34 Svet ptic
1
Otroci so po naravi zelo radovedna bitja, ki imajo tudi 
veliko sposobnost opazovanja. Moji nečaki denimo na 
tako rekoč vsakem sprehodu v naravo odkrijejo kaj iz-
jemno zanimivega, in vprašanja o teh odkritjih se seve-
da kar vrstijo. Čigava sled je to? Kdo je objedel ta storž? 
Katera žival živi v tej luknjici? S katerega drevesa je ta 
list? Čigavo je to pero? … Moram priznati, da otroška 
radovednost pogosto obudi tudi mojo radovednost in 
željo po znanju, in nato skupaj iščemo odgovor na nji-
hova vprašanja v knjigah, na spletu ali pri mojih ko-
legih. 
Otroško zvedavost lahko hitro obrnemo v pravo pu-
stolovščino, ob kateri se veliko naučijo otroci in mi 
sami. Verjetno ni nikogar med nami, ki na potepanju 
še ni naletel na ptičje pero ali morda kar kopico le-teh. 
Peresa, ki jih najdemo v naravi, so izpadla golečim se 
pticam ali pa so, v primeru kopice (skubišča), ostala od 
pojedine kake živali, ki je ptico uplenila. Peresa so za-
nimiva že zato, ker so raznolika in lepa. S strani mojih 
nečakov so ena najbolj občudovanih peres prelivajoče 
se modra peresa iz šojinih peruti. A odkritje lahko dobi 
še večjo vrednost, če iz njega napravimo pravo prav-
cato detektivsko zgodbo. Najprej seveda poskušamo 
ugotoviti, kateri vrsti ptice je najdeno pero pripadalo 
in s katerega dela telesa je bilo. Pri tem si pomagamo s 
priročnikom za prepoznavanje ptic ali pa pero fotogra-
firamo in se posvetujemo s kakšnim poznavalcem ptic. 
Za vsako pero si v terensko beležnico zapišemo, kje in 
kdaj je bilo najdeno. Če pri sebi nimamo fotoaparata, 
pero ali nekaj peres s skubišča skiciramo. Doma ali v 
knjižnici poiščemo knjigo ali spletno stran z informa-
cijami ali zgodbo o tej ptici. Branje lahko prepustimo 
večjim otrokom, ki naj berejo naglas, da slišijo tudi 
mlajši. Ogledamo si fotografije ptic – otroci jih bodo 
običajno z veseljem narisali. Izdelajo lahko tudi osebne 
izkaznice ptic, z risbo ptice, fotografijo najdenega pere-
sa, datumom in krajem najdbe in nekaj dejstvi o ptici 
in njenih življenjskih navadah. Če raziskovanju želite 
dodati še geografski pridih, lahko izdelate enostaven 
zemljevid najdb. Otroci bodo tako pridobili tudi dobro 
predstavo o prostoru. Večino opravil seveda prepustite 
otrokom.
Bodite kar se da ustvarjalni! Otroci vas bodo nedvomno 
razsvetljevali s svojimi idejami, ki so vsekakor vredne 
resne obravnave, četudi so včasih kot »z drugega sve-
ta«. Otroška radovednost in sposobnost opazovanja 
me vedno znova presenetita. Včasih močno občutim, 
da so otroci oči odraslih. Ob skupnem raziskovanju pa 
ne spoznavamo le narave okoli sebe, pač pa se povezu-
jemo in spoznavamo tudi med seboj.
Na koncu pa še opozorilo: najdena peresa pustimo v 
naravi. Z Uredbo o zavarovanih prosto živečih žival-
skih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) je prepovedano 
posedovati mrtve živali živalskih vrst iz priloge 1 te 
uredbe, njihove dele, izdelke iz njih ali strukture 
odvzete iz narave, če s strani Ministrstva za okolje 
in prostor za to ni izdano posebno dovoljenje. 
1: Škrbina v repu 
planinskega orla 
(Aquila chrysaetos) je 
nastala, ko mu je ob 
golitvi izpadlo pero. 
Na istem mestu že 
raste novo. foto: 
Aleš Jagodnik
oce
2: Skubišče - perje 
uplenjene ruševke 
(Tetrao tetrix) 
foto: Tomaž Mihelič
3: Kačar (Circaetus 
gallicus), ki ga 
je upodobil 
sedemletni Martin 
Debevec. 
foto: Urša Koce
4: Otroci pri 
ustvarjanju 
foto: Urša Koce
Kdo je lastnik najdenega peresa? 
// Urša Koce
2 3
SKUPAJ RASTEMO

//letnik 15, številka 01, april 2009 35
4
»Žeja« 
Samica mlakarice (Anas platyrhynchos)
Fotonatečaj november 2008, 1. mesto v 2. kategoriji
Jože Kozamernik