejuje, skrbi za ^ rast in spreminja nekda; »frate« v lep« urejene gor. ve. Od tu celjsko gozdno 1 spodarstvo oskrbuje prede vahio industrijo v žalski 1 čini. Zasebniki pa iz goaj črpajo dodaten vir dohod za gospodarjenje. Goz: namreč na sorazmerno kem področju žalske ob.: pomenijo poleg hmelja in j vinoreje, ki se vse bolj na ja, glaven vir dohodkov,; »DIVJI LOVECt^ NA POLZELI Polzelani, čtlani dram^ sekcije DPD Svobode s P zele že dal časa priprav!]! igro Divji lovec. Zdaj so pripravami na koncu, p miera bo 12. avgusta v p ku na Šeneku. Delo sta žirala Ivan Palin in Jaka J šeč, soeno pa je pripn dipl. ing. arhitekt Adi 1 klavc. DVE MNENJI O ISTI STVARI Protestiranje... Prvič: Smo v dobi, ko je izredno moderno protestira- nje. Vsak protestira. Proti čemu? Zakaj? To niti ni po- membno. Pomembno jte, da se lahko protestira. Drugič: Kako se protestira? Vsak si za svoj protest izbe- re svoj simbol, ki ga dela en- kratnega, izjemnega, edinega. Tretjič: Kdo protestira? Dovolj je že bilo napisanega, da poskuša prav del mladih razbiti okostenelost, poruši- ti konformizem, uničiti in razti^ati vso zlagano huma- nost, ki baje vlada v današ- njem času. Za svoj protest so si izbrali: dolge lase (kar je mimogrede ski-ajno neekono- mično, če pomislimo, koliko skrbi imajo z lasišči ženske!) Komur poganja puh, si je pu- stil še malce brade ali vsaj zalisce, obvezno pa gre v ta scenarij še pipa (nekaj prefi- njeno vzvišenega je v tem!). Redkim izbrancem je dano, da znajo vsaj malo brenkati na kitaro in pihati v orglice. Pre- prosto sedejo na plačnik ob ulici, se pogovarjajo o naj- novejših dosežkih beat glasbe (kako pomembno!), zvečer pa zavijejo v kakšen divji klub ali na ples; seveda, če je. Tam se sprostijo. Energija, ki so si jo nabrali ob dopoldan- skem posedanju pod .soncem na pločniku, mora nekje na plan. Tako lahko prisostvuje- mo reprodukciji kamene do- be in življenja v njej. Potem še kozarček žganega, pa po- tep po mestnih ulicah, pre- vračanje cvetličnih lončkov, pa spet pogovor o beat glasbi. Vse gre znova. Pravijo, da proiestirajo. Ne- kateri na takšen način prote- stirajo proti vojni v Vietna- mu ali rasizmu v Ameriki ali sploh proti vojni na svetu. Pravijo tudi, da protestirajo proti ustaljenim in zastare- lim normam življenja. Pro- testirajo pa s posedanjem na pločnikih, z beat glasbo, z dol gimi lasmi in s pohajkova- njem. Je to res protest? Kaj pa protest nasprotnih? Protest, ki naj protestira ta- ko proti vojni v Vietna: kakor tudi proti načinu p testiranja ljudi z dolgianU mi in v majicah 2 idoli prsih? Četrtič: Poaaiamo več 1 protestov. O smislu posaai nih protestov bi se dalo fl pravljati. Vem samo eno: takšnem protestiranju, kot ima del današnje mladine, 1 protestira zaradi mode protesta samega, je potreS prej odkrito spregovon- Petič: Ladje so načet«.' da vdira od spodaj'. Pod«* prve bežijo ... T. VE-^ ...In ne razumejo nas Vprašanje o beat glasbi še ni zamrlo. Nasprotno! Vedno bolj je v ospredju. Pri tem pa je zelo veliko nasprotij med mladino in starejšimi. Glede beat glasbe nas starej- ši ne razumejo. Ne vem, če mu nasprotujejo tej glasbi. Še vedno živijo v časih, ki so že zdavnaj minili. Cas, ko so bi- le še najbolj popularne do- mače melodije, je že nekoli- ko odmaknjen od nas, pa tudi beat glasba bo ostala po- zabljena, ko bodo našli kako novo obliko. Mislim, da je nasprotovanje starejših brez potrebe. Sama sicer nisem ni- ti najmanj navdušena za beat glasbo, vendar ji ne naspro- tujem. Prijetno se počutim ob posluš:!nju lepih domačih I>opevk in prav tako lepih Mozartovih in Beethovnovih melodij. Nenehno se vprašu- jemo, kaj je tako lepega in zanimivega v beat glasbi. Na to vprašanje niti mi mladi ne znamo odgovoriti. Verjetno je zanimiva le v toliko, ker je trenutno najbolj popularna. Dejstvo pa je, da ta glasba večino mladih privlači. Vsak najde nekaj svojega v njej. S tem pa seveda ni rečeno, da mladina zanemarja doma- če melodije. Tudi te nas po .svoje pritegnejo, čeprav jih beat glasba prekaša. Večina starejših tudi na- sprotuje današnjemu oblače- nju in dolgim lasem. Cmiu? Ali niso moški že v starih ča- sih nosili dolgih las? Prav nič ni čudno, če so jih začeli nositi tudi danes. Slišijo tudi razne pripombe g" mini kril. V zvezi s te^ obnašanje nekaterih starej* prav čudno. Ustavijo se ^ di ulice in gledajo za tom, ki ima nekoliko krilo, pri tem pa pripo"* kar dežujejo. Toda to J* mlade, skeli. Starejši vidij" nas samo izprijeno n^* no. Vidijo samo slabe l'^^ sti. Nihče pa ne pomisl'' | zna tudi fant z dolgimi la^ in dekle v mini krilu P^^^ gati starejršim. Pomaga st* ku vstopiti na vlak, nVJ^^ stopi sedež v avtobusu, l^^.^ ku vrne igubljeno ^^"^^ , Tudi take stvaji so vre^ premisleka TATJANA FUP^ 6 TEDNIK, 3. AVGUSTA .j„3, ki j« v prvi polovici julija pritisnila, je sicer pri- jogla k bohotni rasti, toda savinjski hmeljarji so željno jčali oči na oblake. Le-ti so se sicer pogosto podili nad jpo, toda dežja ni in ni bilo. j(vje, ki je vendar razmočilo zemljo in osvežilo rastje, ^Q vredno težke milijone. Tako trdijo hmeljarji, pa jjnio oni. Do dežja pa so po Savinjski dolini s toliko J, vnemo škropili Imieljišča, da bi obetajoč pridelek Jj^ Na sliki skupina traktoristov iz območja Gomilske- M so na ozarah čakali škropivo. (foto: J. Kr.) PRI FRANKOLOVEM JE BAZEM Postoj turist in se skopaj Med hribe se je zajedel črn trak ceste. Ob njem je na obeh straneh vse polno sadnega drevja in pod njim stisnjene kmečke domačije. Frankolovo. Lep in zgodo- vinsko pomemben kraj. Dvaj- set let pozneje pa si pot iz domačijske anonimnosti uti- ra s turizmom. Pred leti so zgradili bazen in ob njem garderobe. Pa so čakali in še čakajo na turiste. Navse- zadnje je le leto turizma in turisti morajo prihajati kar sami od sebe, tako tuji kot domači. Tujim nudi bazen predvsem prijetno osvežitev, ko se vračajo z dopustov po soparnem vremenu, za doma- čine pa so tu prelepi pro- stori za kampiranje in eno- dnevne piknike. Pravijo, da se tujci pri njih radi ustavijo. Takole ob so- botah in nedeljah, da jih je največ. Tudi po pet, šest av- tomobilov z registracijskimi tablicami Avstrije, Nemčije in čehoslovaške, se zbero na skromno urejenem parkir- nem prostoru ob bazenu. Radi jim verjamemo, da je vse to res. Vendar, če bi Prankolovčani postavili na primernih delih ceste reklam- ne table, s katerimi bi opo- zarjali na bazen, bi imeli še več gostov. Tako pa ni ni- kjer nič, niti ob bazenu. Ce- sta pa je tam p>opolnoma odprta in avtomobili drvijo naprej. Bazen je lep in voda v njem kristalno čista. Ven- dar: nikjer razglednic, komaj zelo skromen in neopazen bi- fe, neurejen parkirni prostor, razmajan most, ki povezuje cesto s parkirnim prostorom. vse to je premalo za boljši obisk turistov. Bazen sam je precej pod cesto, skiut med drevje in hrib, tako da ga mimovozeči težko opazijo. Poleg tega pa je bazen sko- raj za 15 minut hoje odda- ljen od Frankolovega. Med hribe se je zajedel črn trak ceste. Pri Frankolo- vem je ob njem tudi bazen. Zato: Postoj turist in se sko- paj. T. VRABI Bazen s čjsto in toplo vodo v Frankolovem. Pravijo, da je navadno bolj poln. Še bolj bi bil če... (Foto: T. Vrabl) jVET MESECEV STAR ZLOČIN ODKRIT Oduren umor novorojenčka 0 na zadnjo nedeljo v oktobru je STANKO DE- ELAK iz Ločnice pri Vranskem zadavil svojega 'd dni starega sinčka in ga vrgel v potok Boljsko. [orilec je za zapahi, vendar je kriva tudi mati. Saj pa je to takega, otrok še ni bil krščen?« 5 pride na dan, pravi li pregovor, če ne prej jedem let. Zločin Stanka laka je bil odkrit po de- 1 mesecih . . . gi oktobra je Deželakova li četrtega otroka. Za |io, ki je morala skrom- jveti tudi po krivdi Stan- peželaka, je prirastek bil po nova skrb. Toda koli- :j( takšnih? Stanko Deže- la je bil nazadnje zapo- ip kmetijskem kombi- \je pogosto menjal služ- if/iil tudi mnogokrat brez ffi zaslužka. Ni znano, Deželakova kdaj posku- lešiti problem naraščajo- ružine na zakonit in člo- način? Vprašanje je, če bilo sploh znano, da se ) zateče k zdravniku, da reči zanositev? Veliko te- lo morala razjasniti pre- ža in sodišče. . se vrnemo k zgodbi . . . le predolgo novorojenega ka ni bilo na spregled, i začelo širiti sumničenje tel-anje. Zakonca Deže- 8ta sicer zatrjevala, da sta ka dala sorodnici v Voj- no. Toda minili so mese- tDeželakovim ni bilo so- nce z otrokom, niti De- tova nista šla obiskat ka. Sum je naraščal.. . Knika Albin MOTOH in S VENIGER sta začela iovati zadevo. Ugotovila da je bila izjava zakon- Deželak o tem, da je ' četrti otrok v Vojvodi- tena. Te dni pa je Stan- ^elak priznal, da je zad- .nedeljo v oktobru lani toih zjutraj otroka od- peljal zavitega v plenice 4 ki- lometre daleč k E>otoku Bolj- ska, ga zadavil in vrgel v vodo. Prišlo je tudi na dan, da je Deželakova grozila, da se bo uničila, če otroka ne bodo spravili vstran. Morilec je tako zatrjeval in še pristavil, da je bil otrok bolehen in da bi prej ali slej tako umrl. Grozoten zločin, storjen hote nad lastnim otrokom, odpira celo vrsto vprašanj. V ničemer ne zmanjšuje odgo- vornosti in krivde staršev dejstvo, da sta morala biti v stiski in moralno nizki ravni. Zvedeli smo, da Deželak ba- je ob aretaciji ni niti razumel teže svojega zločina, da se je želel »odkupiti« s plačilom denarne kazni. Kakšno je njegovo pojmovanje morale, dokazuje dejstvo, da svojega dejanja ni imel za hud prestopek, češ, saj otrok niti še krščen ni bil??? Ce zdaj pogledamo še dru- go plat, se moramo vprašati: Ali je bilo stanje družine, v kateri se je zgodilo nekaj tako groznega, do zločina res tako normalno, da ni v niče- mer pritegnilo pozornosti so- seščine, skrbstvenih organov itd.? Ali pomislimo na možno- sti, kot je bila ta, kadar zmanjšujemo sredstva, s ka- terimi bi obogatili zdravstve- no, kulturno in moralno vzgo- jo ljudi? Vprašanj je še veliko. Na mnoga bomo dobili odgovor na sodišču, na vsa najbrž ne ... JS-JK TUDI V VELENJSKEM OKOLIŠU PREMALO UČNIH IN DELOVNIH MEST Potem pa pravimo problematična mladina V šestih občinah, ki jih za- jema zavod za zaposlovanje v Velenju, je letos končalo obvezno šolo 2400 otrok. Pred njimi je vprašanje: Kam? V občinah: Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Radlje, Dra- vograd in na Ravnah, je pro- stih 469 delovnih mest in 480 sedežev v srednjih šolah- Res je, da se bo nekaj mla- dih zaposlilo izven omenjene- ga okoliša in da jih bo šlo nekaij v uk k privatnim obrt- nikom, ki prostih delovnih mest niso razpisali, toda kaj bo z ostalimi? Pristaviti je treba še to, da je še od lani 21 odstotkov otrok, od tistih, ki so končali osemletko, in se niso še nikamor vključili. Najsla.bše je v Slovenj Grad- cu, kjer so za 336 otrok razpisali samo 16 prostih de- lovnih mest. Na zavodu so povedali, da so še vedno prosta delovna in učna mesta pri tako ime- novanih deficitarnih poklicih (zidar, kovač itd.), da pa mo- rajo drugje število razpisa- nih delovnih mest celo razšir- jati (krojači, prodajalci itd.). Tudi s štipendijami nd nič boljše Na zavodu imajo pri- javljenih 9 štipendij za sred- nije šole in štiri štipendije za višje šole. Predvidoma pa bo- do v štirih delovnih organiza- cijah razpisali še 20 štipendij- Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da smo obravnavali samo otroke, ki so končali oovezno osemletno šolanje. Z vsemi ostalimi se podatki o nevključenih še samo pove- čajo. Zanimivo je, da ni urejeno sodelovanje med delovnimi organizacijami in zavodom za zaposlovanje. Tako se dogaja, da večina nezaposlenih ljudi, ki niso prijavljeni na zavodu, prej dobi zaposlitev, kot pa tisti, ki se prijavijo na za- vodu. Delovne organizacije namreč še vedno rade delajo mimo zavoda, saj mu ne pri- javljajo prostih delovnih mest. Osnovno delo zavoda je tako onemogočeno, zapo slitev pa vedno prej dobijo tisti, ki si znajo z raznimi zvezami po ovinkih dobiti zaposlitev m ki zelo pogosto nimajo niti ustrezne kvalifi- kacije. Mladina pa čaka, kdaj tn kje bo imela tudi ona možnost prijeti za delo. T Vrabl IZ MLADINSKIH AKTIVOV V ŠALEŠKI DOLINI v počastitev dneva borca so mladinci v aktivu Plešivec organizirali enodejanko Mile- ta Klopčioa »Mati«, pripravili pa so tudi nekaj izbranih i>es- mi in recitacij. MA Podkraj-Kavče je ob dnevu bf)rca organiziral kros, ki pa nt naj'bolje uspel, saj so dobili zelo malo prijav. Konec prejšnjega meseca so mladinci iz aktiva Vegrad pričeli z udarniškim delom na igrišču poleg samskega doma. Najprej bodo uredili igrišče za odbojko- Na zadnjem sestanku MA Bazen so sklenili, da bodo uredili spomenik iz NOB v Paki pri Velenju. Nekaj de- narja bodo skušali dobiti v svojem podjetju. V trgovskem podjetju Vel- ma je končalo šolanje štiri- najst vajencev. Razen enega So vsi dobil odpoved Delov- na organizacija je sicer poiz- kušala dobiti vsaj začasne za- poslitve pri drugih sorodnih organizacijah, vendar je do sedaj našla le sedem prostih mest. V. V. NA KRATKO NAČRTI ZA VARSTVO Tudi v Setjurju v teh dneh pripravljajo nove načrte za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, ker jih morajo vskladiti z novim republiškim zakonom. V krajevnih skupnostih ima- jo posebne štabe, vsaka skupnost pa bo imela tudi svoj načrt, ki bo dopolnje- val občinskega kot celoto. Z izdelavo načrtov bodo zaklju- čili v začetku meseca avgu- sta. MIMO ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE Analitska služba pri Zavo- du za zaposlovanje v Vele- nju je izvedla zanimivo ana- lizo, po kateri je ugotovila, da je v mesecih marcu in aprilu letošnjega leta dobilo zaposlitev s posredovanjem zavoda samo 20 odstotkov ljudi, vsi ostali pa po drugih poteh. tv SPREJEM V ZK Občinski komite ZK v Ve. lenju je objavil odprto pis- mo, v katerem opozarja na procese notranjega razvoja ZK in s tem cele družbe. Eden od zaviralnih momen- tov v ZK je bila tudi toga politika pri sprejemanju predvsem mladih članov, za- to so velenjski komunisti pri- čeli z akcijo za sprejem mla^ dih članov. Občinski komite ZM bo v zvezi s tem pomagal ustanoviti marksistične In OZN krožke po šolah, delo v njih pa naj bi služilo kot pri- prava za sprejem v ZK. V.V, GRADNJO BODO NADALJEVALI Te dni je inž. Brnčič iz Slo- venija projekta v Ljubljani oddal načrte za gradnjo no- ve tribvme na umetnem dr- sališču v celjskem mestnem parku. Rešitev je primer- na, saj bo pod tribuno, ki bo sprejela okoli 20(X) gledalcev, tudi prostor za restavracijo in garderobo za splošno dr- sanje. Kot vsa dosedanja, bo tudi tribimo gradil kolektiv celjskega Ingrada. če bo šlo vse po sreči — priprave so se namreč zakasnilg — bo tri-, buna nared že do začetka nove drsalne sezone. -m- V VELENJU ŠE VEDNO LJUDSKA MLADINA Se vedno jo imajo v Ve- lenju, kajti na vratih "Ob- činskega komiteja ZM visi tablica z napisom »Občin- ski komite LMS«. Sedmi kongres, na katerem so sklenili, da se ljudska tnladina preimenuje v Zvezo mladine, je že ne- kaj let za nami. In prav gotovo vedo to tudi v Ve- lenju — njihov naslov je pa res že nekoliko zasta- rel. V. V. Razočarani smo tovariš urednik! ^edavno smo v vašem čitali o pevskem *oslitve, učnega mesta ali nadalje v šoli. V prihodnje bo treba pri razire- ševanju problemov okrog za- poslovanja zagotoviti tudi učinkovitejše ter konkretnejše sodelovanje delovnih organi- soacij, hkrati pa zagotoviti ak- tivnejšo vlogo komunalnega zavoda za zaposlovanje zla- sti pri usmerjanju v poklice. Kolektiv cementarne v Trbovljah si prizatleva, da bi že zdaj izboljšal odpremo cementa. LočUi bodo nakladanje razsutega, zatem cementa v vrečah z avtomobilskimi prevoa in pa prevoz cementa z vlakom. Posnetek prikazuje delavca pri naklada- nju cementa v vrečah s prenosnega traku. (Foto: .1. Sever) ■i Letos že četrtič! SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE — ZAGOR,TE , , pred nedavnim se je v Me- , dijakih toplicah na Izlakah , zaključila IV slikarska ko- , lonija IZIJVKE — ZAGOR- , je, ki se je je letos udele- , žilo 12 priznanih likovnih , umetnikov. Misel o orga- , nizaciji take kolonije se je , porodila že pred leti v li- , ko\mi komisiji občinskega , sveta Svobod, leta 1964 pa i je dobila svoj odraz ob i ustanovitvi te kulturne in- i stitucije. Stilno in izrazno • naj bo delo čim bolj širo- « ko, je bila glavna misel • ustanoviteljev, pogojena z ( željo, da s to obliko naj- « dej o revirski kraji, ljudje • in pokrajine svoje mesto • v delih slikarjev. Letošnje slikarske kolonije Izlake — Zagorje se je udele- žilo 5 slikarjev prvič, pet med letošnjimi dvanajstimi jih je bilo že v prvi kolo- niji ter dva, ki sta bila go- sta kolonije že lani. Za or- ganizacijo skrbi že vsa leta profesor Nande Razboršek, udeleženci letošnje kolonije pa so bili: Ivo Seljak-čopič, Miloš Požar in Marijan Tršar i Ljubljane, Ive Šubic iz Mjan nad škof jo Loko, To- šo Primožič, Ida Brišnik-Re- mec in Marjan Rem.ec iz Ma- ribora, Mila Džokič iz Beo- grada, Miron Makanac iz Za- greba, Jože Tisnikar iz Slo- venj Gradca, Milan Rijavec iz Trbovelj in domačin iz Za- gorja Tone Leskošek, pobud- nik za ustanovitev omenjene kolonije. Med svojim desetdnevnim bivanjem so obiskali zagor- ski rudnik, v Zagorju pa sta jih sprejela tudi predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Enišan Kolenc in sekre- tar revirskega komiteja ZK Marjan Orožen. Po njihovih izjavah sodeč, je pokrajina svojstvena za li- kovno upodobitev, Zagorjani so odlični gostitelji, tako, da so slikarji preživeli prijatelj- ske skupne slikarske dneve v ^dušju ustvarjalnosti in to- yari.štva, mnogi prvič v po- polnoma novem svetu rudar- jev, ki ga prej niso tako do- bro i>oznali. IV. slikarska ko- lonija Izlake — Zagorje zato upravičeno predstavlja strp- no konfrontacijo rassličnili pogledov na tovrstno ustvar- janje. 2. februarja prihodnje leto pa bodo pripravili ko- lektivno razstavo udeležencev slikarske kolonije. (rap) Višek sezone v Rogaški Slatini TODA KAKŠEN JE V NOVIH POGOJIH?: Po lanskih spremembah v zdravstvenem zavarova- nju je v zdraviliščih zaškripalo. Počasi je začelo upadati število gostov, saj zavarovanci nimajo več pravice, da bi se zdravili v naravnih zdraviliščih na stroške sociabiega zavarovanja. Če pustimo to- krat ob strani veliko škodo, ki so jo zavoljo tega utrpeli zavarovanci in se omejimo samo na letošnji položaj v zdraviliških krajih, potem vidimo, da so se uresničila predvidevanja, po katerih naj bi bila letošnja sezona najbolj problematična. V Rogaški Slatini smo o tem zabeležili dva razgovora: TAJNIK ZDRAVILIŠČA, TOVARIŠ BOŽIDAR FRAMAN: Spremembe bodo nujne »Tovariš tajnik, koliko go- stov imate trenutno v zdravi- lišču?« »296. Od tega 157 mvalidnih in socialnih zavarovancev — teh je sicer samo deset — pa nekaj domačih samoplačni- kov in 53 tujih gostov. To je v primerjavi s kapacitetami zdravilišča, ki znašajo 620 le- žišč izredno malo. Vsa prej- šnja leta je bilo zdravilišče v tem času čisto polno.« »Kakšni pa so bili vaši ukrepi, da bi kolikor je le mogoče zvišali število gostov, saj ste prav gotovo računali z velikim zmanjšanjem obi- ska?« »Bilo jih je -cela vrsta, naj- pomembnejši pa je bil naš »obhod« v mesecu marcu, ko smo obiskali večji del vse kolektive v Hrvatski, Slove- niji in celo Bosni, da bi jih seznanili z našim zdravili- ščem in se dogovoirili za leta vanje ali zdravljenje njihovih članov. Intenzivneje smo za- čeli raziskovati tudi zunanje tržišče.« »Toda ali ni rezultat vse- eno zelo pičel?« »Seveda je. In vendar je to začetek. Nekaj pogodb z delovnimi organizacijami smo vendarle sklenili. To se je posrečUo tam, kjer so spo- znali, da je veliko bolj smo- trno, če žrtvujejo nekaj de- narja za zdravljenje, kot pa da bi potem, ko bi bili ljudje zaradi bolezni odsotni dalj časa, izgubljali velike vsote. Tudi inozemskih gostov ima- mo na prvi pogled malo, kljub temu pa jih je v pri- merjavi z lanskim letom za 40% več. Tujci še niso nava- jeni, da bi bilo v našem zdravilišču kaj prostora, saj ga doslej vsa leta ni bilo.« »Znano je, da so investici- je, ki sta jih zadnja leta vlo- žili za urejevanje različnih objektov, za vas veliko fi- nančno breme. Ali še za bo- doče mislite na kakšno no- vogradnjo?« »Da. Postavili bomo novo nalivahiico, ki bo stala okrog 500 milijonov starih dinarjev. Prišla bo sicer na vrsto šele leta 1969. Odločitev opraviču- je veliko povpraševanje po kisli vodi. Sedanje kapacitete nalivalnice ne zadoščajo, raz- iskave vrelčnih področij pa so pokazale, da je vode še vedno veliko. Zgradili bomo tudi 9 kilometrov dolg cevo- vod iz Gabemika, kar nas bo stalo približno 200 milijonov starih dinarjev.« »Kaže torej, da ste dokaj optimistično razpoloženi. Ali mar pričakujete, da se bodo »vremena« naravnim zdravili- ščem že tako kmalu zjasni- la?« »Mislim, da se zdravljenju z naravnimi zdravilnimi sred- stvi le ne bomo mogli kar tako odreči. Ali bo moralo priti do sprememb v zakon- skih določilih, ali pa bodo delovne organizacije ugotovi- le, da se jim naložbe v zdrav- ljenje svojih delavcev splača- jo. Svojo pa bo moralo ukre- niti tudi socialno zavarova- nje, saj bi prezgodnja inva- lidnost prehudo obremenje- vala njihove sklade.« I.B. Več propagande RAZGOVOR S TAJNIKOM TURISTIČNEGA DRUŠTVA ROGAŠKA SLATINA, MARTINOM KENETOM »Kako ocenjujete turistično sezono v prvih šestih mese- cih tega leta?« »Letos je mnogo več tujih kot domačih gostov. Ce iz- vzamemo tiste, ki jih je prej pošiljalo na zdravljenje so- cialno zavarovanje, je sezona boljša kot lani. Zdravilišče ni čisto polno, zasebniki imajo 150 gostov, lahko pa bi jih sprejeli 360. Vsekakor pa imamo letos rekordno število tujih gostov.« »Gost ki se zdravi večkrat dobi obiske, pa tudi takšni so, ki pri vas v Rogaški Sla- tini prežive svoj dopust in bi se radi zabavali. Ali ni pre- malo zabave oziroma nočne- ga življenja?« »Nedvomno si kaj takšne- ga kot imajo v Radencih ne moremo privoščiti. V teh dneh pa bomo organizirali plese v hotelu Bellewue, ki bodo trajali do druge ure zjutraj. Povsod drugod za- ključijo ples že pred dvanaj- sto uro.« »So v Rogaški Slatini od lani nastale velike spremem- be?« »Tako negativnih pk)sledic kot v drugih zdraviliških krajih ni. Vse leto smo imeli pol kapacitet rezerviranih za samoplačnike. Rogaška je bila zelo znana tudi izven naših meja. Kljub temu pa smo letos naredili več na področju propagande, čeprav še vedno premalo.« »Česa je premalo v Rogaški Slatini?« »Omejil bi se na delo nas turističnih in gostinskih de- lavcev, še vedno smo prema- lo naredili za propagando Ro- gaške Slatine. So še področ- ja v Avstriji, ki jih nismo »obdelali«. Dunaj bi lahko bil bogat vir gostov. Primanjku- je nam prostorov za goste z debelejšo denarnico. Vsaka soba naj bi imela svojo ko- palnico. Preurediti bi morali hotel Soča in Slovenski dom ter poskrbeti za kvalitetne in zanimive prireditve.« * V Rogaški Slatini so se le nekako znašli. Sicer je res, .da jih v marsičem rešuje prav zdravilna voda, ki jo potrošniki vztrajno kupujejo — kljub omejitvam v zdrav- stvenem zavarovanju. In ven- dar je v tem zdraviliškem kraju precejšnja dvotimost: zdravilišče si po svoje, go- stinci pa po svoje prizadeva- jo, da bi povečali število go- stov. Skupaj bi lahko storili veliko več in mnogo bolje. I.B. M. S. NA KRATKO': Kredit za strojno tovarno Trbovlje Na zadnji seji skupščine občine Trbovlje so sprejeli sklep o najetju kredita v zne- sku 6 milijonov novih din pri skladu republiških skup- nih rezerv gospodarskih or- ganizacij. Dosežen je že dogovor s splošno gosix)darsko banko SR Slovenije. Kredit bo po- rabljen za odprodajo zalog tipske rudarske opreme in jamskega podporja v Strojni tovarni Trbovlje. Strojna tovarna Trbovlje bo lahko tako nastopala kot tnakovreden partner z vsemi proizvajalci te opreme tako na domačem kot na tujem trgu. Dosedanja vrednost za- log v STT je presegla že 2 milijardi starih dinarjev, do konca leta pa predvidevajo prodajo zalog v vrednosti nad 300,000.000 starih din. S. S. SEDEM ŠTIPENDIJ Za prihodnje leto je Občin- ska skupščina raapisala se- dem štipendij, dvajset štu- dentov pa z njenimi štipen- dijami že študira v Ljubljani in Mariboru. KAM PO OSEMLETKI v letošnjem letu je v ko- njiški občini končalo obveaafvo osemletno šolanje 240 otrok. Kljub temu, da je že pozno za njihovo vključevanje v uk ali za nadaljevanje šolanja, pa še vedno ni znano, kam so se ali se še bodo vklju- čili. Otroci in njihovi starši so prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Prosta delovna mesta • šolski center za blagovni promet, Celje, en^a ekono- mista — komercialista za nad- zornika praktičnega pouka, 2 višjo izobrazbo in desetletno prakso, stanovanja nI. Enega profesorja slovenšči- ne z visoko izobrazbo, prak- sa zaželena, stanovanja nd. Enega diplomiranega eko- nomista ali dipl. kemika z vi- soko izobrazbo, praksa zaže- lena, stanovanja ni. • libela, Celje, dva rea- kalca s poklicno šolo in dve- letno prakso, stanovanja nI. štiri delavce za montažo- polkvahficirane, praksa za- želena, stanovanja ni. Dva vrtalca z odsluženim vojaškim rokom, polkvalificl- raina s poklicno šolo, praksa zaželena, stanovanja ni. • Koželj Franc, Celje, Gr- čarjevaie, enega soboslikarja s poklicno šolo in dveletno prakso, stanovanja rn. • • Obrtni center »Zarja«, Žalec, enega strojnega tehni- ka s srednjo šolo in enoletno prakso, stanovanja ni. • Opekama Brežice, enega komercialista s srednjo izo- brazbo in dve do šestletno prakso, stanovanja ni. V. KAJ JE ZDAJ Z MEDVEDOVIM v zadnji številki našega časopisa smo objavili čla- nek o družini MEDVED, ki si je morala urediti »sta- novanje« na prostem pod milim nebom v Tekačevem pri Rogaški Slatini. Do aaključka naše redakcije smo dobili nekatere nove informacije. OTO LAJBAHER, v. d. direktor Stanovanjskega podjetja Šmarje pri Jelšah je ugotovil, da je MAKS MEDVED dobil od skupščine občine Šmarje odločbo, s katero je določena višina stanarine za sobo s soupo- rabo stranišča pri gostilničarju STANKU OGRIZKU in sicer 1965. leta 1.462 Sdin s poviški stanarine vsako leto 25 odstotkov do leta 1970. MAKS MEDVED je za junij mesec plačal stanarino v višini 11.250 Sdin, v njej pa je aaračunano čiščenje stranišča, ki ga mimogrede povedano uporabljajo tudi gosti gostilne, hodniške in straniščne luči ter razbite šipe. S tem je bil račun seveda lahko visok. Nedvomno je imel gostilničar STANKO OGRIZEK najbolje očiščeno stranišče v Sloveniji, saj mu je po izjavi MAKSA MEDVEDA moralo vseh sedem strank plačevati za to 1 300 Sdin. Izračun stanarine glede na odločbo skupščine občine je pokazal, da je MAKS MEDVED plačal za stanovanje lastniku hiše 148.334 Sdin preveč. STANKO OGRIZEK je ponudil MEDVEDU 150.000 Sdin, da si postavi majh- no kočo. Seveda potrebuje MEDVED za to dva poroka. Stanovanjsko podjetje Šmarje Je MEDVEDOVI dru- žini dodelilo 3800 kosov rabljene opeke, skušali pa mu bodo tudi odobriti posojilo. Vsekakor se je na prvi pogled tov. OGRIZEK poka- zal velikodušnega, vendar ali ne bi te svoje nenadne dobrote lahko uporabil že prej, preden je morala dru- žina na njivo? O MEDVEDOVIH bomo še poročali takoj, ko bomo izvedeli novosti. Vsekakor pa jim želimo, da bi bili čimprej pod lastno streho in pri svojem ognjišču, toda želje so premalo. Več bodo morali narediti pristojni organi v občini Šmarje. Človek je naše največje boga- stvo, M. SENICAR FRANCOSKI OTROCI SO SE VRNILI V sredo, 26. julija, je odpotovala iz Za^rja ob Savi v francosko mesto Avion skupina 11 otrok, ki je preživela počitnice ob Bohinjskem jezeru ter na Ifebelem rtiču, od nede- lje, 23. julija naprej, pa so bili gostje z&gorskih drvu žin. v torek. 25. julija do- poldan, so se mudili na Osnovni šoli narodnega he-. !'oja Ivana Skvarča, kjer Je bilo nadvse prisrčno srečanje pionirjev iz dveh Pobratenih mest. Zagorja- ''i so ob tej priložnosti Poklonili vrstnikom iz A- ^iona v spomin lesorez ^agorja ob Savi. Popol- 'ian pa je podpredsednik ^3gorske občinske »kup- nine inženir Franc Zu- P^n, sprejel pionirje iz *^ona in se zadržal z nji. ^ v daljšem pomenku; ^Prejema se je udel^il '^di župan Aviona, Lean- "''e I^toquard, ki je zdaj ^ oddihu v Sloveniji. —nk— TEDNIK, 3. AVGUSTA 9 ŽRTVE PROMETA ^.^^iiu v :.Evo Iz Celja je vozil proti Šent- jurju z osebnim avtomobi- lom IVAN SELIČ in se v Hruševcu srečaval s kolesar- jem J02ET0M VIRANTOM, ki se je pred srečanjem po- stavil na sredino ceste. Voz- nik ga je opozoril z zvočnim signalom, vendar kolesar tega ni upošteval in je zavil v le- vo tik pred avtomobilom. Pri trčenju je dobil pretres mož- ganov in druge težjje poškod- be. V celjski bolnišnici so so mu vzeli kri za preiska- vo. Gmotno škodo so ocenili na 5000 N-dinarjev. UDARIL V SMREKO Prometna nesreča s smrt- nim izidom se je zgodila na cesti IV. reda Ponikva—Loče v Lipoglavu. MATIJA PEPEL- NIK roj. 1905. leta iz Ostrož- nega pri Ponikvi se je pe- ljal z mopedom po klancu navzdol približno 70 metrov. Na blagem levem ovinku ga je zaneslo s ceste, da je za- peljal čez jarek in se snaletel v smreko. Udarec je bil tako močan, da je bil Pepelnik ta- koj mrtev. PREDNOSTNA CESTA Voznik tovornega avtomobi- la IVAN HRIBERNIK je v Velenju iz stranske privozil na prednostno oesto. Preden je aavil v prižišče, je sicer pc^ledal, če je cesta prosta in nato nadaljeval vožnjo, vendar je v tem izza nepre- glednega ovinka pripeljal mo- torist JOŽE ZIDARN in se zaletel v tovornjak. Dobil je pkretres možganov, škode na vozilu je za 1.500 N-dinarjev. NEPREVIDNOST OTROKA Proti Belim vodam se je peljal motorist ANTON PRE- SAVNIK, ko je v gentflorja- nu pritekla na cesto in sko- čila pred prednje kolo motor- ja petletna ELZA KOTNIK. Pri trčenju si je zlomila ro- ko, v celjski bolnišnici pa so ugotovili, da ima tudi zlom lobanje. KOLESAR V AVTOMOBIL Kolesar ŠTEFAN PAVIČ je peljal po Gregorčičevi ulici in zavijal na Ljubljansko ce- sto proti »Ojstrici« v Celju. Po Xjubljanski cesti pa je pripeljal z osebnim avtomo- bilom LJUBIŠA KUKOVAC. Kolesar se je zaletel v avto- mobil in padel po cesti. Do- bil je pretres možganov. VOŽNJA PO SREDINI CESTE Iz Šentjanža je vozil proti Kalu mopedist JOŽE KU- SELJ in sicer pravilno po desni strani ceste, ko mu je pripeljala nasproti po sredi- ni ceste voznica motornega kolesa MARIJA BREGAR s sopotnico MARTO BEKOV- ŠEK. Pri trčenju je Kuselj dobil pretres možganov, Be- kovškova pa si je zlomila nosno kost. ZAVIJANJE Kolesarka ANICA ŠTAN- CER se je peljala po Mari- borski cesti in zavijala v Aškerčevo ulico v Celju. Pri tem pa ni nakazala srneri, niti se prepričala, če je cesta pro- sta. Za njo je pripeljal moto- rist EDVARD PODPEČAN, ki je opazil, da kolesarka za- vija in jo je hotel prehiteti po desni strani. Zaradi pre- kratke razdalje pa tega ni mogel in jo je zbil po cesti. Poškodovala si je obe nogi in desno roko. Kmalu za tem, ko je Bran- ko Grubar, napovedovalec in vodič tekmovanja za trenutek izgubil oblast nad lepoticami, sa^. je del občinstva na vse mogoče načine čestital izvo- ljeni in neizvoljenim v avli hotela Celeia, sem za trenu- tek ujel prvo miss Celja m ji postavil nekaj vprašanj. — Vidim, da ste se neko- liko upehali ob tem tekmova- nju. Kako ste zadovoljni z odločitvijo komisije? »Presenečena sem.« — Zakaj, ali niste računali na zmago? -»čisto po naključju sem se prij-avila za tekmovanje. V zia- četku mi je bilo strašno ne- rodno. Saj veste, toliko ljudi in tisto razkazovanje ...« DVE. TRT BESEDE S PRVO MISS CELJA PO IZVOLITVI Tudi sama presenečena — Priborih ste si Portorož. V primeru, da tudi tam zma- gate, se boste udeležili osta- lih tekmovanj? »Ne vem, če bom šla v Por- torož.« — Zakaj? Vprašanje je izzve- nelo v prazno, kajti prva miss Celja je morala, na ple- sišče. Obvezna formalnost, za- tem še ples s fantom. Znova smo jo ujeli šele čez pol ure. — Torej še ne veste, če se boste udeležili portoroškega tekmovanJ.a. Izvedeli smo, da ste po poklicu frizerka. Boste pustili frizerstvo in se sedaj povetili čemu drugemu, kot to delajo ostale miss? »Ne. Všeč mi je moj po- klic« ... Znova so jo odpeljali. Baje morajo obdariti komisi- jo. Ta čas smo kramljali z Mariborčanko Olgo Bnmiec. Povedala nam je, da jo je od- ločitev komisije presenetila, da ni bila ob.jt3ktivna, kar je potrdilo tudi občinstvo z vsklikanjem ..,. — Mogoče zveni čudno, vendar nas zanima, če raču- nate na kakšno filmsko vlo- go? smo vprašali Elico, ko se je zopet vrnila. »Ne, temveč na škarje in glavnil^.« — Kaj sodite o turizmu v Celju? »???« — In o umetnostnih spo- menikih? »Katerih?« — Katera nagrada vam u ljubša, ta ob dodelitvi mis^ ali ples z fantom?« »Obe« — Kakšno mnenje imate o lepoti Savinjčank? »To bi morali povedati vi ki ste moški.« — So vaši starši med da- našnjimi gosti? Ali že vedo, da ste proglašeni za najlepšo Celjanko? »Ne bi raje nadaljevala dru. gič?!«, jo dejal neki možakar in jo odpeljal, njo ELico GRABAR, prvo miss Celja, doma iz Malgajeve 12. Ostal sem z vprašanji brez inter- vjuja, ki bi laliko prišel v zgodovino, kajti pogovor bi bil, kot rečeno, s prvo miss. ŠPORT Mladina najboljši poli Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo v Celju slovensko pr- venstvo v atletiki za starejše mladince in mladinke. Na startu je bilo nad 160 tekmo- valcev iz štirinajstih klubov. Tekmovanje je ponovno do- kazalo, da je mladinska atle- tika v Sloveniji kvalitetna in drugič, da ni več bistvene razlike med takoimenovanimi velikimi in malimi klubi. Ta- ko ni naključje, da so si na- slove najboljših razdelili med seboj tako predstavniki Olim- pije, Kladivarja in Triglava kot tudi tekmovalci iz Kidri- čevega, Trbovelj, Nove Go- rice itd. Na tekmovanju, ki ga je motila precejšnja vročina, je mladinec Kladivarja, Martin Felicijan dosegel nov repub- liški rekord za starejše mla- dince v skoku v daljino. Novi najboljši rezultat je 718 cm. Celjski atleti so se na tek- movanju dobro uvrstili. Sku- pno so osvojili štiri prva, osem drugih in šest tretjih mest. če pa bi nastopili vsi, bi tako v moški kot v ženski konkurenci zmagali tudi ekip- no. Po neuradnem točkova- nju je pri mladincih zmagala Olimpija s 76 točkami pred Kladivarjem 73. Triglavom 65 itd. Pri mladinkah pa so Ce- Ijanke pobrale 50 točk, Olim- pija 42, Triglav 37 itd. Vse to kaže, da je celjska mladinska atletika na najboljši poti. Boljše rezultate so od celj- skih atletov dosegli: Felicijan prvo mesto v skoku v dalji- no s 718 cm, Bizjak je bil v metu diska drugi (37.70 m), v metu krogle pa tretji (11.34 m). V teku na 300 m je bil Srečko tretji s 9:04.4. Drugo mesto so osvojili še: Babovič v metu kopja, štafe- ta 4 X 100, Lešničar v teku na 400 m čez ovire in Svet na 1500 m čez ovire. V tej di- sciplini je bil Brečko tretji, isto mesto pa je osvojil G. Lešničar v teku na 800 m. Dekleta so dosegla tri prva mesta: v tekih na 400 in 800 metrov sta zmagali Zupanče- va in Urankarjeva, v metu diska pa šifrerjeva. Mlakarje- va in Goleževa sta bili drugi v metu kopja in krogle, med- tem ko je edino tretje mesto osvojila ženska štafeta 4 X loo. Pohvaliti pa moramo še mlado Pavšarjevo, ki se je v teku na 100 m uvrstila v fi- nale in dosegla nov osebni rekord 13.1. To je za 13-letno tekmovalko, ki nastopa šele nekaj mesecev, vsekakor lep uspeh. —tv Naša želja - zimski bazen — Da, vendar to ni samo želja, marveč tudi potreba, lahko bi rekli zlasti družbena To še predvsem zaradi tega če bi hoteli zmanjšati plaval no nepismenost in v redne ter obvezne plavalne šole zajeti osnovnošolske otroke. — In kje naj bd stal zimski plavalni bazen, smo vprašali Draga Mravlaka, dolgoletnega delavca pri ŽPK Neptim. — Naj še povem, da si ve- liko bolj želimo kombinacijo odprtega in zunskega bazena, torej objekta, ki bi delal ne- prekinjeno, ki bd vseh dvajset mesecev v letu sprejemal šol- ske otroke pa one, ki si želijo rekreacijo in športnike. Seda- nji bazen ob Ljubljanski ce- sti je namreč premajhen, to še predvsem ob lepem in top- lem vremenu. Razen tega v njem ne moremo izvesti tisto, kar si najbolj želimo, to pa so redne in obvezne plavalne šole za šolske otroke, šolsko leto in plavalna sezona se namreč pri nas ne skladata. Glede na to, da je sedanji bazen na Otoku, torej v me- stu, bi lahko novega zgradili v Gaberju. — Očitno je, da je bila v športnem življenju vašega klu- ba izvedena precejšnja zame- njava akti\aiih tekmovalcev. — Prvi začetki zamenjave generacije segajo že v lansko leto, letos pa je bila izvedena še bolj dosledno. To so mladi ljudje, ki smo jih zajeli iz množične osnove. Glede na sedanje rezultate lahko priča- kujemo, da bomo imeli čez dve ali tri leta kvalitetno eki- po plavalcev, medtem ko isto velja tudi za mlade vaterpo- liste. Sicer pa so se ti lepo uveljavili že letos. Naše delo temelji na mladini, saj gre za šport, v katerem vrhunske re- zultate dosegajo pravzaprav mladinci. Zato posvečamo mladim vso skrb in pozor- nost, razen tega pa pospešuje- mo množičnost kolikor se le da. — In kako ste s strokovni- mi kadri? — Praksa je pokazala, da jih moramo dobiti iz lastndh vrst, saj mora trener ves čas živeti in delati s svojimi va- rovanci in ne samo dva mese- ca v glavni sezoni. — In še to, kako je s finan- čnimi sredstvi in sploh pri- znanjem za delo? — Denarja je premalo tako za redno delo kot zlasti še za vzdrževanje kopališča. To je izredno boleč problem in me- nim, da bi ga morali rešiti, če nočemo, da nam bodo športni objekti v Celju pro- padali. Sicer pa je očitno, da tudi tistega priznanja, ki bi lahko bilo, ni. Moramo pa re- či, da delo v klubu teče po začrtani poti, da smo si delo in odgovornost razdelili in da smo pripravljeni storiti vse za nadaljnja množični in kvalitet- ni razvoj celjskega plavanja. Naš klub namreč mora posta- ti žarišče vse te dejavnosti. M. B. Mladinci Neptuna drugi Letošnje republiško prven- stvo mladincev v vaterpolu je pokazalo, da ima celjski Neptun izredno močno in perspektivno ekipo. Celjani so osvojili drugo mesto za kranjskim Triglavom in pred Koprom ter Ljubljano. Mladi Celjani so premagali Ljublja- no 8:1, Kcpar 8:5 ter izgubili s Triglavom 4: 7. Celjski va- terpohsti so svojo kvahteto potrdili zlasti v srečanju s Triglavom. Celjani so bili enakovreden nasprotnik vse do zadnje četrtine, ko so po- pustili in izgubili. Kot stre- lec se je najbolj izkazal Roj- šek, ki je dosegel enajst go- lov Prav toliko jih je zabil tudi Klemenčič iz Kranja. Tako sta si prvo mesto na lestvici najboljših strelcev razdelila Kranjčan in Ce- ljan. -m Lubejeva trikrat prva v četrtek se je na tradici- onalnem mednarodnem pr- venstvu Kranja v atletiki zbralo nad sto tekmovalcev iz švedske, Avstrije in Jugo- slavije. V skupini celjskih udeležencev pomembnega te- kmovanja se je najbolj uve- ljavila Marjana Lubej, ki je zmagala v treh disciplinah: 100 m — 11.8, 80 m ovire — 11.3 in skok v daljino — 592 centimetrov. Od ostalih Celjanov velja omeniti zmagi Vivoda pri sko- ku v višino (195 cm) ter Špi- larja v metu kopja (64.4) ter druga mesta Komesaroviča y. teku na 3000 m, Homokija v, teku na 200 m ter Pikule v — ni Niko Markovič v reprezentanci v Badiji pri Korčuli se je končala osemdnevna jugoslo- vanska šola rokometa, na ka- teri se je zbralo nad sto tre- nerjev iz Jugoslavijo in sko- raj vse Evrope, Med udele- ženca je bil tudi trener celj- skih rokometašev. Tone Gor- šič. Hkrati s tem je potekal trening najboljših mladih rokometašev. Ko so izbirali kandidate za državno mla- dinsko reprezentanco, ki bo sodelovala na mednarodnem timirju ob Cmem morju, so določili vanjo Nika Marko\d- ča az Celja. -m POKVARJENE ZAVORE Mopedist RAJMUND ŠPO- LJAR se je peljal proti Ro- gaški Slatini. Ker je imel moped pokvarjene zavore, se je zaletel v pešca FRANCA PISKA. Kot so povedale pri- če, sta bila oba nekaj časa v nezavesti. Mopedist in pešec sta dobila poškodbe p>o glavi. 40 let za volanom Avtoprevoznik PETER MAROVT je po letih po- poklicnega udejstvovamja starešina med celjskimi »avto-taksisti«. Svoj poklic opravlja letos že štiridese- to leto, pa je kljub vsemu čil in zdrav, veder in pri- jazen. Kot šofer taksija je sedel za volan v Šoštanju, toda že po nekaj letih se je preselil v Celje. Kakšne ljudi je vse vozil? Prej bi končali seznam, če bi na- šteli takšne, ki jih ni. Na svoje stranke ima večidel dobre six>mine. Le malo je bilo takih, zaradi kate- rih mu je za trenutek bi- lo žal, da si je izbral po- klic prevoznika. Ob jubileju mu želimo, da bi mu mercedes, ki ga tako zelo neguje, dobro služil, da bi imel samo dobre in prijetne stranke, še veliko uspešnih let in srečno vožnjo! —nik Živ - žav v gozdni šoli v Mozirju Gozdna šola Partizana v Mo- zirju je ponovno zaživela. Na prvih tečajih, ki jih je orga- nizirala Gimnastična zveza Slovenije, se je zbralo nad sto mladih, toda perspektiv- nih orodnih telovadcev. Tudi ta tečaj je sodil v okvir sploš- nih prizadevanj, da bi se oro- dna telovadba boly uveljavila v partizanskih društvih in do- bila več mladih privržencev. To je bil po desetih letih prvi tak tečaj. Tokrat ga je vodil Marjan Jemec iz Ljubljane, med trenerji pa je bil tudi nekdanji učitelj Mira Cerarja, Boris Gregorka (na sliki pred skupino mladincev. Posnetek: H. Savodnik.) Poleg rednih treningov so udeleženci slediU tudi stro- kovnim in drugim predava- njem, gledali filme ipd. Zani- mivo je, da so si vajo najprej ogledali na filmskem platnu, po razgovoru in analizi pa so se z njo spoprijeli tudi v praksi. Razen tega so v šoli predvajali nekaj filmskih pos- netkov večjih tekmovanj v orodni telovadbi, poleg tega so se s pomočjo diaprojektor- ja seznanjali z vadnico orod- ne telovadbe. Orodnim telovadcem iz vse Slovenije so sledili v dveh skupinah mladi atleti in atle- tinje celjskega Kladivarja —mb In še klub so ji zaprli Samo dobro leto so imeli mladi v Šoštanju svoj klub. V istih prostorih so se čez dan abirah pionirji, proti ve- čeru pa mladina. S programi v začetku ni bilo težav, na- jemnino pa je plačeval sklad za šolstvo. Počasi pa je začelo vse pešati. Programi so bili vse redkejši in nekaterim (pred- vsem nemladincem) se je zdelo, da je klub nepotreben in da je bolje, da ga enostav- no zaprejo, češ da je poleti delo popolnoma zamrlo. Mla- dina pravi, da zato, ker ni denarja. Drugi tega niso ho- teli slišati. Izgovarjali so se samo na nedelavnost mladine in na premajhen obisk v klu- bu. Prvega julija so brez večjih pogovorov in razgovo- rov klub zaprli. tv TUDI DRUGIČ FUŽINAR Kot v prvem srečanju na Ravnah, tako se je tudi v povratnem dvoboju med eki' pama Fižinarja in Neptuna od celjskih plavalcev najbolj izkazal Tkavec z zmago na 100 m cravl s 1:02.5. Sicer pa so tudi povratni dvoboj bele- žili s svojo korist plavalci i2 Raven tokrat z rezultatom 84:58. 10 TEDNIK, 3. AVGUSTA -1» KOMPAS ,jim v AVGUSTU: ^plJA—ČRNO MORJE— &IGRAD; MORITZ—ZURICH— 'gZERN—BERN—MILANO; - Z LETALOM ,^ETI V SEFIEMBRU: R1JETEN IZLET z IZLET NIKOM CELJE »A GROSSGLOCKNER IN i CORTINO D'AMPEZZO i 8. IN 20. 8 ZA 190.00 ND ^ m ^ •m [Ji. NA LUNO NE MORETEl ° pa ne pomeni, da bi oe mogli JJ" v poltretj: uri v Beogradu ali « dvanajst minut na Braikul Cas ''staja vse bolj dragocen in od '^ga Mvisijo pogosto veliid po- " Si boCete ogledati izpod ne Celje m okolico? CELJE avaja novost! *R0 r.\Xl, ta je mimo turistifi- ^ atraktivnosti čista poslovnr ŽIViNOZDRAVNtŠKA l^EŽURNA SLUŽBA od 4. do U. avgusta 1967 Marjan TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska 3-11 telefon 28-71 ^ PRODAM HIŠO z vrtom in garažo, na lepem prometnem kraju v bližini Celja prodam. Naslov v upravi lista. ŠIVALNI stroj in sobno uro proda — Martina Cvetko, Celje, Muzejski trg 8. TELICO — vozno in brejo 5 mesecev proda — Martin PLAUŠTAJNER, Šentjur pri Celju, Bezovje 36. TOVORNI avto MERCEDES — kiper 5 ton in OPEL OLIMPIO 52 proda — PE- PEL, Mozirje. HIŠO z vrtom 20 min. iz Ce- lja, takoj vseljivo prodam. Vprašati pri krojaču Vili BELINA, Teharska c. 83. HIŠO v izgradnji (končana tretja faza) na lepi legi v Celju prodam. Naslov v upravi lista. GRADBENO parcelo v Šem- petru prodam. Vprašati pri Brunu MLAKAR, Šempeter 17. VEČ sodov od 300 — 1.000 1 prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo LAM- BRETA 1. 1954, v voznem' stanju, za 85.000 S din. Na- slov v upravi lista. SPALNICO prodam. Ferdo Skutnik, Tomšičev trg 7/III. nadstropje, Celje. PRODAM sadni-stiskalnici na vzmet 50 in 100 1, komplet- ni elektrovarilnik na 220 m 380 voltov — devet stopenj, od 70 do 220 amper, z 20 m kabla, nože za rezanje zelja razne velikosti in specialne betonske stebre z rokami za brajde. Jakob Pilih, Tr- novi je 203, Celje. MALO posestvo in hišo z go- spodarskim poslopjem pro- da — Maks ŠVENT, Do- brna. DOBRO ohranjen motor na tri prestave za moped pro- dam. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO hišo z vr- tom pri avtobusni postaji prodam. Voda in elektrika v hiši. Huda jama 6, Laško. PRODAM posestvo 12 ha na srednje višinski legi, odda- ljeno 1 uro od železniške postaje. Možen dovoz z osebnim avtomobilom. Ce- na 35.000.— N din. Zaradi službene odsotnosti se naj interesenti javijo samo pi- smeno na naslov: Natalija ROGLIC, Vegova 3, Celje. NOVO peč za centralno kur- javo — nemškega tipa, 28.000 kalorij, s sedmimi radiatorji — 100 členov pro- (tem. Cena zelo ugodna. Katica Oekuta, Okrogarje- va 5, (Nova vas) Celje. VINOGRAD in parcelo v bli- žini Celja prodam. Lucija Divjak, Leveč 21, Petrovče. MOPED — letnik 1958 v voz- nem stanju prodam za 45.000 S din. Mirko Kan- dorfer, Lesično. KUPIM MOTOR BMV od 500 do 750 ccm kupim. Ponudbe po- šljite pod oznako »BREZ- HIBEN«. VSELJIVO hišo z nekaj zem- lje v bližini Celja kupim. Ponudbi priložite opis hi- še, lege in ceno. Peter Ma- rinšek. Laško 306. KUPIM AVTOMOBIL INVE kombi s sedeži. Leopold Mlakar, Lesničarjeva 6, Ce- lje. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico, lahko samo za dopoldne sprejmem. Pogoj: znanje kuhe. Zglasite se po 15. uri pri Veri Smid, Adamičeva 9, Celje. IŠČEM žensko za 8 urno var- stvo otroka. Celje, Jenkova 8 A. IŠČEM žensko, ki bi pazila otroka 4 ure dopoldne. J. Kač, Slomškov trg 6. NUJNO iščem žensko z zna- njem kuhe k 5 članski dru- žini, za dobo šestih tediiov- Nudim vso oskrbo in oO.OOO S din. Naslov v upravi iisla. PLESKARJU in zidarju nu- dim delo. Turkel, Dečkova 44 a, Celje. STANOVANJA OPREMLJENO sobo v centru oddam 1. avgusta 1967. Na- slov v upravi lista. SOBI z dvema in eno poste- ljo oddam moškim. Plečni- kova U, Celje. UPOKOJENKA, samska išče sobo v Celju ali okolici. Naslov pustiti v upravi li- sta. RAZNO KAMNOSEK Martin PEVEC iz Zg. trga pri Šentjurju izdeluje vse vrste nagrob- nih spomenikov, okenske police in dvozarezno streš- no opeko po konkurenčnih cenah. Za naročila se pri- poroča. NAŠLA sem ročno uro ob Savinji pri Vrbju, dne 23. t. m. Kotnik, Mariborska 110, Celje. 18 MESEČNO punčko dam v varstvo na dom k dobri družini na OTOKU. Naslov v upravi lista. IZDELUJEM načrte za vse vrste zgradb in notranjo opremo- Naslov v upravi lista. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE SVOJCE V INOZEMSTVU JE C TEDNIK itlilllllll!llillilHillil!lllilllliillllllllilli;il!lll!lllllllllllllllli:illllllll!llllllll^ ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata FRANJA DOlŽANA KLEPARSKEGA MOJSTRA se vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje, najlepše zahvaljujemo. Iskreno zahvalo smo dolžni za poslo- vilne besede dr. Milku Hrašovcu, Rudolfu Pibrovcu, Pavlu Božiču, Ivanu Rudolfu in častiti duhovščini. Hvala tudi pevcem za žalostinke. Posebej se zahva- ljujemo primariju dr. Ivu Raišpu in primariju dr. Jožetu Flajsu za požrtvovalno pomoč v času njegove dolge in mučne bolezni. Prisrčna hvala vsem, ki so s sočustvovanjem in spremstvom na zadnji poti po- kazali, kako drag in spoštovan jim je bil pokojnik. Nam žalujočim je to slovo v veliko uteho. DOLŽANOVl Celje, 29. julija 1967 CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih ležišč v zdravilšču Dobrna, Rogaška Slatina, Laško, v hotelih Evropa in Celeia v Celju, Savinja v Laškem, Pa- ka v Velenju, Turist v Gor- njem gradu; v Gornjem gra- du in Preboldu je še nekaj prostih mest v počitniških hišicah. Rezervacije so po- trebne ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih posameznih krajev. KOPALIŠČA Odprti so kopalni bazeni v Rimskih Toplicah vsak dan razen ponedeljka, v Celju, Šentjurju, Šoštanju, Vran- skem, Preboldu, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Harim'h zlakah pri Podčetrtku (zdra- vilna voda). Pokrita bazena v zdraviliščih Dobrna in La- ško sta odprta vsak dan od 7. do 17., ob nedeljah pa od 8 do 18. ure. IZLETI Olepševalno in turistično društvo skupaj s planinskim društvom Celje priredi 6. av- gusta izlet v alpski predel Oljševe. — Ogledali si bomo Matkov kot. Potočke Zijalko, ob povratku pa flosarski bal na Ljubnem. Prijave že spre- jemajo v turističnem društvu poleg kina Metropol. RIBOLOV Na Braslovškem jezeru lov na postrvi. Enodnevno ribo- lovno dovoljenje stane 10 no- vih dinarjev, čoln 2 Ndin na lu-o. V jezeru na Blagovni lov na krape, dovolilnice pri ču- vaju, isto velja tudi za jeze- ro na Prešniku. Ostale in- formacije pri zvezi ribiških družin, Celje, Gledališka Z. PRIREDITVE Celje: v hotelu Celeia v Ce- lju vsak dan barski program razen petka, ob sobotah po- poldne imajo glasbo na ko- pališču, pri Ojstrici, v Samo- postrežni restavraciji, petkih, sobotah in nedeljah v hote- lu Evropa, v restavraciji Ko- per pa vsak dan popoldne, ob nedeljah pa tudi dopoldne. Velenje: hotel Paka vsak dan razen ponedeljka barski program. 6. avgusta: — tradicionalni flosarskj bal na Ljubnem ob Savinji.' 5. avgusta: turistična zaba- vna prireditev v Žalcu. 6. avgusta: ob dnevu hme- ljarjev bodo ves dan prire- ditve ob Braslovškem jezeru. MLADINSKA KNJIGA knjigarna in papirnica Celje, Stanetova 3 sprejme dva študenta za prodajo knjig na stojnici (provizija). l. POSLOVALNICE CEUE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ i. IZLETI PO UUMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije m prevoze po ožji m širši domovini ter na ogied turističrjh in športnih prireditev 3. IZLETI V ITJJINO Enodnevni: - CELOVEC, 10. do 20. avgusta: lesni velesejem — 60 Ndin; - TRST preko Sežane 55 Ndin; - TRST preko Gonce 60 Ndin; - GRADEC 50 Ndm; ~ 2ABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: - BENETKE 15U Ndin - CELOVEC - 2AB- NICA - TRST 170 no- vih din; - BUDIMPEŠTA 205 Ndin Večdnevni: - DUNAJ, velesejem, 10. do 17. septembra, 3 dni — 257 Ndin; - MtJNCHEN, velese- jem, 15. do 24. septem- bra, 4 dni — 412 Ndin; IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DO- PLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE organizirane skupine PRO- GRAMI PO 2ELJI! ZA OR. GANIZATORJE POPUST! VSI PROtiRAMl V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA fzLetktIlc OPRAVIČILO Prometni sektor Avto- turističnega podjetja ~ IZLETNIK Celje, — se opravičuje tov. MARIJI STRAMŠAK, Ostrožno 95, ker 5. juUja 1937 ni dostavil ob dogovorje- nem času avtobusa za prevoz pogrebcev. TEDNIK, S.AVGUfciTA 11 KRIMINALNI ROMAN 22 UMOR V GROBNICI Kasneje je Jelf sklenil, da gre v New York, od ko- der jima je sporočil, da se je zaposlil pn NOVICAH. Potlej m bilo not>ene druge vesti, dokler se nisva zgla- sila midva z inšpektorjem. Starca sta storila to za mladega Jeffa, ker sta ga ljubila še kot otroka in sta ga resnično štela za svojega, posebej še potem, ko sta izgubila svojega sina. Vrnila sva se v uredništvo. Del zgodbe je bil zdaj pojasnjen. Quimby je bil Jeff Slade. Ostalo je nejasno vprašanje, kaj je iskal v Sladovi grobnici in kdo ga je ubil. Toda videti je bilo, da ta vprašanja mučijo samo mene, kajti inšpektor se je zagonetno smehljal kakor vselej, kadar se je bližal h koncu kakšne zagonetke. Toda meni še nikakor ni bilo jasno, kje je rešitev. In vse nadaljnje poteze slavnega inšpektorja so bile zame toUkanj nenavadne, da bi bil skoraj posumil, kako je nekdo mahnil po glavi njega in ne mene. Prvo je naročil svojim kolegom, naj mu priskrbijo vse izpiske beuičnih računov ljudi, ki bi mogli biti fi- nančno zainteresirani v zadevi, a hkrati naj pozvejo, če una kdo izmed njih tudi safe v banki. Bilo je eno- stavno nesmiselno, to iskanje podatkov o Sladovih moTiipniacijah, kajti nedvomno ni bilo moč pričakovati, da bi uspel mšpektor v fmančni zadevi, ki je poprej najboljši finančniki v New Vorku niso razrešili. Zatem je nagovoril Delio Tolworth, naj bi mu storila uslugo in po svojih uradnih urah žrtvovala večer, da bi pogledala, kaj bi moglo biti tako zanimivega v Sladovi grobinci. Prvi sem nasprotoval jaz, zatem je moral in- špektor prepričevati Islingtona, nato gospodično Hook- erjevo in slednjič še razbesnele Amando, Griggsa in Siddonsa. Zmagal je inšpektor in nezavarovani Delil je grozila nevarnost, ki smo jo poprej okusili že Slade- Quimby, Hookerjeva m jaz. Da je bila neumnost še bolj očitna, je mšpektor vsiljivemu Tomu Longu zaupal, da lahko v svojem TRILISTU objavi vest, kako bo Delia raziskovala zade vo tf grobnici. Namignil mu je, da je Delia tik pred Quimbyjevo smrtjo še govorila z njim m da ji je ta v razgovoru namignil, kaj išče. Zato je prepričana, da bo odkrila skrivnost grobnice, kar bo zatem tudi omo gočilo, da bodo laže odkrili morilca. Po vseh teh potezah je bilo videti, da je mšpektor opustil vsako nadaljnje prizadevanje. Sprehajala sva se po mestu, posedala po lokalih in na vsa moja vpra- šanja je odgovarjal mšpektor samo z nasmeškom, ki je govoril: potrpi, pa boš videl. Bodisi da je resnično vedel, koga išče m da ga je v mislih že odbral, ali pa je bila vsa njegova domisel- nost o mišji pasti, v kateri naj bi bila Delia sir, le posledica zmedenosti zaradi prevelikih duševnih napo- rov v nenaravnem svetu genialnosti uredništva NOVIC. Približal se je v večer. Mimo, kakor da bi bila na dopustu, sva se z inšpektorjem vračala v uredništvo in inšpektor je še vedno listal po programu javnih oddaj posameznih radijskih družb, ki ga je bil kupil že zgodaj popoldne. Ko sva izstopila iz dvigala, sva trčila naravnost v Amando m Delijino črnko Pearl. Inšpektor se je nasmehnil. Torej so izpolnili grožnjo, da bodo varovali Delio. Pri stopnicah sta stražila Griggs in Siddons. Inšpektor se je nasmehnil tudi njima, meni pa je bilo kar nekoliko laže, kajti ob misli na neza- ščiteno Delio v grobnici so mi po glavi zagomazeli mravljinci. Inšpektor se je napotil v sobo, ki nama jo je dodelil Islington. Na mizi so ga čakala poročila iz bank. Smit- ty se je zatopil v papirje in se tiho muzal. Tako sta minili skoraj dve uri in potrpežljivo sem čakal, dokler nI inšpektor odložil poročil. »Kaj zanimivega?« sem ga vprašal. »Ni videti, da bi bilo kaj posebnega. Računi vseh sumljivih so sila neoporečni. Toda vsi imajo tudi safe v OaiiKan. U Len ne vemo iiiceaui ......__^n.v^ pnjeii morilca, sem prepričan, da bomo našu njegovem safu tudi denar, ki je tako nenadno izgmil iz Sladove družbe. Schmitty je pospravil papirje in se leno dvignil. Tedaj se Je pojavil Tom Long »Je kaj novega?« je vprašal, kakor bi se hotel prepričati, če mšpektor ni spremenil načrta v zvezi z Delio. »Vedeti moram zaradi objave,« je pojasnil Tom Long. Inšpektor ga je pomiril, da je vse po načrtu in da bo zaradi objave v TRI- LISTU morilec verjetno že prihodnjo noč poskušal odstraniti Delio, da ne bi odkrila skrivnosti Sladove grobnice. »Morda ga bo sicer malo motilo,« je z na- smeškom dodal Schmitty, »ker stražijo Delio Amanda s Pearl pri dvigalih in Griggs ter Siddons pri stop nišču.« Tudi Tom Long se je ob teh besedah nasmehnil in dejal: »Morda bi bilo zanimivo, če bi s tem podatkom dopolnil svojo vest.« Po teh besedah je odhitel, kakor da bi ne maral zamuditi, da dopolni svojo vest z no- vimi podatki. Inšpektor je potegnil zdolgočaseno iz notranjega že- pa program javnih radijskih oddaj. »Tako je dolgo- časno,« je dejal, »kaj ne bi šla malo preganjat dolgo- časje v studio CTC, kjer je nocoj odlična javna oddaja?« Zazijal sem od presenečenja, a ugovarjal nisem. Spustila sva se v pritličje m zatem s posebnim dvi- galom v peto nadstropje, kjer so bile dvorane in študiji CTC. Toda zamudila sva dve minuti ui to je bilo dovolj, da naju niso več spustih v dvorano. Inšpektor je zaprosil tehnike, naj nama malo razkažejo sistem dela. S spoštovanjem so naju vodili po študiju in čez kakšnih petindvajset minut, ko bi bila razlaga najbolj zanimiva, je inšpektor nenadoma pogledal na uro in dejal, da bo dovolj. Ce bi Schmitty vselej tako skrbno gledal na uro, sem pomislil, ne bi bila zamudila oddaje. Ko sva prišla na hodnik, so se ravno odprla vrata dvorane in iz nje se je vsula množica obiskovalcev. Inšpektor me je potegnil za rokav k zidu, kjer sva se naslonila na vrata k požarnim stopnicam, kakor da bi se hotela izogniti gneči Mimo sva čakala, da so ljudje odhajali, a bilo Jih je še dosti, ko je nenadoma nekdo zarožljal od zunanje strani po vratih in zaslišala sva zamolkel glas: ^»Od- prite!« Inšpektor me je odrinil in odprl vrata k požarnim stopnicam. Se preden naju je zagledal, je Tom Long, ki je lezel skozi vrata, pojasnjeval: »Zamenjal sem vra- ta k požarnim stopnicam za izhod in ko sem bil zimaj, nisem mogel več nazaj, ker so se sama zaprla za ma- no.« Toda ko naju je zagledal, je bil presenečen še ma- lo bolj kakor jaz, ki sem pričakoval vse druge prej kot njega. Schniitty se je samo nasmehnil: »Vedel sem, da bom nekoga dočakal!« Toda Tom Long se je že zbral in je pojasnil svoj sprehod po požarnih lestvah: »Sel sem malo raziskovat na svoj račun in sem mislil, da bi bilo zelo šaljivo, če bi prijel morilca sam ter vam ga izročil šele potem, ko bi o tem zapisal v svojem TRILISTU.« »Da, da,« mu je pritrjeval Inšpektor. »Tudi jaz sem pričakoval morilca.« Medtem smo se vračali z dvigalom v uredništvo. Pri dvigalih sta še vedno stražili Amanda in Pearl. »Ste videli koga?« je vprašal inšpektor. »Nikogar,« je od- govorila Amanda. »Pojdita z nami,« jima je dejal in- špektor. »Pa vidva,« je vprašal Griggsa in Siddonsa, »sta videla koga?« Enoglasno sta odgovorila: »Nikogar.« Tudi nju je povabil inšpektor z nami. »Je kdo pre- gledal vrata k požarnim stopnicam?« je vprašal Schmit- ty. »Takoj popoldne,« je odgovoril Griggs. »Bila so za- klenjena.« Zopet tatvina cerkvenih kipov Kaže, da hočejo neKateri nepridipravi oropati našo do- movino vseh kulturnih spo- menikov. Človek ne bi verjel, da se najdejo ljudje, ki kra- dejo razne kulturne spomeni- ke ter jih nato za majhne denarje prodajajo tujcem. Gre za razne cerkvene spo- minke, ki so v zadnjem času tarča raznih nepoštenjakov. Na celjskem območju ima mo mnogo cerkva, v katerih so razni umetniki ali samo- uki pred več sto leti oboga- tili notranjost z raznimi cer- kvenimi kipi, mističnimi po- dobami. Vrednosti teh kipov se pogosto ne zavedamo^ saj ne gre toliko za denarno vrednost, KoUkor za no, ki zelo lepo prikazy[ kulturno raven nekega n^r^ da. Poleg teh kipov vsebS pozornost teh lovcev na rine tudi razna stara orodj in kosi pohištva, ki so f ponekod na podeželju ohranili. Na vse te predmet, smo mi premalo pozorni jj, jih premalo cenimo. Vsig^ tega posredno omogočaiD^, raznim zbiralcem, da nekaj novano pustošijo in siroinj. šijo družbo za kulturne sp^ menike V nedeljo ponoči so q^ znani storilci vlomili v cej kev na Ponikvi pri Brežicajj in ukradli sedem kipov, kise visoki od 80 do 100 centi metroy Gre za kipe neuga tovljene vrednosti. Iz cerkvj so odnesli pozlačene kipe; sv. Petra, sv Nikolaja, sv Florjana, kateremu manjij^ roka in zastava, kip sv. Eli zabete sivkaste barve in tr, angele svetlo rumene barve Praksa kaže, da se te tat vme pojavljajo s sezono tu rizma, ko si nekateri posku šajo prilastiti določeno vred nost s skupnim spomenikom kulture, ki ga ne znajo ce niti in ga za to razvrednotijo za majhne krajcarje, ko gj po tatvini prodajajo tujcem, da bi naj krasili njihova sta. novanja ali njihove cerkve. V KONJICAH BODO POOSTRILI NADZOR NAD MLADINO Občinska skupščina je sklicala pred časom po- svet vseh, ki imajo kakrš- nekoli opravke z mladino Huliganstvo in prestop- ništvo se je v občini nam- reč že močno razvilo. Za. to so sklenili, da bodo po ostrili občinski odlok o javnem redu in miru za mladino, kino podjetju pa so naročili, na»j več po zomosti posveča izbiri kvalitetnejšega programa in dosledno prepove obisk večernih filmskih ored- KREDIT KMETOM — BORCEM V ZAGORJU Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnji seji sklenila, da najame pri upra- vnem odboru stanovanjskega sklada pri republiškem od- boru ZZB NOV Slovenije kredit v višini 30.000 Ndin za obnovitev nekaterih stano vanjskih zgradb in samih sta novanj kmetov-borcev in in- validov NOV. Za iste name- ne pa je tudi občinska skup- ščina zagotovila isto višino sredstev, to je 30.000 Ndin, v proračunu za leto 1968 — Tako bodo vsaj deloma re- šili vrsto stanovanjskih te- žav. (RAP) Foto cik-cak z gradnjo in rastjo Otoka, novega dela celjskega mesta, se tudi fotografom, poklicnim in amaterjem, odpirajo nove možnosti za iskanje motivov, za sne- manje detajlov, vedut in podobno. Tako je nastal tudj tale posnetek, ki je osredotočen na »najvišji« del Trubarjeve ulice na Otoku. Iz sence dreves se dvigujejo trije nebotičniki. Naj bo ob podpisu še naslednji podatek — posnetek je napravljen z naj- višjega nadstropja Narodega doma. (Foto: M. Božič) Kakor povsod drugod tudi v Velenju iz dneva v dan narašča število motornih vozil. Žal pa v mnogib krajih ne morejo dovolj dobro poskrbeti za vozila, ker imajo premalo, ali pa sploh nimajo servisnih delavnic, pralnic itd. V Velenju tega problema ni več, saj je Avto moto društvo uredilo moderno opremljeno pralnico za avtomobile, poleg nje pa je tudi mehanična delavnica. Servisno službo imajo urejeno tudi v nočnih urah, saj hotel »Paka« lahko v nekaj minutah preskrbi mehanika, ki manjšo na- pako v avtomobilu takoj odpravi. Tonči Rančigaj z Gomilskega ni nikakršen čudeže^ otrok. Čudežni otroci so namreč samo tisti, ki P šejo pesmi, skladajo glasbo, slikajo in pišejo mane. Tonči pa se zanima za tehniko. Odkar je nj^ gov očka kupil od zadruge traktor, se neprestaoj vrti okoli njega. I-epega dne je fantič zlezel v vOZJJ^ ški sedež, vžgal stroj in začel voziti. Danes ToiH^'' seveda če je zraven oče, opravlja s traktorjem dela, celo orje, kot vidimo na sliki. Tonči je 8*1 devet let (Foto: J. TEDNIK Uredništvo m uprava oeije. UregorCiCeva a, postni predaj i6i Urejujt aredn-.Sij odbor Uiavnj urednUi l\}Nb. SKuK jdtfovorfu areaniB UKAue tiHlBAK - C^P^ le ustanovii Dkrajiii odbor SZDL Celje Izhajaj je sot »Nova pot« »Na delo« »Naše deiD« (1945) Kot »Celjski tednik« 11948—1950) nate sot »Savinjsk-, »estnik 1950—i9^'ge od 1955 ponovno kot »Celista tednik« S 1 )aiiuarjem I9fi ti 05 ekonomska nrnpacanda 30 85 Radio Celje 20-09 o ČEMER NE MORETE GOVORITI Z VSAKIM Duševni bolnik in družba ^^^e je človek začel zdru-n PJgv skupine, da bi posta« ^f^\}i z nairavo uspešnejšiJ 1' ^ eni strani postal manj i^.isen od narave, na drugi i^"^ je moral podrejati in- f goJn skupnosti odrekajoč ■^^^sto svojim željam in po- ^ j,ain- S tem je bila že dana ■^ost nesoglasij med druž- posameznikom. Družba ""vedno zahtevala v imenu Ljji ciljev od vsakega svoje- ' ^lana solidarnosti in ak- -ij\0 sodelovanje; v primeru, I tega ni bilo, pa se je zate- fla k povračilnim akcijam, •^lovek je prihajal v spore, l^oma nesporazume z druž- različnih vzrokov, vča- ^ hote po svobodni odločit/ drugič nehote, pod silo ^er. Tako je družba zavze- »lala svoje stali.šče tudi do lolnikov zaradi njihovega mo- učinka na skupnost. V 3rjjniti'vnih družbenih organd- ^ijah, ko so bile skupnosti stavljene iz majhnega števi- , ljudi, je izpad en^a same- člana pomenil znatno mot- ajo v delovanju take skupine. je znal človek le malo iz- ■jtiiti iz narave, je bila taka j^užba ob najmanj.ši hibi že .^rožena. Zato ni presenetlji- fl, da je bil odnos do bolni- ca okruten, saj je predstav- jal le ena usta več, ki p>a ne jjjo nič od sebe. še leta 1235 i nek pruski zakon govoril, je vsak gospodar hvalevre- jgn, če pusti bolnega člana oglobi, je vzrok popolno nepomavanje duševnih bolezni, okoli kate- rih se spleta še polno praz- noverja. V človekovi naravi je, da vedno teži k ugodju in prav tako je tudi nagonsko določe- no, da se bori proti vsemu, kar to ugodje ogroža. Kot je v starih, enostavnih družbah telesni bolnik s svojimi usti in neproduktivnostjo zamajal notranji red te družbe in ga je zato le-ta izvrgla, tako še danes duševni bolnik s svojim početjem, ki je nerazumljivo zdravim ljudem, moti red v družba in zato ga tudi izvrže iz svoje srede. Enako je mo- teče akti\'no motenje, ali pa- sivna nezmožnost odgovarjati zahtevam družbe. Nezaupanje, podcenjevanje, posmeh so le prikrita sovražnost, ka jo go- jimo do duševnega bolnika predvsem zaradi strahu, da nam njegovo početje ne bi ogrozilo našega ugodja in ne nazadnje tudi notranjega mi- ru, kajti pogosto vidimo v ponašanju teh ljudi karikatu- ro kakega prikritega ter ko- maj zadrževanega lastnega nagnjenja, želje. Kje je pot iz tega, za mo- dernega človeka sramotnega, nesporazuma? Naj odgovorim ponovno s primerom telesne- ga bolnika. Ko je proizvodna moč družbe toliko narastla, da jo izpad enega člana nd mogel prizadejati in ko je znanje ljudi o boleznih bilo očiščeno vsega mističnega, ni bilo nobenega razloga več za sovražen odnos do telesnega bolnika. Se pravi, stabilnost družbe mora biti toldkšna, da jo ne more zamajati početje bolnega poedinca in znanje o duševnih boleznih mora pro- dreti v široke mnnožice. Da- nes smo že na taki stopnji razvoja, da poč*etje po.samez- nika ne more ogrožati druž- bo, vsaj v njenih višjih ni- nivojUi ne, še vedno pa je ne- vednost o nairavi in vsebini duševni bolezni tolikšna, da je ovira humanizaciji od- nosov zdravih ljudi do dušev- no bolnega. Zato je dolžnost zdravstva in končno vsakega člana naše skupnosti, da pri- nese luč v to temo. ki nam je samo v sramoto. Dr. ZVONIMIR LAMOVEC TELEVIZIJA ISEDELJA, 6. AVGUSTA J25 POROČILA (Ljubljana) 130 NEZNANI KRAJI - poljudno ananst-v^i film (Ljubljana) m KMETIJSKA ODDAJA (Beo- grad) :ii.45 .MORNAR NA TRICIKLU — ponovitev (Zagreb) 11.30 PUSTOLOVŠČINE Z JUŽNE- GA MORJA — serijski film za otroke (Ljubljana) 120 POROČILA (Zagi^b) KONCERT ZAGRE-BSKl BIE- NALE (Zagi-eb) i» NARODNA GLASBA (Zagreb) 1J55 PERRV MASON - serijski film (Ljubljana) 1?« PROPAGANBKA ODDAJA — (Ljubljana) Si DO TV DNEVNIK (Beograd) t'^ CiKCAK (Ljubljana) 'iSO MELODIJE JADRANA — pre- nos IZ Splita (Zagreb) J20SINJSKA ALKA - posnetek prireditve (Zagreb) S.IO PROPAGANDNA ODDAJA — . (Zagreb) 3.30 NADAIJEVANJE PRENOSA MELODIJE JADRANA (Za- „^ greb) 'JOTV DNEVNIK (Beograd) 'ONEDEUEK, AVGUSTA NEKAJ O KAČAH — doku- mentarna oddaja — (Ljub- •'•05 NEDELJSKI IN IZLETNl . TURIZEM (Ljubljana) •■■15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beocrad) ,«1TV OBZORNIK (Ljubljana) '*TV DNEVNIK (Beograd) ;30CIKCAK (Ljubljana) ^ S. Mrožek: POLICAJI — predstava Ateljeja 212 (Beo- ... grad) PREDSTAVLJAJTE SI - glas- , v bena oddaja (Beograd) v-jTV DNEVNIK (Beograd) 1 WATERPOLO JADRAN (Split) { '■ JADRAN (Hercegnovi) — i 'Beograd) ' ''"^KK, 8. AVGUSTA POLET NA LUNO — zgodba 'z serije Drejček in trije Mar- jn.^včki (Ljubljana) '"POUUDNO ZNANSTVEN PILM (Ljubljana) |.J4n£P^CAK (Ljubijiuia) biJ^Tv OBZORNIK (Ljubljana) NAPAČEN ČLOVEK — amerl- ^ki celovečerni film (Ljub- 1.30 ,VS"^^ ^ VREDNOTE. ZA KATERE ŽIVIM — oddaja človek in •fuitura (Ljubljana! I*^*^*, 9. AVGUSTA ^Napoved sporeda (Ljub- ljana) 18.15 TISOČKRAT Z.^KAJ — od- daja za otroke ((Beograd) 19.00 PO JUCJOSLAVIJI (Beograd) 1?.30 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 EKRAN NA EKRANU - (Zagreb) 21.40 BISERI GLASBENE LITE- RATURE (Skopje) 22.00 SPOMINI IN BEPORTA2E — (Beograd) 22.30 TV DNEVNIK (Beograd) ČETRTEK, 10. .AVGUSTA 17.05 POROČIL.^ (Ljubljana) 17.10 TIKTAK: Dogodivščine čisto majčkenega vrabca (Ljub- ljana) 17.25 SLIKE SVETA (Beograd) 17.55 KRATEK FILM (Ljubljana) 18.15 KAM, KJE IN KAKO V SO- BOTO IN NEDELJO (Ljub- ljana) 18.35 GLASBENA ODDAJA — Sara- jevo (Zagreb) 19.0Ci VANDROVEC - humonstič- na oddaja (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) aO.OO TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA - (Ljubljana) 20.38 I Torkar: TAŠČICA — TV drama (Ljubljana) 21.40 DOSE2KI V MEDICINI: — MIOM — NEVARNA BULA (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) PETEK. 11. AVGUSTA 18.45 VIZITKA: Nino Robič (Ljub- ljana) 19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Liubljana) 19.30 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 NTilVESINJSKA PUŠKA: ju- goslovanski celovečerni film (Ljubljana) 22.10 Z.^DNJA POROČILA (Ljub- ljana) SOBOTA. 12. AVGUSTA 18.00 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 18.15 BALETNE ZGODBE — Pio- nirsko gledališče Zadar — (Zagreb) 19.15 ZAPLEŠITE Z NAMI - 6, oddaja (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 PRI TREH SRCIH - zabav- no glasbena oddaja (Ljub- ljana) 21.50 Or\Tn MESTO - sirijski fim 'Ljubljana) 22.20 :'4nNJA POROČILA (Ljub- ljana) Koristilo vam bo % Prerezana jabolka, ananas, hruške in podobno sadje hitro potemnijo. To boste preprečili, če kanete nanje nekaj kapljic limoninega soka, takoj ko ste jih pre- rezali. % če nimate toliko časa, da bi postavili čebulo za pet minut v hladno vodo, jo namočite v mlačni vodi, preden jo sesekljate. Tako se obvarujete pred nad- ležnim solzenjem. 0 Madeže od sadja na lese- nem pohištvu očistite z mešanico kuhinjske soli in olja. Vanjo namočite ko- sem vate in z njim po- drgnite po madežu. % Preden boste obložile torto s sadjem, jo potresite z drobtinami ali premažite z beljakom, če nočete, da bi se sok vpil v testo. % Velikokrat se zgodi, da se špageti pri kuhanju zlepi- jo. Do tega ne bo prišlo, če kanete v vodo nekaj kapljic olja. % Kadar kuhate testenine, dodajte vodi košček masti ali masla in voda vam ne bo prekipela. % Telefonske slušalke čisti- mo z vato ki smo jo na- močili v alkohol. % Notranjosti vaze ne bo težko očistiti, če jo pred čiščenjem za dve uri na- polnimo z mešanico soli, beljaka in kLsa. % Glavnike in ščetke lahko lepo očistite, če .jih pu- stite 15 minut v mlačni raztopini sode bikarbone (3 žličke sode bikarbone na pol litra vode), potem pa izperetc še pod tekočo vodo. # če ji vaš slamnik potem- nel, ga dobro skrtačite s ščetko, ki jo sproti na- makajte v limonin sok. Po krtačenju morate slamnik dobro obrisati, ga natlaeiti s svilenim papirjem, da ne izgubi oblike, in postavite na sonce, da se hitro po- su.ši IZPADANJE LAS IN PRH Eden do dva rum^ijaka zmešate z enim do dva šil- cem 30"/'o alkohola. To dobro premešate in nanesete že na vlažne lase. Po rahlem masi- ranju glavo sperete z mlačno vodo. Postopek ponavljate 3—4 tedne. Ce je izpadanje močno, si lahko pomagate z lasno vodo, ki vsebuje žveplo in alkohol brez maščobe, ka- kor obsevanje z višinskim scHicem. Z OTROKI NA POT 2e sama misel, da morate na pot z otroki ■vas navdaja s slabo voljo. Poleg vseh skrbi, ki vas tarejo pred odhodom, je dostikrat tudi ta: kaj na.; bi imeli s seboj na poti in na taborjenju ali med počit- nicami. In kako bo prestal vožnjo vaš malček ali celo dojenček. Malo dobre volje in organizacije je treba, pa gre. Preden sedete na vlak, avto- bus, ali avtomobil, pripravite v posebno torbo potrebno število stekleničk z mlekom, na vsako trdno privežite ou- celj in vsako zavijte v mehak prtiček ali plenico. Poleg daj- te še termos steklenico s to- plo vodo, pa še par pleničk in nekaj vate za vsak slu- čaj .. . Pri malo večjih otrocih pa- zite, da bodo dobili obroke hrane ob običajnem času. Najbolj bodo primerni send- viči s sirom, drobno sesek- ljano zelenjavo in jajci. Vsak kruhek posebej zavijte v pa- pir in če naredite različne jih še zaznamujte, da ne bo treba vsakega odvijati. S se- boj lahko vzamete tudi kom- pot in sadje. Ne pozabite pa na pijačo, najboljši bo šipkov čaj z limono, ki ga imajo otroci zelo radi in je prijet- no osvežilo. Otroci, ki se na poti slabo p(?čutijo, naj dobi- jo pred odhcKiom lahek zaj- trk, zdrob ali ovseni kosmiči so zelo primerni. V torbi imejte tudi polivinilasto vreč- ko, v kateri naj bo mokrat go- ba ali majhna brisača, s ka- tero boste otroke po jedi obrisali. Pri prav majhnem otroku ne bo odveč, če boste vzeli s seboj tudi njegovo nočno posodico. Dobijo se majhne iz plastične mase, ki so posebno praktične. Ne po- zabite tudi na njegovo naj- ljubšo igračo. Nikar pa ne pozabite ob- ve2aio vzeti seboj za prvo po- moč nekaj najnujne>5ih zdra- vil. Telesni termometer in praške zoper vročino. Tablete aminopirin (0,10 g) za otroke dobimo brez recepta. Jod, sul- famidne praške, obliž, ki ima v sredini prilepljen trak ga- ze, prvi povoj, »cik-calc« vato, jecoderm pasto zoper opekli- ne in posip za otroke. Dobro je tudi, če imate eno ali dve ruti in nekaj sponk. To bi bi- lo menda vse. Ce boste poto- vali takrat, ko je pričakovati najmanj gneče, tudi potova nje 2 otroki ne bo tako 1» do. Srečno pot. AROMATIČNE KOPELI Aromatične Kopeli si pri- pravimo iz dušečih rastlin: kolmeža, mete, kamilic, žajb- Ija, smrekovih iglic, angelike in drugih. Pri nas raste nad 80 rastlin, ki vsebujejo diše- ča olja in jih lahko uporab* Ijamo za poživljajoče kopeli. Drogo namočimo v večjo ko- ličino vode in pustimo stati nekaj ur. Nato segrevamo to- liko časa, da zavre, precedi- mo in zilijcmo v pripravljeno kopel Take kopeli poživijo kr\'ni obtok in pomirijo živ- ce. Na isti način si priin*avi- mo tudi obkladke. TUDI VAŠE NOGE ŽEIIJO POCiTKA ■ Slaba obutev škoduje no- gam bolj, kot si mislimo. Ne nosite nikoli premajh- nih ali pretesnih čevljev, to vodi k deformaciji. ■ Večkrat menjajte čevlje in višino pet. Moda je na- klonjena nižjim širokim petam, ki so tudi za po- čutje vaših nog imjbolj priporočljive. ■ Ce imate vsaj dva para različnih čevljev, jih me- njajte in ne nosite vsak dan istih, tudi čevlji se morajo prezračiti. B Kot gospodinja ne hodite ves dan v p>onošenih nati- kačih aili copatah. Noga nima prave opore in se zvrača. B Ce imate bolečine v no- gah, pojdite k ortopedu. Tudi pri stalnih bolečinah v križu pomislite na to, da lahko izvirajo od nog I Večkrat hodite bosi! Ven- dar ne po cementu ali ka- mnu, ki vodi k prehladu. Najboljša je hoja po ra«- ni travi, mehkih gozdnih tleh, pesku ali po preprogi. ■ Vaš obraz imate negovan, vaša postava je mladost- na, vendar vas težka hoja dela starejše ah vaša leta takoj izda. Večkrat se pre- pričajte in mislite na vašo hojo. B Za trudne, otekle noge je izmenična kopel pravi bal- zam, vležite se za pol ure in podložite nC'?e visoko. BALKON Balkon je ljudem, ki žive v blokih in večjih stanovanj- skih hišah, nadomestilo za vrt. Novejše stavbe imajo po navadi na fasadi pod oknom ali pred balkonom vgrajene posode ali zaboje za cvetje. Te naj bodo znotraj vsaj 15 do 20 cm visoke uj 20—25 cm široke, da lahko vanje spra- vimo dovolj hranilne zemlje. Izbor rastlin se ravna po le- gi, barvi fasade ("uarve cvetja in hire morajo biti skladne, brez učinka je gojiti npr. rož- nate bršljanke na rožnrto prepleskani fasadi, kjer bi lepše učinkovalo modro ali rumeno cvetje). Za balkone, ki so obrnjeni proti jugu, pridejo v poštev predvsem pelargonije, nageljni, petuni- je, kapucinčki. Na senčnem balkonu pa lepo uspevajo go- moljaste begonije, bršljanke in še mnoge enoletnice. Na balkonih so rastline zaradi sonca in vetra izpostavljene stalnemu izsuševanju. Zato skrbimo, da bodo imele vedno dovolj vlage. TEDNIK — VESTNIK 13 KOMENTAR STRUNA SE NAPENJA V marsikateri delovni organizaciji je zadnje ča- \-se ;:aškripalo. Kopičijo se ji za'oge. prodaja ne gre. dohodek se tanjša, v kole- ktivu pa v obratnem sora zmcrju raste nezadovolj- stvo. In seveda — vsega je kriva reforma. Takih izgovorov je kar precej, saj je navsezadnje najlaž- je zvaliti krivdo za vse te- gobe na tretjega, najbo- lje na takega, ki je nez- nan in ki ga ni mogoče prijeti za kravato. V nečem pa imajo tisti, ki se sklicujejo na refor- mo, vendarle prav. Raz- mere so se že močno spre- menile Pravzaprav lahko rečemo, da se šele zdaj čutijo posledice reforme. Doslej je še nekako šlo. V podjetjih so postrgali rezerve, ki jih ni bilo ma- lo. Največkrat so se lotili tistega, kar je najbolj pre- prosto — zmanjšali so šte- vilo zaposlenih, opravili kakšne manjše organiza- cijske spremembe in so še nekaJco stiskali oba kon- ca. Toda restrikcija banč- nih kreditov in še nekate- ri drugi ukrepi so struno napeli in v tistih podjet- jih, kjer so komaj na ro- bu rentabilnosti, tega po starem ne vzdrže več. Kaj- ti nastopa nova faza refor. me, ko je treba moderni- zirati tehnologijo in gos- podarjenje, najti svoje mesto v panogi in v na- rodnem gospodarstvu sploh ter si poiskati trd- no perspektivo. Taki nalogi pa marsikje niso kos, bodi, ker se ne morejo otresti obrtniške miselnosti, bodi ker tudi kadrovska sestava vodst- va podjetja ni taka, da bi bila sposobna lotiti se in izpeljati te nMoge, ali pa so spričo dosedanjih raz- mer na tržišču, ko so vse prodali ne glede na to, ka- ko je bilo drago in kakšne kakovosti je bilo njihovo blago, živeli na zapečku, zdaj pa so jih zaostrene razmere zbežale dol na tr- dno zemljo. ( Treba si bo torej čim- prej pomesti oči. se zdra- miti in se z zavihanimi ro. kavi lotiti modernizacije in pogledati tu>di, kakšne so razmere na našem in tujem tržišču ter poiskati izhod morda tudi v tesnej- šem proizvodnem sodelo- vanju z drugim. V. JARC Kdo je zavarovaiHiec kmečkega zavarovanja? Dvoje mnenj ob pripravah novega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov V skupščini so odbori že obravnavali osnutek za nov zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov in računa- jo, da bodo razprave o njem zaključene do 15. septem- bra. Na osnovi nekajletnih izkušenj se je pokazalo, da bi moral nov predpis urediti predvsem tri vpra- šanja: določiti, kdo sodi v krog zavarovancev, opre- deliti obseg zdravstvenega varstva in urediti financi- ranje, to je določiti, kdo vse prispeva za kritje stro- škov tega zavarovanja. Poglejmo v tem sestavku, ka- ko naj bli določili, kdo je prav- zaprav kmečki zavarovanec, to je nosilec bremen kmečke- ga zavarovanja. Okrog tega je največ različnih mnenj, upra- vičenih pomislekov in tudi v osnutku zakona sta za sedaj še upoštevani dve varianti, dve možno.5ti, kako bi dolo- čili krog kmečkih zavarovan- cev. Zanimivo je vedeti, da v Sloveniji že doslej večina kmetov ni bila zavaTOvana po zakcrm o zdravstvenem zava- rovanju kmetov. Kar 56 od- stotkov jih je namreč uživalo popolno zdravstveno zavaro- vanje v delavskem zavarova- nju, kjer imajo hkrati tudi pokojninsko in invalidsko za- varovanje. To so namreč kmetije, ki so v delovnem razmerju, obrtniki, upokojen- ci in podobno. Celotno bre- me kmečkega zavarovanja je nosilo le okoli 44 odstotkov kmetov. Konec leta 1966 jih je bdlo 110.000, ki so prispe- vali v sklade kmečkega za- varovanja, njihovih družin- skih članov, ki so uživali pra- vice tega zavarcvanja pa še okrog 225.000. Ker med zava- rovanci prevladujejo ekonom- sko šibkejši kmetje, tudi nji- hovi prispevki niso bili po večini visoki in tudi to je bil vzrok, da so bili dohodki za zdravstveno zavarovanje ved- no manj.ši od izdatkov. Sestavljalci novega zakona se niso spuščali v to> da bi odločili pojem »kdo je kmet«, temveč skušajo samo ugoto- viti »kdo je zavarovanec kme- čkega zavarovanja«. Pri tem je treba proučiti kaj je redni poklic, kaj je ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo in kaj je pravzaprav pojem kmetij- ska dejavnost. Prva možnost o tem, koga naj bi šteli za kmečkega za- varovanca, poudarja v osnut- ku novega zakoma, da naj bi bil zavarovanec kmečkega za- varovanja vsakdo, ki je last- nik, solastnik ali zakupnik kmečke zemlje in mu je pred- pisan katastrski dohodek, ali pa ima poleg katastrskega dohodka še druge dohodke iz kmetijske dejavnosti, pri če- mer ni važno, kolikšna je vi- šina katastrskega in drugega dohodka. Predlagatelj osnutka zakona mem, da bi bila taka opredelitev najbolj sprejem- ljiva in se brani določila, po katerem bi višina dohodka odločala o tem, ali naj bo nekdo kmečki zavarovanec ali ne. Za drugo možnost pa se zavzemajo samoupravni orga- ni skupnosti kmetov, ki me- nijo, da naj bi bil zavarova- nec kmečkega zavarovanja samo tisti kmet, ki dosega neko določeno višino kata- strskega dohodka. Ta višina naj bi bila vsaj tolikšna kot znaša polovica povprečnih stroškov za zdravstveno za- varovanje na kmečko gospo- darstvo ali pa najmanj 120 tisoč starih dinarjev katastr- skega dohodka letno. Samo- uprava zavarovanja meni, da bi s tem dosegli, da bi bili v zavarovanje vključeni le kmetje, ki so sposobni no- siti tolikšne dajatve, kot so potrebne, če hočemo kriti stroške zavarovanja. Za ti- ste kmete, ki bi po tej obliki zakona ostali izven zavairova- nja pa naj bi na kak drug način družba zagotovila os- noTOO zdravstveno varstvo. Glede na naše razmere bi v tem pirimeru izpadla dognala četrtina sedanjih kmečkih zavarovancev, to je skoraj 26.000 zavarovancev. Kdo naj bi zanje ^lačeval prisp>evke v sMade kmečkega zavarova- nja? Denair bi lahko dali sa- mo iz občinskih aii republi- škega proračuna, ali pa bi naložili nove dajatve kmetij- skim zadrugam in delovnim organizacijam, ki zai>oslujejci kmečko delovno silo. Vseka kor bi v primeru, če bi spre- jeli tak zakon, po tej drugi možnosti, nastalo sila resne vprašanje, kako zagotoviti zdravstveno varstvo revnejše- mu delu kmečkega prebival- stva in verjetno je prav 2!ato toliko pomislekov proti temu, da bi se pri sestavljanju no- vega zakona odločili za to varianto, za to možnost, ki tudi ni skladna z načelom vzajemnosti in solidarnosti, temveč je mnogo bolj podob- na zavarovalnemu sistemu DOZ. Kot vidimo bo odločitev težavna in jo bo treba dobro pretehtati in se odločiti o tem, kdo naj bo zavarovanec v tesni povezanosti z rešit- vami o načinu in virih finan- ciranja, pri čemer bo nujno treba doseči skladnost do- hodkov z izdatki. MARIJA NAMORŠ NOTRANJA POLITIKA ■ DR. ANTON VRATUSA NAS PREDSTAVNIK V OZN — Z ukasjom predsednika re- publike je za stalnega pred- stavnika Jugoslavije v OZN imenovan dr. Anton Vratuša, dosedanji p>oslanec zveznega zbora zvezne skupščine. Dok- tor Vratuša je bil rojen 1915. leta v Doljnih Slavečih pri Murski Soboti. ■ RUDI CACINOVIC - SVETOVALEC DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA ZUNANJE ZADEVE — Zvezni izvršni svet je na nedavni seji imeaiO; val Rudija Cačinoviča za sve- tyOvalca državnega sekretarja za zvmanje zadeve. Rojen je bil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti. ■ MITJA VOSNJAK PO- MOČNIK DRŽAVNEGA SE- KRETARJA ZA ZUNANJE ZADEVE — Znani slovenski publicist m diplomat Mitja Vošnjak je imenovan za po- močnika državnega sekretar- ja za zunanje zadeve. Mitja Vošnjak je bil rojen 1923. le- ta v Ptuju. ■ SLOVITI KIRURG PRO- FESOR DR. BAKEY V LJUB- UANI - Te dni pri^e obisk v Ljubljano amerišiti^^ rurg prof. dr. Bakey, jj^, tovno mani strokovnjaJt kirurgijo srca in ožilja. j^S ga in njegovo ekipo je jJJ bil v Slovenijo republišjti^ vršni svet. Profesor bo ? ljubljanski kliniki s svoJ ekipo opravil okrog (j^^ operacij. Tako bodo naši specialisti neposre^ videti, kako deluje ta iz ameriškega kliničnega tra v Houstonu. Operacij, bodo prenašali po barvni KRONIKA leviziji in si bo operacije ko ogledalo veliko stroko,^ njakov iz vse Slovenije. ■ ZAPOSLENOST p^d^ — Na tiskovni konferenci , zvezni gospodarski zboruj^ so povedali, da je letos v vsej držaji zaposlenih v družij^, nem sektorju 3,485.000 Ijudj kar je za lOO.OOO manj kot la! ni. Kvalifikacijska struktuij zaposlenih se spreminja n, boljše, toda počasi. EKSPLOZIJA NA LETALONOSILKI FORRESTAL. V Tonkinškem zalivu pred Vietnamom že ve? čas vojne operira letalonosilka »Forrestal«, najmodernejša ladja te vrste na svetu Z nje se dvigujejo letala, ki bombardirajo severni Vietnam. V soboto, 29. julij:-', je prišlo na »Forrestalu« do eksplozije. Pri letalu, ki je pristajalo, se je odtrgal rezervni bencinski rezervoar. Bencin se je razlii po palubi in ogenj je v hipu zajel več kot dvajset letal. Zgorel je tudi eden od hangarjev za letala pod palubo. Okrcg 70 ljudi je izgubilo življenje, več kot 120 pa jih pogrešajo. Da bi imeli vsaj bežno predstavo o letalono-silki, nekaj bežnih podatkov: dolga je 360 me- trov, visoka pa 60; posadka šteje okrog 4.500 mož; vsak dan skuhajo za nekaj ton hrane; na ladji delujejo trije kinematografi in popolna tiskarna; na krov za pri- ■stajanje letal bi lahko drugo poleg druge postavili dve največji potniški ladji na svetu, »pa bi še bilo prostora«. Skratka, plavajoče mesto. Na sliki: paluba »Forre- stala po eksploziji. Tedenski pregled Kljub temu, da pretresajo svet resnejši problemi — črnski nemiri v ZDA, še vedno zelo napet položaj na Sred njem vzhodu, Vietnam in drugi — je večina svetovnih ko- mentatorjev brusilo svoja peresa ob izjavah, ki jih je dajal francoski predsednik de GauUe v Kanadi. 9 General de Gaulle je prispel v Kanado na uradni obisk, v program pa jc bil vključen tudi ogled svetorae razstave v Montrealu Predsednik Francije je obšel Ottawo, glavno mesto Kanade in se najprej ustavil v Montrealu, potem pa še v Quebecu, dveh mestih kanadske pokrajine, ki je petkrat večja od Jugoslavije in kjer 80 odstotkov prebivalstva govori francosko; so potomci tistih Francozov, ki so se pred 4 stoletji naselili v Kanadi in ki jih je pred 200 leti porazil britansk' general Wolf, ki je priključil Ka- nado britanskemu impev.ju. Od takrat se angleško m fran- cosko govoreči Kanadčani ne razumejo preveč dobro. No, tem Francozom je de Guulle priporočil, naj se »osvobode« in na koncu vzkliknil »Naj živi svobodni Quebec«. Ti govo- ri so seveda spravili kanadsko vlado in vse javno mnenje v slabo voljo. Ne samo zato, ker se šef tuje države vmeš.i- va v njihove notranje zadeve kar je samo po sebi neza- slišano, marveč tudi zato. ker je v Kanadi močno separati- stično gibanje; separatis'] sc poslužujejo tudi terorja ;n atentatov, da bi dosegli odcepitev francosko govorečega dela Kanade. Quebec naj bi pc njihovem postal neodvisna država. Odveč je poudarjati, da je de Gaulle s .^voiim nastopom v Kanadi hudo poslabšal odnose med Ottawo in Parizom, zaostrili pa so se tudi odnosi med Francijo in vsem angleško govorečim svetom. Tudi Francozi v Fraroiji iKLJBOičoo^eJevolloi spričo teea. Videli bomo. isako bo predsednik de Gaulle na tiskovni konferenci pojasnil m opravičil svoje ravnanje. 0 Kot strahovit vihar, ki nenadoma pnde in prav tako nenadoma izgine, je nekatera ameriška mesta zajel val rasnih nemirov. Najhuje je bilo v Detroitu; mesto je bilo kot da bi ga opustošila bitka Črnska četrt je bila v pla- menih, številne trgovine m tovarne so bile razdejane. Na- računali so, da je bilo škode za eno milijardo dolarjev. Predsednik Johnson je moral tja poslati nacionalno gardo in padalce, kar je prvič v zgodovini ZDA. Nemir je zajel tudi Philadelphio, posamezne skupine črncev pa so razbi- jale »bele« trgovine v New "Vorku. Najnovejša poročila go- vore o podobnih nemirih tudi v Wilmingtonu. Tam so are- tirali 100 ljudi. Johnson je iikazal preiskavo, ki naj ugotovi: kaj se je zgodilo; zakaj se je zgodilo; kaj je treba ukreniti, da se ne bo več ponovilo. Kaj se je zgodilo, je precej jasno. Razlika med črnci in belci v ZDA je tako velika, da je črncem pod vplivom najrazličnejših momentov prekipelo potrpljenje: v Vietna- mu se lahko bojujejo koi. enakopravni državljani ZDA, doma pa so zapostavljeni Kaj storiti, da se ne bo več ponovilo? Predsednik Kennedy je vedel kaj storiti: izdelal je program »velike družbe«, ki naj bi izboljšal življenske razmere črncev. Ker pa zahteva vojna v Vietnamu vedno več sredstev, pada ta program vedno bolj v pozabo. % Na Kitajskem je položaj vse prej kot jasen. Minister za javno varnost Hsieh Fu čih je bil skupaj z delegacijo, ki jo je vodil, nekaj časa zaprt v mestu Vuhan, glavnem mestu province Hupej. Po pisanju tiska v Pekingu v te.- pokrajini en milijon vojakov ne priznava Mao Ce Tungove- ga vodstva; zato je vojaško vodstvo te pokrajine za nekaj ča.sa priprlo Hsieh Fu Čiha In njegove tovariše, ki so prišli prepričevat vuhansko vodstvo, naj se podredi k'-uturni revoluciji. Ko se je minister za javno varnost vrnil v Pe- king, so ga .'^prejeli kot narodnega junaka. Toda proti upornim vojakom v Vuhanu je Peking odgovoril z milijon- sko demonstracijo, ki so se je udeležili tudi vojaki vseli rodov vojske. To naj bi bila dokaz, da vojska podpira Mao Ce Tunga. Nekaj dni zatem pa so pekinški časopisi obja vili, da je »vodstvo v Vuhanu spoznalo svoje napake in J« pokesalo«. Kako so to napraviU in kakšne so posledic« tega »kesanja«, tega časopisi ne poročajo. Zato je nic&o dvomljivo, da so se razmere res uredile. Kitajski tisk J' namreč že v^ečkrat pisal v takem smislu, potem pa se i« izkazalo, da je samo pet kitajskih provinc trdno v rokali vodstva, ki zastopa kulturne revolucijo, medtem ko so' 23 provincah ostali na oblasti ljudje, ki s pridrški gleda]" na sedanje početje Pekinga. 9 Na Srednjem vzhodu ni kakih spremem.b, ki bi ^ kazovale vsaj najmanjšo možnost, da bi se kriza prcriia'5- nila z mrtve točke in da bi jo začeli reševati. Sueški ka"^' je še vedno zaprt. Nestrpni niso samo Angleži in Ameri čani; tudi Rusi za kulisami pritiskajo, da bi sueški prek-',!' čim prej odprli. »Večina naše pomoči Vietnamu gre po vodni poti«, menda pravijo Naserju; na leto plove sk'j'' sueški prekop okrog 1.800 sovjetskih ladij. Kakšna .škoij^ nastane, če morajo te ladje pluti okrog Afrike, je kaj is" ko izračunati. 9 Kaj več o položaju na Srednjem vzhodu bo znaneS po 7. avgustu. Tega dne se namreč sestane varnostni svej' ki bo razpravo nadaljeval tam, kjer jo je morala prekin" generalna skupščina, ki ji ni uspelo najti sprejemi j i^'^^^ izhoda iz sedanjega položaja. % In še kratka vest o atentatu na naše veleposlanic'^" v Oslu. Storilcev še niso odkrili. Dogodek pa opozarja. celo v prijateljskih državah, kot je Norveška, delujejo si'^ ki se v sovraštvu do Jugoslavije ne ustavijo niti pred činskimi dejanji. ZUNANJA POLITIKA 14 'TEDNIK — VESTNIK JOSIP JURČIČ 15 DESETI BRAT Zdajci prileti glasno klicaje prek rebri Balček. Lo- vretov učenec prestriže ljubimcema pogovor, Z eno roko se obesi za komolec svojega učitelja, z drugo se prime sestre in vsi trije gredo s hribca doli proti domu. Komaj odidejo izza grma, stopi Marijan na piano in se usede tjakaj na klop. Bil je žalosten, kakor se mu je bralo na licu. Sibovec, ki ga je bil menda kje v meji za kratek čas odrezal, mu pade iz rok, glavo z dlanjo podpre na kolena in se zjoka na glas. Ko bi ga Lovre tu videl, tako sedečega, kako je solza za solzo kapala z mladega, sicer zmerom veselega in jasnega lica, bi bil spoznal mladeniča še od druge strani. »Njega tedaj ljubi, ne mene!« tako je vzdihnil in še bolj so ga zalile solze. »Zdaj šele sem uganil zastavico! Kje sem imel oči! Ali ne bi bil tega lehko videl že, kar je ta pritepenec tukaj? Stoj! še ni izgubljeno. Jaz mu bom povedal, kaj in kdo je, in mu pot pokazal. O Manica, ko bi ti vedela!« Nekaj zašumi, Marijan se ozre, deseti brat stoji za njim z nekim porednim smehom. »Kaj gledaš nazaj s solznimi očmi, starega lisjaka sin, kakor svetega Roka pesek?« zavpije Martinek. »Spravi se, ali ti bom posvetil!« »O, kaj še! Sam poj dem od tukaj! Bojim se te pa ne, še tisto uro se te ne bom bal, ko mi bo duhovni smrtno popotnico prinesel. Poskusi se me s tistim ši- bovcem zdajle samo dotakniti in tako gotovo, kakor te ne bom nikdar na posodbo prosil, dobiš pri tej priči pol grunta pod ježo namesto tvojega zdanjega bogastva. — Pa kaj se to menim! Le povedati sem hotel, kako takemu močnemu mlademu možu slabo pristoji, če se po babje in otročje joka zato, če se mu babnica skuja. Ne boš je imel te Manice, jokaj ali ne jokaj. Tvoja ne bo, ko bi bil tako bogat, da bi kupil nebeško kralje- stvo, tako lep ko breskov cvet in tako prebrisan, da bi vedel, koliko je vernih duš v vicah, vseh tistih, kar jih na pratiki gole glave naprej tišči. He, he, he!« »Povedal sem ti že, da te težko vidim in da mi je najljubše, če se pobereš od mene. Klical te nisem!« »No, no, to je že drugo govorjenje. Vidiš, vidiš, ti očetov sin, če človek po svetu hodi in nas pametne ljudi posluša, se počasi nauči govoriti in še marsikako drobnjav. Vso svojo jezico boš skril, kakor gad noge skriva in taji. Tvojo ljubico bo pa drugi dobil, ti se boš ustil in boš sam ostal doma ko berač na žegnanju. Ali vse te bo miniio ko starega konja dirjanje.« Marijan vstane in odhaja. Deseti brat se zakrohota in stopa nekaj stopinj za njim, »Hoj kam?« vpije za njim. »Deseti brat kako mo- dro zine in resnično On ti bo pravil lepe in prave, ti pa nastavljaj in pobiraj. Ribničan je za pečjo sedel in je poželjivo na mizo v skledo gledal. Majhno je manj- kalo, ker mi niso jest rekli, je dejal, in je bil vendar lačen. Majhno je manjkalo, da te ni marala, pa je ven- dar ne boš imel; vse je manjkalo! Vidiš, kaj deseti brat zna, ki te ima tako rad ko trn v peti!« — Marijan pa je bil že daleč v dolini. Lehko bi bil še slišal veselo smejanje Martinkovo, ko ne bi bil imel drugih misli. Deseti brat je dolgo stal gori na robu hribca. Ko se pa stori mrak, popravi svoje prevezane čevlje na ramo in gre na levo stran, se izgubi v grmovju in zapoje neko robato pesem, da se razlega daleč po dolini. ENAJSTO POGLAVJE Jaz mislil sem, da nar.i bo g^t naš sosed, ki je lep in vrl. M.V a 1 j a v e C. Na Slemenicah je nekaj dni poiem že precej pQ. zno zvečer pospalo staro in mlado razen gospodarja \^ njegove žene, ki sta se v spalnici pri užgani sveči še pomenkovala o raznih rečeh, ki zadevajo gospodarstvo in družino. Tikoma njune spalnice je spala Manica. Zm. naj je bila pomladanska noč precej mrzla. »Ne vem, kaj Je, da Marijana ni več blizu,« pravi gospodar Benjamin »Meni se to tudi čudno zdi. Morda smo se mu kaj zamerili. Manica je tako čudna proti njemu, da je ne morem razumeti,« odgovori žena. »Vprašal ga bom enkrat, kaj je, da več ne pride. Meni to ni nič všeč. Za Manico bi jaz ne vedel kje bolj. šega ženina izbrati. Kakor je on. čeravno bi si ga jaz za nekatere reči drugačnega želel, vendar mi je še naj- bolj po volji. Menim, da bi se naredil, kadar mu leta pridejo. Takemu je ne smemo dati, ki nima nič. Zato sem bil ondan prav vesel, ko me je vprašal, ali bi mu jo dal kdaj ali ne.« »Silila je pa vendar ne bova, saj je sama pametna, Jaz tega že ne pustim, da bi ji kdaj rekel: moraš ga vzeti. Saj veš, da zet v glavi in v srcu prinese največjo in najlepšo doto. Jaz tudi nisem prinesla kdo ve kaj k tvoji hiši, pa nisi zdaj nič slabejši, kakor bi bil drugače.« »Jaz se bojim, da bo še priliko imela zares storiti, kar zdaj samo govoriš. AU to ti povem, da jaz ne bom nikdar dovolil v kak tak zakon.« »Zakaj se bojiš?« »Mislil sem že vse te dni, zakaj se nas Marijan ogiblje, in na mari mi je prišlo, da bi kaj sumil na na- šega učenika Kvasa. Opazoval sem potlej njega in Ma- nico. Nisem ničesar mogel videti, da bi mi bilo čisto potrdilo to misel, vendar se mi malo nevarno zdi za- njo. Videti je, da prav rada govori z njim. Fant je sicer res pameten, ali mlad je in to je dovolj.« »E, beži! To že ni nič!« »Tudi jaz želim, da ne bi bilo, ali znemar ne smeš pustiti vsega Mene večidel ni doma. Ti moraš gledati, da ne prideta na samem vkup in da nimata prilike go- voriti. Daj ji vedno kaj posla.« »Naša Manica zopet ni tako neumna! Kar prvemu se ne bo na vrat obesila. Saj ve, kdo je ona in kaj je naš učenik.« »Saj veš, kaj je mladost. Ko si bila ti mlada, tudi vem, da nisi imela bogve kaj modrosti.« »2ena se zasmeje in odgovori: »No, posebnih ne- umnosti in norosti mi menda ne moreš očitati iz mo- jih prejšnjih let. Premalo premisliš, kaj izrečeš.« »Živa si bila ko večina žensk.« »Pa bi bil iz manjšine eno mrtvo izbral. Jaz te ni- sem snubila, saj si ti mene,« reče ženica smeje se. »Nič se ne huduj, žal mi ni bilo nikdar, da sem te snubil. Na Manico pa moraš paziti, da bo tudi ona lehko enkrat enako rekla.« »Ko si si že enkrat v glavo vzel, kar upam, da ni nič, bom gledala in kmalu boš izvedel, da ni nič.« »Pa dekletu m treba ničesar praviti. Ako bi bilo kaj res, odpravil ga bom zlepa in stiha od hiše, dasi ga imam prav rad. Fanta prav dobro uči in uboga ga skoro bolj ko mene. Zato prav želim, da bi bil mlade- nič pameten.« Rekši pogas; gospodar luč in se spravi spat. Dolgo pa sta še oče in mati ugibala o otrocih, o družini in druge enake reči, preden sta zaspala in so ju popustile vsaktere skrbi. Tam v drugi sobici pa je culo mlado uho vsako besedico. Deklica, o kateri sta se skrbljiva roditelja po- govarjala, ni spala. Ko sta stara dva utihnila, ji je iz lepega očesa pritekla grenkobna solza ter kanila na belo rjuho, solza, ki jo je rodila in ožela ljubezen, vir sladkega veselja in bridke bolečine. Mish so se ji po- dile po vroči glavici in skrb je s tesnim p>ovreslom ob- jemala boječe srce. Malo pred dnem šele so se stisnile trudne oči in v sanjah so se čudovito razpletale reči, katerih je bila glava polna. Drugo jutro je bil lep sončni dan. Drevje po vrtu je bilo v belem cvetju, bučelice so šumele po njem. Lahka sapa je gibala in osipala tam pa tam z vej bela cvetna peresca Lovre Kvas se je šetal po ozeleneli travi prek vrta. Zagleda Manico daleč pri uljnjaku, kjer je ravno prej bral. Bil je tam samoten kraj, za njega tolikanj imenit nejši, ker so se nanj vezali prijetni spomini prvega spo- znanja. S precej hitrimi koraki jo krene Lovre tjakaj, misleč, da bo zopet imel priliko, vsaj tri besedice pre- govoriti z njo. Prišedši do tja, deklice ne najde. Ob drugi strani je bila odšla v grad. Njegove bukve, ki jih je bil prej tam popustil, so ležale še na klopci na soj/ cu. Zazdelo se je Lovretu, da so premaknjene in vedoč,l da jih je ona v rokah imela, jih iK>prime Lovre z m-\ kim prijetnim čutom. Ko knjigo odpira, pade majhen listek papirja iz nje. Naglo ga pobere in razvije. Bila je njeha pisava, v hitrici s svinčnikom začrtane besede: »Preljubi! Va- ruj se. Oče in mati nekaj sumijo. Pazijo na te in na me. Ne išči me in ne govori z menoj veliko. Vsako svo- je obnašanje premisli prej. Ne skrbi pa nič, vse se bo sčasoma dobro izteklo, še malo let!« Roke so se mladeniču tresle, ko je to malo pisem- ce bral in zopet bral. česar se je dolgo bal, je bilo tu- kaj, že je videi svojo bisago navezano, že je menil slišati resnobno besedo gospodarjevo, ki mu kaže pot od svoje hiše, od njegove ljube v daljni svet. Ne vedoč, kam, se obrne proti vzhodu čez vrt in travnik proti potoku. Misli so se križale po možganih, a druga je drugo pobijala, sam ni vedel za nobeno, ni mislil več. Prišel je doli do potoka in tam taval po stezici ob vodi Usede se tam na travo in zre v šumečo vodico. Po- časi se umiri. Zamaknjenemu vase in svojo bližnjo oko- lico, bilo mu je pri srcu kakor pesniku, ki je pel: Po L L Idnessu BRODOLOMCA NA KORALNEM MORJU Riše Miha Alič 27. Divjaki so se pomenkovali v skupinah, se napihovali in kričali drug čez drugega. Njihove žene so bile zaposlene s priprava- mi za slavje. Kinalu so beli dečki zaslišali hrupen pijan smeh, ki se je razlegal v noč in jim ni dal spati. Ženske so jim kdaj pa kdaj vrgle kuhane ribe, vendar Portlandu pogo- steje. Zjutraj je bil Jakec utrujen in kot pre- tepen. Roke in rame ni mogel niti zganiti, l>edro pa je bilo boleče in vroče. Tudi Johnova rana je bila strašno vroča. Ženska, ki je skrbela za Bila, je opazila, kako je z njima. Divjaki so se samo smejali. Ženska jih je oštela, nato sta Cut-cut in Biskea nerada vstala in stopila bliže. V ro- kah sta držala lupino kokosovega oreha, I>4)lno dugonginega olja. Ne da bi se menila za bolečino in stokan,ie, sta .Jima namazala rane, kakor je naneslo in padlo, ter se sme- jala trzanju in izmikanju svojih žrtev. Ne, nista ju zdravila iz sočutja, bala sta se le za odkupnino, ki bi jima utegnila spla- vati po vodi. Ko sta odložila lupini, sta je- zno pokazala na rane in olje, se pobrala in šla. »Sama se bova morala brigati zase,« je zajecljal John. »Prekuhala bova vodo in si izmila .. To olje pa res blaži ..