------    314    ------
Nov slovensk politični časnik.
Ker je pisatelj teh vrstic bil v skupščini, ki je sklenila izdajanje novega kat. političnega lista, naj poroča, kako je to bilo.
Zmenili smo se, da bode list izpočetka izhajal samo po trikrat na teden, ne pa vsak dan; to pa posebno zato, ker nismo vedeli, ali bo moči dobiti tiskarja, ki kar na nos na vrat bi mogel začeti tiskati dnevnik. Ob-novem letu pa list mora izhajati kot dnevnik, ako bode le dovolj „gmotne podpore"; tiskar bi se dotle že lahko priskrbel za tiskanje dnevnika. Gmotno podporo pa smo sklenili zlagati z darovi; to je, vsak konservativec bi daroval (ne pa tako, da bi kedaj od tega kakor pri delnicah pričakoval povračila) za list, kolikor bi hotel in premogel. Tako je — da o drugih molčim — precej pri zborovanji neki gospod obljubil 320 gld. kot darilo, neki g. kaplan pa 100 gold., ki jih je pa kar odštel. Da bi se pa temveč dobilo daril', bilo je govorjenje, da bi se darila dajala v dveh obrokih, kajti pri nekterih je v tem trenutku veča volja, kakor premoženje. Polovica darila bi se izplačala prvi mesec^ druga pa o pol leta. Zmenili smo se, da se da okrožnica na vse gg. dekane, pri katerih bi se sešii konservativci, da bi podpisali, koliko kdo misli darovati za list, in kdo da se misli naročiti na list. Po tem potu bi se organiziralo nabiranje daril in naročil, ki bi imelo velikansk vspeh; sicer pa bi bilo nabiranje nemogoče, in list bi bil zamorjen, predno bi bil rojen.
Da bi se pa vse to moglo tako zgoditi, izvolili smo odbor, v katerem so samo naši slavni možje iz vseh dežel slovenskih, o katerih se lahko reče, da imajo narod Slovenski za seboj. Čeravno nekteri imenovanih gospodov niso bili pričujoči v tej skupščini, nadjamo se, da drage volje stopijo v odbor. Ta odbor, ki ima pravico, privzeti si še drugih udov, bi imel izvršiti to, kar so sklenili rodoljubi, in storiti vse drugo , kar bi bilo prospešno za list. Upati je, da si. odbor tudi vse to stori;  sicer ne bode lista.
Zastran imena Usta, ni bilo posebnega govorjenja. Neki rodoljub je samo izrekel misel, naj bi se list imenoval ,,Slovenija" , ker je list s tem imenom že enkrat izhajal. Jaz sem pa teh misli, da se ne bi list imenoval „Slovenija", ker teh imen imamo že dovolj, in nov list s tem imenom delal bi le zmešnjavo.    Več gospodarjev v hiši ni dobro,  več otrokom enih in istih starišev se ne daje eno in  isto ime;   tako  tudi ni dobro bankam,   listom itd. nakladati im6 „Slovenija". Nekdanji list Slovenija"  se je še   lahko  tako  imenoval,   ker še ni bilo drugih   in  drugačnih „Slovenij"; al zdaj bi bilo to ime le v zmešnjavo.  Cehi imajo „Ceha" (list), Moravani imajo „Moravana" (list);  zakaj mi Slovenci ne bi imeli „S love ne a" (list)?    Ime „Slovenec" gotovo ni slabše od „Slovenije";   boljše je pa v tem,   da ne dela zmešnjave, in da se nekako lože izgovarja v dativu in lokalu. Glede vrednika   ni   bilo   govorjenja,   to   se   je pripustilo   si.   odboru.     Tukaj,   kjer sem jaz, kroži ta misel, naj vrednik ne bode duhoven;.   vzrok je ta,   ker duhoven   našim   nemčurskim in mladoslovenskim listom ne more slediti v kaluže,   kjer  se jim nasproti postavi najlože neduhoven,  ki bi se izključljivo posvetil vredo-vanju lista;   drugač pa list  ni  veliko vreden.    Pri nas je ta misel,   da vrednika novemu listu dobiti,  ne bode treba daleč hoditi.    List,   ki ga on zdaj že vreduje, in je priljubljen, je vsaj toliko političen, kakor je „SL Nar."; pogumen je pa tudi tako,   kakor ne vsak;   dan danes je pa pogum velik faktor,   ko se „obče mnenje" le „dela".    Odboru po tem takem  ne  bi bilo treba veliko skrbeti za vrednika, skrbeti mora le, da se veliko veliko daril  in  naročil   dobi;   zakaj prva,  druga  in tretja stvar so novci in zopet le novci!
Toliko v pojasnjenje in prevdarek!                    x.