Katoll&k cerkven Ust.
List .5/.
V četertik grudna 1S53.
Tečaj
n.
Otl ljubezni Jezusove.
0 Jezus. iitojr zelje tli moje >sr vr-i-ljr!
>1r Mirni« m.j s|inniin |)n srrrnih slobocin.
litih|iimI prrljubeznjivi. Zvelirar milustljiii!
Si Ti mi prienjoč. Želeti več ni moe.
Zaklad vos poln dragosti. Studenrr v m« sladkosti! Preseda vžitek tvoj Preslab občutek »loj.
V z are l k u si n»> Ijuliil. Iu \ spravo si obljubi!
Sr sam za grešili svet. lir bi ga rešil spet.
Zapustil si nebesa. Iu \su slabost telesa
Piini/nn nase vnel. \*s od prkla otel.
Za nas ko dete revno. Nedolžno in polile\no.
Si v lile\ru rojen bil. Nam milost spet dobil.
Za nas pod greh prodane Prejel si prr\r rane.
Si sr v obrezo dal. Nam madeže izpral.
\ Kffipt bežiš, na pluje. Kjer zmot tema kraljuje, lle zopet paradi/ Izgnanim zadobis.
I"e* Nazaret si zbrati. Neznan tam stanovati.
lle grešni rod je spet \ prijaznost Božjo vzet.
S skušnjavciim se vojskuje«, Se s postani ponižuješ: Po težkih potili leli Končaš nas stari greli.
l'ris in opominjaš. Nebeški uk razgrinjaš, lle pra\iga Boga 4'loveski rod spozna.
Ozdra\ljas poln ljubezni Trles in dus bolezni, lle bi pravičnosti Zvest«i služili vsi.
Si reve in težave. Britkosti in grrnj*ve
Za dolg sveti prestal. Nam pravi mir spet dal.
Vso drago kri preliti. In rrenko smert storiti I »miljen holrl si. lir naj živimo mi.
V Ijubrzni neskoneani Se \rr sr nam prihrani: Prebivaš vsaki ras Ko živi kruli pri nas.
Kdo Teke bi ne ljubil? Se ves Ti ne obljubil? Naj Tebi le živim. Naj Tebi smert sloriut.
Ti sani si »sol Ijitbrzen. Še v men' užgi Ijtibrzrn: Krr sama le slabi. Po Tebi naj gori.
Mirinjjrr.
Pismo $o*|»o<l Jermia «lo vrednika V) h niče.
V Terstu 15. grudna 1*53.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Predragi perjatel!
„Človck obrača, Hog oberne". Tudi jest sim se bil proti Hartumu v srednjo Afriko ohernil, ali Božja previdnost nic je s hudo prehudo boleznijo v mojo domačijo zavernila, rekoč: Ve boš še zdaj vidil Hartuma, ne boš še odkupoval in učil zamur-čikov. h kierimu opravilu so te g. namestnik za /.daj odmeniti mislili: ne boš slišal slovenskih zvonov v (iondokori peti. Bodi češeno ime Gospoda, kteri vse prav dela! Povernem se tedaj v svojo domačijo zadovoljin. kakor sim se hil zadovoljili v mision podal, z upanjem, de mi ho Bog v domačim obnebji vnovič popolnama zdravje dal: drugi teden, ako Bog da, pridem v Ljubljano, /daj stanujem pri znanim misionskim dobrotniku g. vitezu A. Napolitu v Terstu, kteri na vse viie za me skerbi, de bi se bolezni čisto znebil. Ne morem zdaj še mnogo pisali, samo toliko v kratkim povem, de že poltretji mesec neprenehama na hudi jutrodeželski griži terpim. V Asuanu, na kraju e-giptovske dežele, sim hil s sv. zakramenti previden , in od ondot so me g. namestnik na ladii v Kairo sc zdravit nazaj poslali, ker skorej gotovo je, de tam ostati, kjer ni ne zdravnika ne primer-niga živeža za bolnika, ali pa dalje iti, cesar bi na kamelah tudi ne bil mogel, bi hila moja smeri.
kteri sim ze prav blizo bil. V Kairi sim se le na pol ozdravil, vedno se me je hotla bolezen z vso svojo ihto vnovič polastiti. Zavoljo tega, in ker so mi g. namestnik dovoljenje dali, ali v Eg ptu, ali vSirii ali um krajnskim svoje zdravje uterjevati, sim se v domačijo podal, kjer imam ob enim nalogo, novo odpravo (ekspedicion) v llarlum per-pravljali, kar bom poznejši, bolj ozdravljen, bolj natanko naznanil. —
PoNlcdiya sodba.
17//. Dopolni/e r razsodbe in konec časor.
Potem ko se je poslednji prihod Gospodov skazal, ko so povabljeni vsi zbrani, preiskava življenja nad vsakterim čisto dognana, pregrešenje in zasluženje ojstro presojeno, razsodba slovesno o-znaujena, iu Gospod za resničuiga iu pravičuiga v svojih sodbah pred celim svetain spoznan bil: nič druziga se ne ostane, kot dopolnjciije izrečene razsodbe, v življenje ali v smert, po pregrešenju ali zasluženju vsakteriga. Pri tej sodnii najvikšiga Kralja se ne bo tako godilo, kakor se včasih v sodnisnicali zemeljskih knezov in gospodov godi, kjer berljave oči pravdo le po verliu pogledajo, podmazane roke očitno spoznano krivico zakrivajo in v po/ahljenje pokopljejo, kjer lenoba razsodbo nazaj derzi. iu prikuptjena naklonjenost sodnika izpolnitev sodbe na dolgo odklada. Tukej se razsoja i:i njeno dopolnjenjc v en trenutek sterne. Sodnik izgovori, in ker je njegova beseda beseda vsiga-mogočnosti. sc mu nihče ustaviti, ali tudi le z enim glasam braniti ne more. Zato pravi sv. Matevž: ..Zdajci pojdejo ti v večno tcrpljenjc, pravični pa v večno življenje". ('45, S£6.)
V tistim redu iu v tisti versti, kakor bo razsoja oznanjena, sc bo tudi njeno zverševanje godilo. Kakor Kristus poprej izvoljenim .,Pridite", kakor pa pogubljenim ..Poberite sc" poreče, bodo tudi izvoljeni poprej v veselje Gospodovo vpeljani. kakor pa pogubljeni v peklensko terpljcnju pahnjeni, de se dopolni beseda Psaluiista: „Grešnik bo vidil in se jezil, s svojimi zobmi bo škripal in kopernel, poželenje grešnikov bo poginilo". (P*. III, lO.j
Večni Bog! kakšin veličastin vhotl in precu-din ogled bo, ko bo toliko poglavarjev nebeških, toliko otrok Božjih s svojim Kraljem skozi zrak, v zlatih vozcli, v kraljevi obleki, v žarni hlišohi svojih spremenjenih teles, v neizrekljivi svitlosti. ne-presegljivi lepoti, v neskončnim veselju in radosti castito nesenih! Kako častitljive so njih roke. v kterih sc v znamnje zmage palmove veje znajdejo in lavorovi venci, ki jili vekomej mlado zelenje obdaja! Kako slavno se sveti njih glava, s častno krono ozaljšana, meni ktere vsa hlišoba dražili kamnov in dragotin tega sveta obledi! In kaj sc zamore njih ušesam slajši glasiti, kakor tisto soglasje, ki sc od devet verst angelov izhaja, kakor tisto skrivnostno in prečudno petje, ki ga z radostnimi žnahlji napevajo: „Hvala in slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč Bogu ua-šiniu od vekomej do vekomej. Amen!" (Skr. razod. 7, 12.) To bo tisto veličastno predglasje. na ktero izvoljeni odgovarjajo: ..Ti si nas pred Bogam odkupil s svojo kervjo. iz vsih rodov, jezikov, ljudstev in narodov, in si nas Bogu našimu kralje in mašnike storil, ter bomo kraljevali nad zemljo!" (Skr. razod. 5. SI.) Oh. kleri jezik bi zamogel
slavo tega vnebohoda dopovedati! Kako si bodo naproti hodili, z veseljem se pozdravljali, Ijubez-njivo se objemali, in drugi drug i mu blagor in srečo vošili! Kako radostno se bodo angeli in ljudje med seboj pozdravljali, kako sladko in blagostuo bo njih sprejetje! Kako sprelep ho ogled devic, v belih oblačilih Jagnje spremljajočih: kako razvese-Ijivin bo ogled očakov in prerokov! Kakšin sprevod! Kakšno veselje nebeških duhov! 0 obširno sveto Božje mesto, zveličanske staniša, mirno, svitlo prebivališe, veselo posestvo! O milost, ki nikdar ne preneha, o gledanje, luč in zveličanje, ki zdaj terpi ven in ven, brez mere, brez zagrajc in meje skozi celo večnost!
To bo poslednji prikaz, to zveršilo te vesele dogodbe, ki jo bo usmiljenje Božje speljalo. Tedej bo milost Božja zaklicala: Spustite dol zagrinjalo, ker glejte, moje delo je dokončano! —
Zdaj pa se oberne večna Pravica s serdilini in strašnim obličjem k pogubljenim, de tudi z njimi svoje opravilo sklene. Ko li vidijo, dc so izvoljeni v nebesa stopili, in so se vrata za njimi za-perle: ko zagledajo hude duhove, kteri nad-nje dervijo: ko čutijo, kako se zemlja pod njih nogami maja in udira: ob, kako bo takrat njih žalovanje. tuljenje in plakanje skozi zrak verselo! Vsi v ohupnosti si bojo svoje persi razbijali, ohrgz si praskali, in v zatopljeni bolečini sami zoper sebe divjali. Trepet opatie njih ude, smertna bledost njih obličje obhaja, bolečina njih oserčje stresa, n jili dušo groza spreletuje, in s černimi perutanii strah nad njih duham verši. In ko pri tem še vidijo, kako svetniki svoje obličje od njih obračajo in sc vekomej ločijo, ile svojimu veličastvu napriti letijo, tedej bodo od strahu vsi oterpnjeni in skesani v hritkosti duha zililiovali in sami sebi rekli: .,Ti so, ki smo jili nekdaj zasmehovali in jih v za-sramljiv pregovor imeli. O mi neumni! ki smo imeli njih življenje za nespamet iu njih konec za nečast ; glejte, kako so zdaj prišteti med otroke Božje, iti njih odloček jc med svetniki!" (Motlr. 5, 5.) Pa kam zdaj mi pojdemo? kam se bomo udcrli? Kam so nas naše slasti in razvcseljevanja pripravile? Kam slatine pojedine, veselo gostovanje, zapravljivo vživanje, nakopičeno bogastvo, mehkužno dremanje, leno pohajkovanje, kratkočasnost, smeli, sladnost in razujzdanost. kam nas je to pripeljalo! Vse je prešlo, zginilo in nehalo, pa nam je gorje zapustilo, kteriga nikdar konec ne bo! O zakaj ni s splavam naše življenje v početku zamorjeno iiilo, zakaj ui smert o pervim zbujenju k svitlobi v svoji noči nas požerla! Zakaj ui bolehnost našo mladost oslabila, zakaj nas ui sovražnik vplcnil iu v suž-nost odpeljal! 0 s koliko nianjim in krajšim trudam bi bili izveličanje doseči zamogli! Zdaj pa za to kratko veselje -v kolikšno nezmerno nadlogo smo zabredli!
V tem pa, ko hoilo v joku in stoku milo zdihovali. se bo bližal tisti oginj, ki je s svojim plamcnam svet zapalil, s čudno hitrostjo bo blizej in bliže j dohajal, prišvigal do trum pogubljenih, jih zajel in obdal od vsili strani: ker ..oginj bo sel pred Gospodam, in sovražnike njegove krog njega požigal" (IVs. 1)6. 51.J
Nato bo zemlja svoje zrelo odperla. in z gro-zovitnim t reška njeni bo prostorni, globoki prepad se razkril: oni pa bodo v družtvu hudiča in njegove derliali med preklinjevanjem, zlobenjeni. tuljenjem in škripanjem z zobmi hitro kot blisk v /ve-pleno iu ognjeno jezero verzeni.
lu režeče smertno žrelu se bo nad svojim plcnam (ropam) sklenilo, in vekomej sklenjeno o-stalo. Gospod bo vrata peklenske z železnimi zapahi zatvoril. in, de se nikdar več odperle ne bodo, bo ključe seboj vzel, On, ki sam od sebe
I travi: „Jez živim od vekomej do vekomej, in imam Jjuee smerti in pekla44. (Skr. razod. 1, I H.) Naj le gledajo potlej, kako bi ubežati iz hude ječe. ker so zvezani z verigami vsigamogočnosti Božje: iskali bodo potlej kteriga žarka svitlobe, de bi ji« kje izhod pokazal, pa vse je v terdo smertno noč zakrito. In ako bodo klicali: Gospod, Gos|K>d, odpri nam! — jim bo Pravica odgovorila: Vrata so zaklenjene! In ako bodo nebeščane za usmiljenje klicali: Usmilite se nas, usmilite se nas! — jim poreko: Vrata so zaklenjene, in vi ste nesrečni na vekomej! In ako se obernejo k Upanju z opominam: Vsaj upanje nas ne bo v sramoti pustilo — bodo odgovor slišali: Vrata so zaklenjene vsakimu upanju, vekomej bote obupovali! In ako Tolažbo kličejo s prošnjo, de bi vsaj konec persta v vodo pomočila in njih zevajoči jezik v ognjenici nekoliko ohladila — spet odgovor prejmejo: Vrata so zaklenjene za vsako tolažbo, torej bote v večni neutolažnosli zadušeni! In ako bodo vsaj eno uro polajška, le en trenutek počitka najti želeli: vse je zastonj! Vrata so zaklenjene vsakimu glasu: nobeniga počitka ne bodo imeli ne podnevu ne ponoči! In ako bodo še nar poslednje, vsaj te edine gnade prosili, de bi le enkrat s skesanim sercam spoznati in reči zamogli: Grešil, grešila sim! Tudi ta gnada, čeravno se tako majhna zdi, jim ne bo podel/ena; ker vrata so zaklenjene za vsako gnado!
Dokler Bog — Bog ostane, tako dolgo tudi še en trenutek počitka najdli ne bodo, ker vrata so zaperte vsaki dobroti, odperte vsaki nadlogi! V plamenu bodo goreli. pa nikdar zgoreli, z7nirej bodo začenjali, pa nikdar nehali terpeti! O življenje, ktero je neprenehljiva smert! o smert, ktera je ne-prenehljivo življenje! O strašna reva, o grozovituo terpljenje, o tugopolna in neutolažna večnost!
Dvoje reči je, in sred njih se naposled nič več ne najde: ali pojdeš gor v nebesa, ali pa dol v pekel. Ti pa si v sredi med nebam in peklam! Nad tabo so nebesa, pod tabo je pekel: nad tvojo glavo jc večnost, pod tvojimi nogami je večnost, pod tabo in nad tabo je večnost — tukej pa je minljivost, prazna, begoča senca, kar se vse ob enim v smertno noč preverile!
Torej dobro glej, kaj si izvoliš, ako enkrat slabo izvoliš, si zgubljen vekomej! Premisli dobro: zgubljen vekomej, vekomej!
In čuj zdaj k sklepu še besedo častitljiviga Ludovika izGranade, kteri je svojo pridio-o od poslednje sodbe tako sklenil: „Ako kdo prftem, kar tukej pravimo, nilačin in nierzel ostane, in mu nič bolj v serce ne seže, kakor ko bi vse to njega cisto nič ne zadevalo, je to ncpregovorljivo spri-čevanje njegove duhovne slepote, terdovratnosti njegoviga serca iu njegoviga pogubljenja. To se ze iz tega razvidi: Pobožne in bogahoječe duše, ki nikoli nič večne smerti vredniga storile niso. tre-pečejo in obledevajo, jih strah in groza sprclctujc pri tem govorjenju: hudobni pa, z vsimi grehi o-madežani, ki ta nevihta najstrašnejši nesreče nad njih glavami grozeča visi, ravno to, kar govorimo, ne le s suhimi očmi, ampak clo s kamnitnim sercam poslušajo!
Kaj pa je strašnejšiga, kar se jc človeku bati, kaj grozovitnisiga, kar bi si clo angel misliti za-
mogel, kakor tisti grozopolni gromeči glas zasli-sati: Poberite se spred mene, vi prekleti!-
Slisi prošnjo. Bog pohlevno. Duš« glej pobito, revno: Skerbi za-me stvar nevkrrvno.
Ko inverzen? preklele
Pahnil v oginj boš ujete.
Ueni me takrat mH mir!	P
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. 11 rok častitiga O. Kmiliana srno prejeli 60 goldinarjev, ki ho jih bih verli očetje frančiškanskima samosiaui v \ovuo Mestu pndarili za od-kupljcnje aanurčika, ki naj se imenuje Leonard Se-ra/inxki. B.<g plati! —	Vred.
Iz Gore im k iga. Klen nar prijetnimi) ča«ov v cerkvenim letu jo gotovo adventni ča-. Sicer obhaja Katoliška cerkev skoz leto veliko lepili in pomenljivih um iu praznikov, ki ho pa večidel ločeni drugi od druziga, ali adventni can je takurekoč cele 4 tedne nepre-nehljivo terpijoči praznik I). Marie. ti .recnost kristjanov Mario čantiti, se posebno ta mesec po celini keršanstvu živo razvidi. V koliko pesmih ne prepeva ta čas nje slava, koliko gorečih nercnih molitev ne dviguje, peva-jočiinu škerjaneku enako, v nje počešenje prot nebesam, celo inertva uatura: veršeče p i sa lice orgel, glasuj bu-čenje breučečih zvonov, lepo barvani venci ponarejenih cvetlic, na tavžente svitlogorečih lučic, vse to se zdru/.i ta čas h katoliško cerkvijo v poslavljenje Marie. l*o mestih so ccrkve tako okineaue, kakor nkoraj celo leto uc tako, in zjutraj v razsvitljeuo ccrkev ntopivni hc skoraj človek v rajske dvore presta vi jeniga čuti. Pa nc Ic po mestih, tudi po kmetih hc ta čas žc v zgodnim jutru vse živo giblje. Komaj glasni zvon vpervič vabiti začne, se žc permikujejo prot cerkvam od daljnih krajev posamezne lučicc, zvezdam enake, iu skoraj o-koli vsake gre truma ljudi. To ima nekoliko podobo tiste srečne noči, ko so pastirci, od angelov spodbujeni, veseli proti Betlehcmskimu hlevu hiteli; in ako tudi ue najdejo v cerkvah Mesiaza v človeški podobi v revnih jaslicah leaečiga, se jim vender v podobi kruha v hvalno počešenje predpostavi. -
Po Gorenskim se zlo pri vsih večjih farah, naj kolikor je meni znano, skoz celi advent zorne, ali kakor navadno pravijo, zlate maše imajo. Pri nas v Železnikih ne začnejo v dan sv. Barbare, ker se poprej v poddružnici s. Frančiška Ksaverja obhaja ttdncuia pobožnost k imenovanimu svetniku, in aicer »»d sv. Katarine do sv. Frančiška. Bila jc ta pobožnost. kakor stari ljudje pripovedujejo, in kakor hc neke podobe razodevajo, nekdaj tuli z odpustki sklenjena, kar je utegnilo podobe dandanašnjih ljudskih misionov imeti, ktero ime se od starih še pogosto sliši. Dan današnji je vsak dan hv. masa z blagoslovam iu popoldan litanije. — Dan sv. Barbare pa sc začnejo pri farni cerkvi zlate mase. kakor tudi vsaki popoldan litanije, in se opravljajo skozi ves adventni čas do btžiča. Zamorem reči, de jc naša ccrkev o tem času tako ozaljsana. kakor zvunej mest rna-lokje tako, kar pa tudi slednje jutro mnogo ljudi tudi iz sosednih fara k sv. maši sem privabi. Izmalal nam jc za to priložnost pred nekimi leti naš slavnor.nani rojak in umetnik, gospod M. Langus prelepo podobo Marie čistiga spočetja, ktero vidši res človek neh »tč besede visoke pesmi „Vsa lepa si moja prijatlica iu madeža ga ni v tebi* izustiti mora. Postavlja se ta podoba na veliki altar. okoli nje so spete lepe bele grinjala in obdaja jo mnogo svečave, sar ima pisebno v jufrih. prav veličastni pogled. —
Velik*« lepiga in posneme vrednima se vidi velikokrat tudi po deželi v cerkvah . kar pa kaj rado v pozabljivosti »krito ostane. Želeti je, de bi večkrat kdo kaj taciga v Danci razglasil, ker mislim de bi bilo to bravcam všeč. in dopisnikam bi nihče lastne hvale v takih rečeh podtikati ne zamogel. Manj pa kakor se tez eno reč piše. bolj je v pozabljivosti. J. Levičnik.
Iz Ptujskima polja. Od vsih strani nam naša marljiva rZgodnja Danica** ve-elo naznanuje, kako si naši dragi rojaki na krajinskim in Štajerskim goreče prizadevajo, svoje cerkve lepšati. Naj tudi nekaj iz naše bližnje okolice povem. Poldrugo uro od Ptuja proti severju na visokim hribu med samimi vinskimi goricami je farna cerkev s. Irbana. Ta fara šteje do 3300 duš. Davno že so Trbančani želeli namesti sadajne premajhne cerkve novo vekši sozidati. Na ta namen so 1842. leta 200.000 opek in 200 štertinjakov apna, vse vožnje iu teharsko delo iz svojima obljubili. S kakošno gorečnostjo no od vsih strani opeko in apno k cerkvi vozili! Pod vsako streho je bilo polno opeke. Komisija za komisijo se je oglasila. Inženirji so lepe plane za novo vekši cerkev načertali. Vsi smo terdno zaupali: cerkev bomo kmali zidati začeli. Ned tem prihruje burno leto 1848 — cerkev je ostala na papirj-. Žalostin« so farmam na pol sperhnjeno opeko domu vozili! — Ali hvala sadajnimu fajmoštru gosp. Alnjzju Mulecu! po njihovim blagim prizadetju se je cerkev vsaj za (>00 ljudi povekšala in prekrasno olepšala. Nov žagrad se je na južni strani prizidal, stariga so v cerkev prenaredili. Stranska altarja so bližej k steni pomaknili. Po svoji dobroserčni postrežnosti so gospod fajmošter tri podo-barje skoro celo leto pri svoji mizi prehranili. Letošnjo roženkransko nedeljo so ptujski dekan gospod Stande-ker cerkev z veliko slovesnostjo blagoslovili, potem pa prav primerno in zveličansko pridigali od cerkvenima posvečevanja. Vsi trije altarji so čisto premalani in posebno lepo pozlačen*. Po celi cerkvi je nov tiak iz bc-lira kamna. Tabernakel je posebno lep. v njem pa prelepa nova mo;i«tranca. de ni blizo take. Spomina vredno je. de je priprosti kmečki samouk Slatič od sv. Lenarta poles Velike Nedelje novo prižnico in tabernakel umetno i/.rezal. de bi nihee tega ne verjel. Z eno besedo: kdor te cerkve prej znotraj vidil ni, bi je zdaj gotovo ne poznal. Vsih stroškov je de 3000 gold. sr.. ktere so far mani sami Bojju in sv. l'rbanu v čast po-
darili, ki so leta 1847 že tri nove zvonove za 2500 gold. kupili.	J. Ciringer.
Iz Gorice 4. grudna. S. — Včeraj, to je 3. dan tek. m. je bil god našima prevzviš. kneza in nadškofa Goriškima. Ze v petek je vse k njim vrelo, jim k ve-selimr godu vso srečo vošiti; torej smo bili tudi mi vsi tamkej, de smo jim svoje globoko spoštovanje skazali. — O tej priložnosti sim zopet govoril s tukajšnim vodjam blage naprave za gluhoneme, prečast. gospod J a-u ez a m Budalam, kteri mi je pripovedoval, de večkrat že letos v tem listu omenjena loterija v prid njegove naprave je te dni odperta. Pet in štirdeset tavžent številk je vstanovljenih. ki so razdeljene v sto razredov ali serij (Serien), kterih vsaka ima 450 številk, in dobi osem premij ali med 450 številkami je osem dobičkov. --Naj veči podpornik naprave v tej zadevi so
blagorodni grof Vimpfen, c. k. namestnik Primorskiga v Terstu, ki so tudi skerb prevzeli, 40.000 številk oddati. Gotovo bodo v vse časopise to loterijo oznaniti dali, de bo boljši izid imela. Pet tavžent številk pa si je sam prideržal. de jih bo on razprodaja!. Vsaka številka velja le 20 krajcarjev.
Kdor ve, kolikanj dobriga ta človekoljubna naprava dela, ki tudi takim, kteri so že svoje leta v nji dostali, še mnogokrat dalje pomaga, ker jim daja sta-novališe in jih nadziruje v tem , ko se pri mojstrih v mestu kakiga rokodela uče; ne bo svoje milodarne roke odtegnil, temuč bo rad o tej priložnosti kako dvajsetico na altar človekoljubja položd v pospešenje blugiga namena, kteriga si je neutrudni vodja te naprave z osnovanjem te loterije v blagor in v prid nesrečnih sebi izročenih predpostavil.
V	Kodanju na Švedskim se katoliška občina bolj prosto giblje in razvija. Dovoljeno ji je tudi. de sme cerkven list izdajati. Bog daj svoj blagoslov temu ko-ristniinu početju!
V	Peš tu so bile 20. listonada miloserčne sestre vpeljane. Za pravi blagor svojih vernih t»ko goreče skerbijoči pervak ogerskih škofov, kardinal Sitovski, jc izročil vstanovitno pismo prednici milih sester, tudi pri nas znani, grofmji Brandis. Dobile so lep samostan. 47.000 gold. in mesto jim je še prepustilo veliko zemlje, 8000 goldinarjev v vrednosti. Slava in hvala takim možem!
Povabilo
na naročilo Danice" za prihodnje leto 1854,
Ld»to proti koncu gre: toraj se vsim čast it im bravcam in pisavcam za ti jih podporo priserčno zahvalimo. pa jim tudi v prihodnje Danico prav priljudno priporočimo. ki bn n tem duhu izhajala, kakor dozda j. Zlasti častite dopisovavce za „f*ffleti po Slo-ren*kiinu /epo poprosimo. de bi blagovolili še enacih mikavnih dopisov pošiljati, ki so brarcam všeč in ki sc z njimi pomljive dogodbe pozabljivosti otmejo.
Ver krene zgodbe bodo mesca prosenca dokončane, ker je ncutrudljiva prid-7io s t gospod P. H ic ing c rja ze ves rokopis za natis pripravila.
Danica bo. kakor dosihmal. vsaki četertik izhajala, in velja v tiskarnici preje-mana za celo leto 2 goldinarja, za pol leta i goldinar: po pošti, kamor koli posifjana. velja za celo leto 2 gold. 40 kraje.* za pol leta i gold. 20 kraje. Naročnina se pošilja v oprostenih pismih gosp. Jožefu Blazniku. založniku „Daniceu.
Poslednjič še prosimo, naročnino preti ko je mogoče poslati, dc se bodo /isti precej r začetku nor iga leta poredama dobivali.	_
Od;o\orni vrednik: Andrej Zarneje. — Založnik: Jožef Blatnik.