Adem Gajtani PENA IMA Pena ima magičnost tvojega nasmeha,, draga MAGIČNOST Valovi imajo moč tvojega pogleda, dragi TVOJEGA Skrijva se v globine in spiva. NASMEHA Oljka uzre tvoje oči in dozori, draga Smokev doživlja tvoj poljub in otresa plod, dragi Skrijva se v cvetje in spiva. Na nebu je ptica, tvoja duša, ljubljena V globini morja je riba, tvoje srce, ljubi Kako naj ju združiva in spiva v pesku. Tisti galeb nad peno je tvoja dojka, ljubljena Tisti čoln svetlobe je tvoj poljub, ljubi Skrijva se v srcu školjke in spiva Opija me igra tvojega stasa na pesku, draga Opija me igra tvojih oči polnih sonca, dragi Ni nama treba globine, ne cvetja, ne školjke. Nocoj umriva na krilih slavca .. . Slavec prileti in odprhne Zdaj ti stopaš z obalo v jutro Jaz s svojo zvečer ne poznava se. KO BOŠ ODGRNIL Ti ki boš odgrnil ta Ust TA LIST boš videl majhno oko oko ki gleda a ne vidi videl boš upanje manj videl boš mnogo prijateljev manj roso samote na uvelih cvetovih videl mokro kamenje reke nekdaj silovite Čudno pomlad brez zelenja in cvetja s steblom zadetim od strele, čudež poln sanj. Ti ki boš odgrnil ta list boš čutil tudi odsotnost dekleta nasmeha in svatbenega jabolka 835 Adem Gajtani našel boš slepo pot in jelena pesmi ki pada in vstaja... v zelenju, prepletale se bodo sanje poteptane v tvojem pomladnem snu. Ti ki boš utrgal to rožo boš čutil ustnice vroče ljubezni ki plava v zraku a ne najde veje da bi se spustila in iskal jo boš, ptico, s strtimi perutmi Tebe ki boš odprl to pesem pozdravljam z oživelo rožo ki beži in reže meglo in oblake z žarkom ki cvet svoj išče svojo korenino Sodobna albanska lirika v Jugoslaviji 836 BALADA O REKI Tvoj daljni izvir megla zakriva in nikdar se v gnezdo ne vrneš Tvoja usoda je večno odhajanje Kam hitiš, kaj te v daljave zvablja? Ne vidiš ptice kako spreminja obraz tvojemu bregu ozelenjuje ga, s cvetjem ga zate nastilja ozelenel tudi jaz bivam na tvojem bregu in prosim: ustavi se v mojih dlaneh — zgradil bom zate pristan ladje z vsemi zastavami sveta mlini in topoli s pticami ustavi se in teci z mojimi prsti Ozdravi mi oči kapljaj v korenine sleherne rastline in cveta žejo gasi daj krvi slavca in rože ljubezni Ustavi se o reka v mojih dlaneh, življenje A ti bežiš k morju in nikogar ne ubogaš kliče te oseka bežiš da izgubiš lepoto, obliko, ime in nič te ne zaustavi, čas ne moji prsti polni mostov ljubezni in mlinov ne moje oči z vrtovi in mesti.