dne 1. decembra 1938 št. 48 Leto XIV. Ob 20 letnici svobode no vedno zvesti in vredni sinovi In hčere naše mile skupne države, ki je presekala nago savinjsko dobo, sprejela nas kot najboljša mali pod svoje varno okrilje, Jugoslavija nam je dala svobodo in možnost do napredka ter nam tako omogočila življenje vredno človeka! Sveta nam bodi zemlja, v trpljenju porojena, s krvjo prepojena in s solzami poškropljena! Zvest« jo bomo čuvali, ker jo ljubimo. Mi sami, naši bratje in očetje smo jo priborili za ceno velikih žrtev, zato se tudi zdaj in v bodoče ne p? n širno nikakega trpljenja, ako gre za našo ijubo Jugoslavijo. Neprestano se hočemo truditi za njen procvit in blagostanje ter jo položiti v roke našemu mlademu kralju Petra IL, sinu nesmrtnega kralja Aleksandra-Zedinitelja in vnuku kralja Osvoboditelja Petra L! — Živel naš kralj Peter in njegova prevzvišena mati kraljica Marija! — Živela naša mila skupna domovina Jugoslavija! Prrt december je naš največji in najpomembnejši zgodovinski praznik — sveti dan našega zedinjenja. Letos pa slavimo na ta dan kar dvojno slavje, kajti prav te dni je poteklo 20 let, odkar je vladar najblažjega spomina viteški kralj Aleksander spojil tedanjo, na novo porojeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v veličastno in mogočno enoto. Pa njegovem prizadevanja smo se vsi trije narodi prelili v eno telo in postali nerazdružljivi bratje in sestre med seboj, postali smo svobodni sinovi in hčere naše mogočne matere Jugoslavije. S svetim spoštovanjem v srcu se zavedaj zato vsak, da je bilo težko pričakovana Jugoslavija krščena z mučeniško krvjo! Na tisoče naših prednikov je trpelo — prelivalo dragoceno kri in darovalo zanjo svoje življenje. Z junaškimi, nadčiovešl-vrf žrtvami naših junakov je ustvarjena naša ljuba Jugoslavija, ki nas je rešila krute tujčeve pete. Zato bodi- Najnovejše PRIHOD KNEZA-NAMESTNIKA V LONDON. Na kolodvoru Victoria v Londonu sta pričakovala ln sprejela kneza-namest-nika Pavla in njegovo soprogo Kentski vojvoda in vojvodinja MED NEBOM IN ZEMLJO. V Laneastru (Združene države Amerike) je neko letalo ostalo več dni v zraku. Med poletom so menjali pilote na način, kakor prikazuje gornja slika NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V PARIZU. Te dni je prispel v Pariz novi poslanik italijanske vlade Raffaele Uuarriglia. Na postaji so ga sprejeli predstavniki francoskih oblasti. Slika od leve proti desni: poslanikova soproga, v sredi poslanik Gnarrigiia Prestolnica sredi puščave Pogled na turško prestolnico Ankaro, ki bo v doglednem času prekrščena v Atatiirka. križem sveta VODJA ARABSKIH UPORNIKOV. Uporni arabski živelj v Palestini vodi Areb Abdol Razak, ki ga angleška policija išče še vedno brez uspeha NA OBISKU V ANGLIJI si je rumunski kralj Karol ogledal tudi vojaške naprave v Aldershotu. Posebno so ga zanimali novi topovi Meja med Nemčijo in ČSR Začasno mejno črto 38 km od Prage tvori med Nemčijo in CSR navaden kos vrvi, potegnjen čez cesto. SMRT NORVEŠKE KRALJICE V LONDONU.' Po uspeli operaciji slepiča je v Londonu nepričakovano umrla norveška kraljica Maud. Kraljico vidimo na gornji sliki s sinom, prestolonaslednikom Olafom in njegovo soprogo, princeso Marto Tedenska kronika NAŠA KRI V TUJINI t MI HA J L VBSie. Oni dan je umrl v ljub. Ijanskl bolnici vpokojeni nadučitelj MIha jI Vrbi«, ki mu javnost mnogo dolguje kot vzornemu vzgojitelju. Po rodu Ljubljančan se je s takšno ljubeznijo posvetil Sodražici, da M se niti domačin bolj ne mogel. Prvo učiteljsko mesto je nastopil v Sodražici, kjer Je tudi ostal. Pri njem se je šolala cela vrsta poznejših znamenitih izobražencev. Naj omenimo le, da je predvsem po njegovi zaslugi Ivan Prijatelj prišel v srednjo šolo. Doma so sklenili, naj M postal krošnja«. Za kraj in širno okolico si je tudi pridobil Izrednih zaslug. Ustanovil ln vodil Je sodra-ško hranilnico, oral Je ledino v sadjarstvu, hO Je vzoren čebelar in od nJega so se učile cele generacije. Nad 40 let je živel ter delal ▼ enem ln Istem krajn In že ta njegova vztrajnost ter požrtvovalnost nam kažeta kakšnega kova je bil Vrbič. Vzorno je vzgojo in preskrbel 7 otrok, ki zdaj z Seno Pavlino žalujejo za blagim pokojnikom. Naj W n&ScI mnopo posminsIccT t -hač, ki je že delj časa bolehal in Je šel iskat zdravja v svoj domači kraj. Gombač Je znan kot odličen sadjarski strokovnjak in ptoe* Številnih strokovnih del. Za naše sadjarstvo si Je pridobil izrednih zaslug; naj omenimo samo, da je organiziral našo prvo mednarodno sadjarsko razstavo v Parizu. Gombač Je obiskoval strokovno šolo v Klosterneu-burgu na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju ln se je vadil pri vzornih gospodarskih podjetjih, nakar je nastopil prvo službo kot potovalni nčltelj za vinarstvo pri kranjskem deželnem odboru. Gombač je bil tudi odbornik Kmetijske družbe, dolgo vrsto let se je udejstvoval kot odbornik ln strokovnjak v Sadjarskem društvu, Vinarskem društvu in Društvu kmetijskih strokovnjakov. Franc Gombač je bil Izredno delaven še kot upokojen ter je napisal tudi zadnja leta več del h pomagal našim sadjarjem s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pospeševati sadjarstvo. Njegovo delo ga bo ie dol«« hvaine. Belgijski kralj Leopold III. je lani obiskal industrijski kraj Seraing, kjer bivajo tatt naši ljudje, med njimi učitelj Tomo Dragovič. Naša kolonija Je kralju Leopoldu prt-aedila prisrčen sprejem. Kralj se je zlasti razgovarjal z učiteljem Dragovičem (desnofc, a učenka Mara fenideričeva Je kralju izročila krasen šopek. T Aucklamta v Novi Zelandiji fante brata Skaaalja Iz Jugoslavije veliko podjetja )U» pridobivajo ln odMr^o mM rojaki kaurovo smolo na aemljišču v Awanul severa«