Ne prazne ne razkošne Naša preskrba /e zadnje čase začela pešatl, to Je povsem res In ne gre, da bi zakrivali resnico. Hkratl pa Je tudi res, da ni vse tako črno, kot bl kdo lahko sodll po govoricah, kajtl te so naredile že preveč zmede. Med druglm so v nekaterih trgdvlnah povzro-člle pravcato obsedno stanje, da so prodali trikrat več blaga kot običajno In da so Ijudje segalipo blagu brez pameti, saj so sl delall zaloge tudl z rečmi, kijih nlkoll ne primanjkuje in jlh tudi ne bo primanjkovalo. Trgovske police tudi v dneh največjega navala niso bile prazne, le trgovcem jih je marsikje komaj uspevalo sproti polniti. Nakupovalni val se je nekoliko umiril in trgovine so na prvi pogled do-bro založene. Ge pa jih nekoli-ko podrobneje potipamo, opazimo, da vendarle marsi-česa ni toliko kot nekdaj in da bomo marsikaj tudi v prihod-nje pogrešali, zlasti tisto bla-go, ki kakorkoli »diši« po uvo-zu. Treba se je sprijazniti s tem, da ne kaže zapravljati de-viz za tisto, česar nujno ne po-trebujemo in da se bomo mo-rali določenim rečem pač od-povedati. Seveda pa to ne sme hkrati izzveneti v potuhp na-šim proizvajalcem, da se ne bi potrudili in za manjkajoče blago našli nadomestilo, če že ne enako blago. Prav obnašanje potrošni-kov bo v prihodnje igralo po-membno vlogo, kar zadeva stabilno založenost trga z osnovnimi prehrambenimi artikli, pravijo v sisu za pre-skrbo mesta Ljubljane s hra-no. Intenzivnejši izvoz hrane bo nedvomno izčrpal možno-sti, da bi lahko računali na ka-kršnekoli iritervencije za bla-ženje pomanjkanja na trgu ži-vil, do katerega bi prihajalo zaradi nenormalnega povpra-ševanja. Sicer pa pojdimo h konkret-nosti oziroma h konkretni za-loženosti. Začnimo pri hrani. O kavi skoraj ne bi veljalo iz-gubljati besed, ker vsi vemo, da nam bo le občasno dišala iz kavnih mlinčkov v trgovinah, ker imamo težave z devizami. Za praznike jo bo morda spet nekaj prispelo, vsaj tako so zagotavljali trgovci. Osnovnih -živil, se pravi moke, olja in sladkorja, pa ne bi smelo pri-manjkovati in če si ne bomo delali zalog, bo tega za vse do-volj. Meso požirajo nespodbudne cene Resnici na ljudo je treba po-vedati, da bo z mesom še veli-ko križev in težav. Mesnice so skorajda prazne, čemur je kri-va nizka prireja mesa pa tudi cene ne spodbujajo niti trgov-cev niti rejcev. » , Kar zadeva oskrbljenost Ljubljane z mesom, velja po-vedati, da bo na voljo zadosti svinine in konjskega mesa, za katerega pa žal pri nas še ni ustreznega zanimanja. Še na-prej pa bo šepala ponudba ju-netine. Kot trdijo rejci, se do-. ba pitanja v zadnjem času za-radi pomanjkanja močnih krmil daljša in se je od prejš-njih 24 mesecev že podaljšala na 36 mesecev. Trgovske hiše, kakršna je na primer Emona Maksimar-ket, pošiljajo.svoje komercia-liste na vse strani, da bi v kaki klavnici staknili meso za nji-hovo mesnico. V Nami so do,-bro sodelovali z Grudo, a so delovanje je dobilo krhke no-ge, ker Grudi ne pripada re-gres iz sklada za intervencije v kmetijstvu, kajti njene klav-nice so na Hrvaškem. Zato so v Nami hudo zaskrbljeni. Va-beče meso na kavljih je za zdaj le lepa preteklost in najbrž bo minilo precej časa, da se bo preteklost spet vrnila v sedanjost. Tudi s suhim mesom ni več tako, kot je bilo. Manj ga je in za določene izdelke vas bodo tudi večkrat odslovili z »ni-mamo«. S siri je tako, da jih ni več trideset vrst, jih je pa de-set. Surovo maslo prihaja ob-časno, prav tako je s čokola-do. Upajmo, da jo bodo trgov-ci oziroma proizvajalci nekaj več pritresli za dedka Mraza. Limone so že tu, prav tako mandarine. Lepotičili se bomo bolj varčno Tudi čistilna sredstva so ne-koliko razredčena", a ne tako, da bi zdaj zagnali vik in krik, češ, ali naj bomo odslej uma-zani. Nesrečni pralni prašek je še naprej na seznamu pri-manjkujočih reči, vendar tr-govci zagotavljajo, da ga bodo občasno še naprej dobivali. Zanimivo je, da so letos v Na-mi imeli prav toliko praška kot minulo leto, a ga je kljub temu kar naprej primanjkova-lo. To kaže na zaloge in na potovanje praškov v druge re-publike. Če pregledamo še police s kozmetiko, je treba reči, da se nič več ne šibijo pod težo di- šečih in zvenečih izdelkov, kajti prepoved uvoza je udari-la tudi po naših ličilih. Pri-manjkuje lakov za lase, lakov za nohte, vložkov, tušev za trepalnice in še kako lepotilo. Primanjkovanje še ni pomanjkanje Proizvajalci doživljajo svoje pretrese spričo spremenjenih pogojev proizvajanja in nekaj časa bo še trajalo, da se bodo spet znašli na starih tirih. Za-radi težav z uvozom surovin pa tudi zaradi povečanega izvoza se moramo pač sprijaz-niti, da nam bo občasno pri-manjkovalo prej naštetega blaga in še česa. Primanjko-vanje pa še vedno ni pomanj-kanje, zato ne gre, da bi bfli plat zvona za našo preskrbo. Vsega bo, a ne v takšnih koli-činah kod doslej. Tudi to je -ne nazadnje - zategovanje pa-su, o čemer že dolgo govo-rimo. Albina Adamič Janez Kukovica