SELO
• DELOKRAJEVNE ORGANIZACIJE RK
12. november je bil lahko obi-čajen novembrski dan. Oblačno je bilo, rosilo je, ceste so bile spolzke in listje je padalo z dre-ves. Človek bi se najraje zavil v toplo odejo, prijel knjigo ali gle-dal televizijo.
A ta turobni popoldan ni vsem minil tako. Na Malenškovi št. l so se zbrali nad 75 let stari kra-jani naše KS, člani organizacije RK na svojem vsakoletnem družbenem tovariškem srečanju. Prišla je več kot polovica povab-Ijenih. Prihajali so posamično in v gručah, prostor pa se je polnil s prešernostjo in zgovornostjo, ki je trajala tja v pozne večerne ure. Vstran so odrinili bolečine, stalne spremljevalke staranja, na
obraze pa se jim je naselil smeh.
Slavnostni govornik je bil predsednik KO RKS Selo Matko Justin. V svojem sproščenem in jedrem jeziku je spregovoril z besedami, ki so izražale optimi-zem in nenehno skrb za sočlo-ka. Besed ni bilo mnogo, bile pa so take. ki sežejo v srce, zbujajo zaupanje in odganjajo strah pred osamljenostjo, tako pogostno spremljevaiko starosti.
Večer se je potem ob zvokih domačih viž sprevrgel v prijetno kramljanje. In ko so se povab-Ijenci poslovili in porazgubili po domovih, je v njih ostala mirna zavest, da tudi v poznih letih živ-ljenja ne ostajajo sami in pozab-ljeni. To pa je samo dokaz več o humanosti organizacije Rdečega križa, ki se krepi tudi v teh te-žavnih gospodarskih časih.
J. P.