Sl. 23 (110() Lelo XXII NOVO MESTO, četrtek, 10. junija 1971 Črnomelj - Jutri se bosta tu mudila odbor Cankarjeve brigade in Invalidskega pevskega zbora, ki imata domicil v črnomaljski občini, da bi se zmenili o skupni počastitvi 30-letnice vsta- NOVO MESTO - V torek so zaprli mesnico pri Osolniku Mesnega prehrambnega podjetja Novo mesto. Tako je zahteval in^ektor. Podrobneje o higienskih razmerah novomeških mesnic pišemo na novomeški strani. BREŽICE - Odborniki so na torkovi seji rorgeli stabilizacijski program občine. Vanj so naknadno zapisali, da nima nihče pravice z^olževati se na račun proračuna za prihodnje leto. NOVO MESTO - Na današnji seji pripra^djalnega odbora za proslavo 254etnice glasbene šole se bodo dodvorili o postavitvi doprsnega kipa Marjanu Kozini, o razstavi nj^ovih del in koncertu. KRSKO - V torek, 8. junija, so se začele letošnje delavske športne igre v krSu občini. Tekmovanje se bo odvijalo v 11 i^Kutnih panogah, nastopilo pa bo več sto i^rtnikov. NOVO MESTO - V torek dopoldne so na občinski skupščini diiektopi poletij, predsedniki delavskih svetov in ravnate^ srednjih šol razpravljali o stabilizacijah načrtih. OTOCEC - Kolikor boli pri-h^a tuiristična sezona do venave, vedno več je šotorov na kain-pingu pri gradu. Zanimivo, da je na novomeškem avto kampin^ do zdaj^bil samo en obiskovalec. UWNE "V pionirski republiški atletski reprezentanci sto p na troboju mladih atletov JuKj- s ske Krajine, Koroške in Slo-^ venije v nedeljo v Udinah nasto- j pila tudi Novomeščana Genica | Kalčič in Jani Bajer. j KRSKO - Za tiskanje' turi-| stičnega prospekta občine so se i Krčani v ponedeljek pogodili s! Ce^skim t^om. ftospekt bo | izšel v 25.060 izvodih. f KOČEVJE - V soboto bo v | Stari cerkyu>ri Ko&vju koncert | ansambla Moby Dick iz Lju^ ^ Ijane. Trajal bo 6 ur. Na^op^ j bodo še skupina Go-go girls iz ^ Ljubljane, protestni pevec Uroš,! in črnska folklorna skupina izg Gane. ii DOBRUSKA vas - Tra-I gično je v ponedeljek, 7. junija,! nekaj po 11. uri preminula § 81-letna Alojzija Vovk iz Dru-I žinske vasi. Ko je prečkala avto-^ mobilsko cesto, jo je do smrti® povozil z osebnim avtomobilom | Tvrdko Globačnik iz Zajeba. 1 KMET IN NJEGOVO' »MINULO DELOi« Kje si. solidarnost? Nerazumljiva hiadnast ob predlogu, da bi kmetove pravice do zdravja izenačili z delavčevimi, kar bi zmanjšalo socialne razlike, o katerih je moral te dni spregovoriti tudi CK ZKS če bi prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev povečali le za 0,51 odstotka, bi na območjuTcomunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja Novo mesto zbrali tistih 4,23 milijona dinarjev, ki bi omogočili, da bi (Nadaljevanje na 5. str.) Z nedeljdc^a sre^^a šol bratov Ribaijev v Brežicah, kjer je udeležence iz drugih republik pozdravila ravnateljica domače olovne šole Angela Škdeijeva in jim zaželela prijetno bivanje med Slovenci. (Foto: J. Teppey) SREČANJE ŠOL BRATOiV RIBARJEV NA SLOVENSKIH TLEH Prisrčna dobrodošlica v Brežicah Učenci iz vseh republik so si stisnili roke kot bratje in sestre z zastavami in pozdravnimi napisi okrašeno mesto je v nedeljo oživelo zgodaj zjutraj. Domačini in udeleženci jubilejnega srečanja šol bratov Ribaijev so se dopoldne zbrali na športnem igrišču, kjer je bila otvoritvena slovesnost. Učenci in učitelji šol bratov Ribaijev so prišli iz vseh republik. Bilo jih je nad 300. rj; Od 3. do 11. julija bodo v Šentvidu pri Stični priredili drugi kulturni teden; z njim bodo počastili 30-letnico vstaje slovenskega naroda. Med osrednje prireditve štejejo letos odkritje spominske plošče dr. med. Marku Gerbcu, tabor ljudskih pevskih zborov, državno prvenstvo v motocrossu in razstavo domačih ter tujih kmetijskih strojev. V Šentvidu bodo v kulturnem tednu gostovali tudi Slovenski oktet, ljubljanska Opera in Drama, Društvo glasbenih umetnikov Slovenije pa bo pripravilo samostojen koncert. Vrh prireditev bo nedvomno skupni nastop kakih 600 pevcev na taboru ljudskih pevskih zborov; prišli bodo znani in doslej neznani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Dobrodošlico je gostom najprej zaželela ravnateljica brežiške osnovne šole Angela Skaleijeva, nakar je pozckavil udeležence član predsedstva Zveze mladine Ju^slavije Branislav Krtinić. Srečanje je-odprl predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas. Vsi govorniki so poudarili pomen teh prijateljskih zborov in Angela Skaleijeva je med drugim dejala tole; Draga mladina, na letošnjem srečanju, ki sovpada s tridesetletnico vstaje jugoslovanskih narodov, se v mislih povrnimo k našemu vzorniku Loli Ribarju, ki je pripravljal in vodil borbo našili narodov in v tem boju kot junak žrtvoval svoje življenje. Spomin nanj in na njegovega brata Jurico ste danes dolžni ohranjati in gojiti še posebej vi, mladi rodovi tistih šol, ki nosijo njuno ime. Njun spomin smo dolžni ohranjati tudi zaradi njunega očeta, ki je bil velik prijatelj mladine in dol^ leta pokrovitelj našili srečanj." Po končanem kulturnem programu so se udeleženci prvega srečanja na slovenskih tleh ^napotili v osnovno šolo, kjer so si ogledali • likovno razstavo, na kateri so se predstavili s svojimi izdelki učenci vseh desetih šol bratov Ribaijev. Popoldne so bile na igrišču doma JLA košarkarske tekme, števihii učenci in učitelji pa so izkoristili proste ure za ogled Posavskega muzeja. v ponedeljek dopoldne so gostje in domači šolapi pripravili skupno kulturno prireditev za učence brežiške šole, zvečer pa so povabili na svoj nastop starše in druge meščane. J.TEPPEV Korošec in Samčeva' v torek, 15. junija, bo ob 20. uri v novomeškem domu -kulture tekmovanje učencev 8. razredov v spoznavanju glasbenih del. Po prvem, tekmovalnem delu bosta v drugem delu večera nastopila solista Ladko Korošec in Marija Bitenc-Samec, na klavuju pa ju bo spremljal Igor Dekleva. pr ------------- Pred spomenik žrtvam osvobodilne borbe 1941 do 1945 v Bo-Ijuncu pri Trstu je med obiskom Kočevcev pri tržaškfli Slovencih v nedeljo, 6. junija, položila venec del^acija kočevskih borcev. Kočevci so položili venec tudi pri ^omeniku bazovi^im junakom. (Foto: Jože Primc) KOČEiVCI PRI TRŽAŠKIH SLOVENCIH DHMP let m V nedeljo, 6. junija, je skupina prek 200 občanov Kočevja — med njimi je bilo največ mladine iri borcev — vrnila obi^ tržaicim Slovencem iz občine Dolina, ki so obiskali Kočev^o že pred tremi leti. Kočevska delegacija družbenopolitičnih organizacij je položila venec k spomeniku bazoviŠcim junakom, nato pa še delegacija ZZB pred spomenik padlim v drugi svetovni vojni v Boljuncu. V Bazovici je govoril sekretar občinske konference SZDL Kočevje Nace Karnič-nik, v Boljuncu pa predstavnik Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kočevje Drago Gril. Pri obeh svečanostih je sodeloval gimnazijski pevski zbor iz Kočevja, udeležili pa so se je razen domačinov seveda tudi udeleženci izleta iz Kočevja. Popoldne je bil naprej na sedežu slovenske občine Dolina razgovor predstavnikov obeh občin na čelu z županom Doline Dušanom Lavriho in predsednikom občine Kočevje Mirom Hegleijem. Župana sta v kratkih besedah predstavila svoji občini, nato pa so z vprašanji in odgovori nanje sodelovali v razgovoru skoraj vsi predstavniki obeh občin. Med tem razgovorom je dolinski župan Dušan Lavrih tudi predlagal, (Nadaljevanje na 5. str.) L. :■/: i _ ii Sl;, l^ekleta iz novomeške in trebanjske občine so na sobotnem telovadnem nastopu v Novem mestu uspešno opravfle preizkušnjo. Z Vajo „Mesto mladih*' so navdušile gledalce, zato smo prepričani, da bodo enako razveselfle tudi v Sisku, kjer bo preizkušnja nekoliko težja. Dekleta — srečno! (Foto: S. Dokl) MIRNA: DOMICIL 3. BATALJONU VDV. Na nedeljskem partizanskem slavju ob krajevnem pr^niku Mirne so podelili domicilno listino (slika desno) borcem tretjega bataljona prve brigade VDV, ki je bil marca 1944 ustanovljen pri Mimi. Ob slovestnosti je govoril Niko Šilih, sledil je še kulturni spored, državna prvakinja Darinka Krstič pa je izvedla atraktiven padalski skok nad mirenskim bazenom, ki ima od nedelje naprej odprto kopalno sezono. (Koto: Branko Sladič, foto: krožek Mirna) v preteklih dneh je pre-1 vladovalo deloma sončno' vreme s popoldanskimi plohami in nevihtami, temperature pa so bile normalne za ta čas. Po kratkotrajnem izbolj-. šanju v sredini tedna ’ i) zopet prevladovalo i^stalno vreme s popold^^ivskimi nevihtami tedenski mozaik Potem, ko je kazalo, da se je Etna vendarle naveličala bruhati ogenj in lavo na prestrašene prebivalce ob vznožju, je po nekaj dnevih zatišja iz žrela znova privrel potok lave in začel polzeti po pobočju. Prebivalci, že za sUo potolaženi, so zopet v strahu - čeprav ni jasno, koga se bolj bojijo, ali lave, ali pa tisočev turistov, ki so pred dnevi prihitdi na ogled tega naravnega fenomena pa pri tem povzročili neverjetno škodo, saj so pomendrali mnoge vinograde in polja, ki jih je lava sicer pustila pri miru. Nesreča očitno nikoli ne pride sama -ampak tudi s turisti... Ta teden kanita dva smučarja izvesti vratolomen podvig -spustiti se na smučeh z ru^viš-jega vrha Evrope, 4810 metrov visokega Mont Blanca. Domačini zmeljejo z glavami in zatrjujejo, da se utegne njuna smuka slabo končati, kar pa vnetih smučarjev ne moti preveč, očitno ju je zaslepila slava, Id se je nadejata in pa denar, ki ga utegneta iztržiti po opravljenem podvigu... če ne bosta prej končda v kaki grapi s po-lomljenimi udi... Če kadite, vas utegne zanimati sporočilo uglednih švedskih zdravnikov, ki trdita, da obstaja „tesna povezanost med kajenjem in nosečnostjo**. Trdita, cto sta pri pregledu 4000 nosečnic ugotovila, da je bUo med tistimi, ki so med nosečnostjo hudo kadile, kar 14,5 % spontanih splavov, med tistimi, id niso pa le 7,8%... Kaj imate raje — cigarete ali naraščaj. ..? V Tokiu so slovesno odprli najvišji hotel na svetu. Ima 47 nadstropij in je visok 170 metrov. Ima kar 2000 sob. Nič niso povedali kakšne so kaj cene... če so na taki „višini*" kot hotel bo joj... Predsednik Centralnoctfriške republike je ukazal, da ob Materinskem dnevu izpustijo iz zaporov vse ženske, usmrtijo pa na ta dan vse moške, ki so Mi obsojeni zaradi uboja žena... in si prislužil nesmrtno slavo pri svojih rojakinjah... Spremeniti — da bo po starem Pravi in navidezni prijatelji kmetov — Vsi kmetje ne morejo biti kulaki — Nov zakon naj bo predvsem jasen in natančen! Kako naj bo po starem, če spiemenimo? Preprosta kmečka pamet tega res ne more razumeti Zakaj n^ bi ^loh ^reminjali, če naj ostane po starem? Tega pa nočejo povedati, čeprav zelo dobro vedo nekateri „prijatdji“ kmetov. Sicer pa, zakq' bi ugibali? Raje poglejmo, kaj se je i^remenflo pri upravljanju zasebnih gozdov. Kme^*e ugotavljajo, da nič ali skoraj nič, čeprav so tudi gozdarji in drugi na javnih razpravah podpirali želje kmetov, pozneje pa t^ili, da so predpisi ustrezno spremenjeni. Podobno se pojavlja zdaj ob Doslej so imdi kmetje, ki so razpravah o združevanju kme- se želeli gospodarsko povezd- tov v zadruge, organizacije združenega dela in pogodbene skupnosti. Nasprotniki takih idg ne upajo glasno izražati svojca nezadovoljstva. Ne smejo priznati, da niso pravi prijatelji vseh lanetov. Zato so z besedami za nov zakon, hkrati pa ugibajo, kako bi njegovo besedilo prikrojili tako, da v kme-tgstvu ne bi bilo treba veliko spremeniti Zlasti ne gospodarsko najpomembnejših stvari, ki zdaj ustrezajo njim. Pri tem iščejo podporo tistih kmetov, ki so jim doslg nudili več kot drugim. Kme^e pa imajo vse več pravih prgateljev. Celo med ljudskimi poslanci Zato lahko upajo, da bo nov zakon o njihovem združevanju veliko bo^ši, kot so popravljeni predpisi o upravljanju njihovih gozdov. V dosedanjih razpravah so poslanci opozaijali, naj zakon natančneje določi pravice kmetov kot v gozdarstvu, da jih ne bo mogel nihče izigravati ali tolmačiti v svojo korist in škodo kmetov. Sicer pa naj predvsem kmetje povedo, kakšne organizacije si želijo. vati mimo obstoječih organizacij, veliko prikritih in odkritih nasprotnikov. Očitali so jim, da bi se radi politično povezovali, da želgo razvrati kulaštvo in še druge grehe. Kdor ve, kaj pomeni beseda kulak — bogat kmet, ki izko- TEUEGRAMI VATIKAN — Predstavnik Vatikana je zanikal kot „popolnoma neutemeljene** govorice, da sveta stolica proučuje možnost navezave diplomatskih stikov s Pekingom. SAIGON - Partizanske enote so izvedle nekaj manjših napadov na saigonske in ameriške položaje. WASHINGTON - Pentagon ne izključuje možnosti novih napadov na Severni Vietnam za osvoboditev svojih ujetnikov. To je izjavil ameriški obrambni minister Laird v p^ ročilu za predstavniški dom. Kot je znano, se je zadnji napad končal neuspešno - ameriške čete so naskočile že izpraznjeno ujetniško taborišče. MILANO — Več oseb - predvsem policajev - je bilo ranjenih v spopadih med študenti In policijo. Spopadli so se zaradi 60 revnih družin, ki so jih študentje povabili, naj prenočijo v univerzitetnem poslopju, policija pa je temu nasprotovala. Kolera pobira vedno nove žrtve v Indiji, pa tudi v nekaterih afriških deželah. Doslej je samo v Indiji umrlo nekaj tisoč ljudi (nihče ne ve natančne številke, domnev£yo, daje mrtvih med 3000 in 5000!). Žrtev je n^eč med begunci, ki so iz Vzhodnega Pakistana pridali v lndqo. O koleri pa poroč^ tudi iz afriških držav Ugande, Sudana in Kenije, kjer je po nekaterih poročilih umrlo že nekaj sto oseb. Iz Velike Britanije so začeli pošiljati zdravfla in hrano beguncem in žrtvam kolere v Indiji (na sliki levo), kjer so številne bolnišnice že povsem napolnjene (na sUki desno). (Telefoto: UH) — Le čemu spet dramatizirate položaj? (Karikatura P. Koraksića v JEŽU) rišča druge — bo brez oklevanja priznal, da se vsi kmelje ne morejo spremeniti v kulake. Zakaj torej ovirati vse kmete, da bi se povezovali po svoji volji [Mri obdelovalcu kmetij in prodaji pi^elkov? 2^£g ne bi vodili stroge politike le proti tistim, ki bi bili na poti, da postanejo kulaki? In še to v sodelovanju s kmeti, ki niso tako neumni, da bi se pustili izkoriščati, kadar lahko to preprečijo. Široka ali množična organiziranost kmetov pa ne more škodovati tistim, ki radi naštevajo nerešene probleme v kme-tgstvu. Močna organizacija bo s tehtnimi dokazi gotovo laže prepričala tiste, ki odločajo o stvar.eh, kot neorganizirana množica. Kmečki pridelki niso potrebni le kmetom, ampak tudi vsemu prebivalstvu, kot surovina pa še industriji. Kdor to upošteva, ne more biti nasprotnik kmetov niti mu kmelje ne morejo biti deveta briga. Ker pa tisti, ki so od neorganiziranih kmetov imeli največ koristi, ne mimjejo, kme^'e ne smejo čakati, da se bodo stvari izboljšale brez njihovega odločnega sodelovanja. Biti morajo enako vztrajni kot nasprotni. Le takrat ne bo ostalo po starem. JOŽE PETEK inirinki notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Na vseh ravneh n^ega notranje političnega in gospodarskega dogajanja opažamo v zadnjem času — in tudi dnevi minulega tedna v tem pogledu niso bili kakšna izjema — nekakšno zatike; bolje rečeno; povsod opažamo nekakšne okvirne PRIPRAVE NAČRTOV BODOCE DEJAVNOSTI, kar bi pravzaprav lahko označili za začetek izvajanj naše začrtane politike, oprte na sklepe iz obdobja zadnjega meseca ali dveh. Vsesplošne priprave na nekakšne spremembe, na začetek novega akcgskega obdobja, na nove sistemske rešitve so tudi ra-zum^ive: navsezadnje smo sedaj skoraj tik pred začetkom uveljavljanja napovedanih USTAVNIH SPREMEMB s celo kopico si-stemdcih novosti, v podrobnostih še vedno potekajo priprave za vsestransko izvajanje tokratnih BRIONSKIH SKLEPOV, razen tega pa, mimogrede povedano, prav sedaj tudi potekajo vsestranske priprave za sprejem SREDNJEROČNIH NACRTOV za razvoj in dejavnost naših družbenih skupnosti v prihodnjem petletnem obdobju. V tajnem okvim se je torq gibala, kot rečeno, tudi naša notranje poUtična dgav-nost v dneh minulega tedna. Prgšnjo sredo smo zvedeli za vsebino razprave koordina-cgske komisge 23S, kije dva dni obravnavala vrsto predlogov za UREDITEV NEKATERIH SISTEMSKIH VPRAŠANJ (za ureditev zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, razen tega pa je komisga razpravljala še o zamislih novega davčnega sistema in sistema Hnanciranja federacge). Stališča v koordinacijski komisgi — seji na Brionih so prisostvovali tudi predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov — o teh vprašanjih so se sedaj že precg zbližala, tako da bodo pristojni organi že lahko začeli v zvezi z načetimi vprašanji priprav^ ati ustrezne zakonske predloge. Minulo sredo se je odprla tudi razprava o politični dejavnosti ZKJ pri uresničevalcu sklepov brionske sge in sklepov kongresa samoupravljavcev (o tem je razpravljalo predsedstvo ZKJ). I^ažena je bila nujna po- treba po ustreznem AKCIJSKEM PRO- uvoza (v Sloveniji kar za 34 % in v Jugosla-GRAMU na vseh ravneh v zvezi s temi nalo- viji še več, za 36 %) in še in še. Zatorej so v gami V enem izmed sprejetih sklepov pred- komisiji CK ZKS menili, da je akcgski pro-sedstva ZKJ je izražena pozitivna ocena gram republiškega izvršnega sveta v smislu ukrepov, ki jih je ZIS že sprožil v smislu dejanske stabiljzacge resnično nujen in da ga stabilizacge naših gospodarskih gibanj — in ljudje tudi pričakujejo, pa čeprav so v njem izražen je predlog, naj ZIS ustanovi med- napovedani tudi nekateri administrativni republiško koordinacijsko telo za uresniče- ukrepi z določenimi omejitvami In še nekaj vanje in nadaljnjo izpopolnitev stabilizacij- so poudarili: v Slovengi si z vsemi močmi skega programa v duhu ustavnih dopolnil, ne prizadevamo doseči stabilnost na vseh rav-da bi čakal na trenutek, ko bodo ta dopol- neh, sklepamo razne dmžbene dogovore, nila dokončno sprejeta. Konkretno je o ak- npr. o delitvi dohodka, bojujemo se z raz-cijskih programih minuli petek razpravljal nimi ukrepi proti pereči nelikvidnosti tudi sekretariat CK ZKS — ki je obravnaval Javna razprava, kije potekala po vsej državi — in in sprejel program za uresničevanje sklepov seveda tudi v Sloveniji - o predvidenih ustavniti zadnje sqe CK ZKS. Med drugim je bilo ob spremembah, je bila svojevrsten referendum naših tem rečeno, da morajo hkrati z akcijskim ljudi, ki so izrazili POLNO PODPORO spremem-programom republiškega izvršnega sveta podobne programe pripraviti tudi vse družbeno politične organizacge — v Zvezi komunistov pa je treba pripraviti akcijske programe vse do organizacij v delovnih kolektivih in do kra[jevnih skupnosti. Priprave in usklajevanje načrtov Precej konkretnge od vsega, kar smo registrirali zgorjg, pa je izzvenela razprava (bila je minulo sredo) v eni izmed komisij CK ZKS, kije razpravljala o akcijskem programu republiškega izvršnega sveta za URESNIČEVANJE STABILIZACIJSKIH NALOG našega gospodarstva oziroma vse naše družbene sl^pnosti Med to razpravo so spr^o-vorili o podatkih o gospodarskih gibanjih v zadnjem času — in ti podatki kažejo, da se je stanje prej poslabšalo kot pa izbo^šalo, saj so se npr. osebni dohodki do konca aprila povečali za 23 %, cene v Sloveniji za 12,3 %, izvoz se je povečal v Slovenci komaj za 1 % (v celoti za vso državo pa je celo manjši od lanskega) ob sočasnem občutnem povečanju bam oziroma dopolnilom ustave, kot si jih sedaj zamišljamo. Spremembe v ustavi so naši ljudje ocenili kot pomemben korak nadaljnjega razvoja našega družbenega sistema — to so ugotovili na seji zvezne ustavne komisije, ki je prejšnji teden že razpravljala o dokončnem ^sedilu predvidenih ustavnih sprememb. Zvezna skupščina bo do konca tega meseca odločala o sprejemu ustavnih dopolnil - in julija se bodo nekatera od teh dopolnil že začela uveljavljati; izvolili bodo predsednika republike (kot je znano, je bil soglasno spet predlagan predsednik Uto), proglasili bodo izbor predsedstva SFRJ, izbrali bodo člane ZIS in funkcionarje zvezne uprave, še pred tem pa bodo morale republiške oziroma pokrajinske skupščine izbrati svoje zastopnike za predsedstvo države. Ob koncu prav na kratko omenimo Se to, da je komite republiškega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo v ponedeljek razpravljal o petletnem načrtu ZA RAZVOJ NASEGA KMETIJSTV^ Menili so - med drugim - da bomo morali v prihodnje zagotoviti dovolj denarja za kreditiranje jveusmeritve in modernizacije naše kmetijske proizvodnje. Komite IS je menil, da bi morali v prihodnje letno investirati v kmetijstvo 500 milijonov dinarjev - od tega 260 milijonov v kmetijske organizacije in 240 milijonov v zasebno kmetijstvo. Srednjeročni program razvoja našega kmetijstva predvideva stabilnejšo proizvodnjo živil, večjo reproduktivno sposobnost kmetijstva itd. Komite izvršnega sveta je ocenil, da je pr^rav^alni program dokaj dober in realen - samo poskrbeti bomo morali, da ga bomo dosledno izvedli. tedenski zunanjepolitični pregled ] Četrta obletnica šestdnevne vojne na Sinaju je minila brez incidentov, vend^ pa tudi brez očitnih znamenj, da bi se utegnile razmere končno normalizirati Obe strani sta se vzdržali kakršnihkoli oboroženih akcij in to je svet tudi pričakoval. Po diplomatski ofenzivi Kaira ui vrsti stikov na najrazličnejših ravneh je sicer v zadnjem času kazalo, da utegne priti do tako željenega trajnega miru, pa so vsa prizadevanja ostala brez sadov. V Kairu so v priložnostnih govorih vojaški voditelji sicer ob obletnici izjavili, da je „bitka neizbežna“ in da se „spopadu, brez katerega ni vrnitve okupiranega ozemlja, ni mogoče izogniti“ — toda te izjave malokdo jemlje dobesedno. So bolj Ltraz notranjih potreb in vsaj malce namenjene Izraelcem v svarilo. Večina opazovalcev se še vedno strinja, da bi Izraelci bržkone dobili tudi to rundo boja — če bi do i^opada prišlo. Egiptovska armada in armade njenih arabskih zaveznikov so sicer na papirju številnejše in tudi seznam tankov, letal in topov prekaša izraelskega, toda v vojni to ni vselej odločilno. Izraelska armada je ta trenutek veijetno kljub vsej sovjetski pomoči še vedno boljša kot armade njenih arabskih nasprotnikov in tega se v Kairu in drugod po vsej vajetnosti zavedajo. Ce bi bili povsem prepričani uresničiti svoje besede in napovedi — da je namreč moč (^mpirano ozeniije dobiti nazaj samo s silo. Ker pa vedo, da tega niso zmožni (ali pa je izid vojaške akcije vsaj ^^no dvomljiv), še vedno poskušajo z diplomatko akcijo. Toda ta je, kot je videti, v slepi ulici. Tak je trenutni položaj bližnjevzhodne krize. Naš državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je prispel na uradni obi% v Peking, s čuner se začenja novo obdobje v odnosih med Kitajsko in Jugoslavgo. To je vrh dosedanjih prizadevanj Beograda in P^inga, ki bi očitno jiada dosegla tisto, kar sta v minulih letih zamudila: dobre In plodne obojestranske odnose med državama V tem obisku ni nič presenetljivega, ker je izraz iz meseca v mesec boljših odnosov. Spričo tega, da imamo s Kitajci vendarie preceh stičnih točk in da si nedvomno želimo tudi bistveno boljše gospodarsko sodelovanje, je utemeljena domneva, da bo obisk našega državnega sekretaija za zunanje zadeve odpri nove možnosti za še boljše sodelovanje na vseh tistih področjih, kjer ga doslej ni bUo, ali pa je bilo več ali manj le simbdično. Na Kit^^em je tudi romunska državno-partij^a delegacqa, ki jo vodi Nicolae Ceausescu. Poročajo, da so Romuni doži^ vdi sprejem, ki je prekašal vse okvire uradnega protokola in na trenutke mejfl že na pravljičnost. Nobenega dvoma ni, daje Romunija tako le še utrdila svoje že tako prisrčne odnose s Kitajko — za zdaj pa lahko le domnevamo, kako na to ^ed^o, v Moskvi Veijetno nismo d£deČ{ od resnice, če povemo, di' bržkone tega ne spremljajo ž kdove kakšnimi simpatijami Sestanek zunanjfli in obrambnih ministrov dežel članic NATO v Lisboni se je predvsem ukvarjal s sovjetskim predlogom o postopnem znižanju tujih vojaških sH v Evropi. NATO je sicer pozdravil to pobudo, vendar pa z mnogim v-pomisleki Eden izmed njih je,: da bi se morale ameriške čete — Če bi do takega sporazuma vendarie prišlo — um£^niti kar za 6000 kilometrov (namreč prek' Atlantika v Združene diiave;. Amerike), sovjetske pa le za| ndcaj sto kilometrov. Edino, kar lahko napovemo z vso za-nesijivos^o, je, da bodo o tem; spregovorili še mnogo, mnogo bes^, predno se bo iz predloga izcimil d(^ončen sporazum. Položaj v Jordaniji se je za silo umiril prav tako hitro, kot se je poslabšal. Čeprav obe strani — komandosi in kraljeva vlada - še naprej obtožujeta dniga drugo so oboroženi spopadi prenehali in v deželi je zavladal vsaj relativen mir. Medtem je Husein v nekem intervjuju izjavil, da bi bil voljan pristati na manjše spremembe meja, če bi Obletnica to doprinedo k končni rešitvi problema. Potem ko je policija v Stodc-: h(4mu našla še en revolver, kije bil last terorista Anteja Stoja-^ nova in omenjajo to kot važen dokazni material za sojenje, ki se bo začelo predvidoma 20. junija, pa je švedska televizija zopet dala priložnost usta^cim; teroristom, da so z malega zaslona propagirali svoje načrte ln‘ akgije, kar je vzbudilo med našimi delavci na Šved^em vihar, protestov, pričakovati pa sme-; mo tudi uradno Intervencijo: našega zunanjega ministrstva, j TELEGRAMI j MOSKVA - Prva orbitalna po-^ staja, ki so jo v vesolju sestavili so-' vjetski kozmonavti, uspešno deluje,' posadka pa se dobro počuti, poroča Tass. Kot je znano, je vesoljska ladja; Sojuz-11, ki so jo izstrelili pred' dnevi, p^la do avtomatske postile i' Saljut, izstreljene 19. aprila letos, se združila z njo. Vesoljska orbitalna; postaja je široka 4, dolga pa 20 me-’’ trov in ima okoli 100 I^bičnih me-; trov prostornine. ULAN BATOR — V glavnem mestu Mongolije se je začel 16. kongres mongolske partije, na katerem jL razpravljajo o bistvenih vprašanjih ^ razvoja te dežele. PARIZ - Ameriški zunanji minister Rogersje dopotoval v francosko prestolnico na pogovore s francoskim predsednikom Pompidoujem. Pogovarjala sta se o različnih ekonomskih in političnih vprašanjih, predvsem pa o proUemih skupnega evropskega tržiSca. Št. 23 (1106) 10. junija 1971 DOLENJSKI LIST Od pivega julqa naprej se bo trebanjdca, JCemoopiema“ imenovala podje^'e „Trimo“. To je kratica, ki pove: „Trebanjska industrga inontažnŠi objektov” in ki bolj ustreza proizvodni usmeritvi pod-je^'a. Na nateč^ za novo ime je prišlo 29 predlogov, za izbrano ime bodo podelili 1.000 novih dinaijev nagrade. (Foto: Legan) V Lokvah pri Črnomlju, kjer je spomenik velikemu partizan^emu komandantu Stanetu Rozmanu, bo 22. julija osrednja slovendca proslava ob 30-letnici vstaje. Zadnje čase je spomenik precej obiskan, ker vse več ljudi prihaja gledat prizorišče proslave. Prijetno dolino, zasajeno z brezami, bo treba dotlej primemo urediti. (Foto: R. Bačer) Z nedeljske delovne akcije v Dolu pri Šutni. Vaščani se že vso pomlad ob nedeljah zbirajo v jarkih in kopljejo vodovod. Vsaka hiša bo dala še denarni prispevek po tisoč dinaijev. Tudi krajevna skupnost Podbočje in občinska skupščina Krško nista ostali gluhi za njihovo prošnjo in sta jim poms^ali. (Foto: Milan Kozole) credn» Jg«Jft* O socialnem razlikovanju je zadnje čase vse več. govora. Pojavlja se v najrazličnejših oblikah - in vedno večje je ter vedno več ga je. Zadnje čase smo priče, napovedim za učinkovito akcijo, ki naj bi tako razlikovanje preprečila in onemogočila. Zveza komunistov razpravlja o tem problemu na različnih ravneh - na občinskih komitejih pa je gradivo navadno najbolj konkretno. Čeprav na prejšnji seji komiteja občinske konference v Novem mestu socialno razlikovanje ni bilo na dnevnem redu- o tem so med drugim govorili prejšnjo sredo na medobčinskem svetu ZK -pa smo slišali zanimiv podatek, ki po svoje kaže, kje vse se socialno razlikovanje pojavlja. Ne le pri osebnih dohodkih, pri dnevnicah in kilometrinah, ampak tudi pri različnih drugih, dostikrat težko vidnih ugodnostih. Vzemimo podatek: v novomeški občini so, tako je ugotovila anketa, razdelili v enem letu 1571 stanovanjskih posojil Vodilni delavci so dobili za 9 milijonov kreditov - ali skoraj 40 odstotkov vseh razdeljenih stanovanjskih posojil. V primer-'javi s številom zaposlenih je ta števUka že odločno prevelika. Se večja postane takrat, če ugotovimo, da je to vsoto dobilo komaj 20 odstotkov ljudi od skupnega števila posojilojemalcev. Si-"cer pa je ponekod postal sistem dela, da dajejo kredite ali pa stanovanja samo vodilnim delavcem. Tak primer je Industrija motornih vozil Da ta način sčasoma lahko ohromi delo, je pa tudi razumljivo. TRŽNA INŠPEKCIJA UKREPA KAJ BO S KOČO ' NA POLOMU? Izletniki, ki jih pot zanese na pobočja Goijancev, se sprašujejo, Zakaj je planinski dom na Polomu tako zapuščen. Koča propada, in kdo ve iz kakšnih razlogov nima prave^ gospodaija. Pa vendar bi sc obiskovalci iz Dolenjske in drugih krajev radi kdaj pa kdaj ustavili v njej, če bi jih gostoljubno sprejela. Do denarja pa po hrbtih ljudi »Ljubljanske mlekarne« ustavile prodajo nekaterih vrst sira — V skladišču na Trški gori pa ga je ležalo več kot dve tonil Mar so zakoni zares samo zato, da jih skušamo kršiti, ne pa spoštovati? Tržna inšpekcija je-v novomeški občini letos naredila 138 kontrolnih pre^edov: za odpravo različnih nepravilnosti je morala izdati 24 odločb, sodniku za prekrške je predlagala 109 primerov, 8 prijav je dala javnemu tožilstvu zaradi gospodarskih prestopkov, izrekla je 6 mandatnih kazni in izteijala 210 dinaijev. V tem času je tržna inšpekcija izločila iz prometa 3487 litrov neprimernega vina v vrednosti več kot 32 tisoč dinaijev in 60.400 kg različnih neprimernih živil v vrednosti več kot 142 tisoč dinaijev. Čedna zbiika, ni kaj reči! Inšpekcija je pregledovala, kako delovne organizacije spoštujejo predpise na področju (zamrznjenih) cen. „Dolenjka" je zvišala marže pri prodaji keksov od 31 na 47 odstotkov, pri prodaji čokoladnih keksov pa od 28 na 39 odstotkov. ,,Mercator“ je pri grosistični prodaji koruze namesto dovoljene 5-odstotne marže zaračunaval kar določene stroške in pri vsakem kilogramu zaslužil še dodatnih 0,03 do 0,35 dinaija. Najkasneje do 3. marca bi morali za obrtne in gostinske storitve poslati cenike upravnim organom. Kar štiri petine vseh Najhujši prestopek pa je letos zagrešila trgovina „Ljubljanske mlekarne“, ki so jo inšpektorji prgavili okrožnemu javnemu tožilstvu zaradi prikrivanja blaga in ustavitve prodaje. Konec marca so namreč v grosističnem skladišču v Trški gori ustavili prodajo sira „posavec“ in „tra-pist“, čeprav so ga imeli na zalogi 2186 kilogramov. Ker se trgovine na Dolenjskem s sirom oskrbujejo zvečine prav iz tega, grosističnega skladišča, je na trgu teh dveh vrst sira zmanjkalo. Dolga je torej vrsta špekulacij, prestopkov, gospodarskega kriminala. Mar so z^oni zares zato, da se jih izogibljemo, da jih kršimo? Najbrž bo za vse najboljše, da z ostrimi kaznimi naredimo red na tem področju! J. SPLICHAL ni poslalo cenikov. Kljub opozorilu tega ni storilo 92 obrtnikov, avtoprevoznikov in zasebnih obrtnikov. Predlagali so zanje kazen. Inšpektorji so pri,JDolenjki“ izločili 28 ton sladkorja, pri „Žitu“ pa več kot 30 ton moke. Sicer pa, ko smo že pri moki, preskrba s kmhom v Novem mestu spet močno šepa in kruha večkrat zmanjka. Inšpekcija je zasegla dvema zasebnima prevoznikoma tudi več tisoč kilogramov betonskega železa, ki sta ga pripeljala iz Italije: pri vsakem kilogramu bi zaslužila skoraj 4 dinarje! Bo izigran še ta sporazum? Zagotoviti najnižji osebni dohodek 1000 din! 1. junija so imeli predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov Dolenjske in Spodnjega Posavja posvet v gostišču Taborska jama pri Grosupljem. Na njem so razpravljali o izvajanju skTepov tretje konfcrcnce sindikatov Zavzeli so se, naj bi znašal že le- tos najnigi osebni dohodek 1.000 din. Dolenjski sindikati se zavedajo, da so v marsikateri delovni organizaciji zaposleni, ki prejemajo sedaj na mesec po 800 din in marij. Obširno so razpravljali o nalo^h sindikatov v zvezi s samoupravnimi sporazumi. ZavzeU so sc za odgovornost sindikatov, da bi s svojim vplivom dosegh, da ne bi prišlo do večjih odstopanj pri osebnih dohodkih znotraj panog in med njimi. Poraja se bojazen, da bodo hoteli posamezniki izigrati nekatera določila sporazuma. Na posvetu so še menili, da so sindikati nemočni pri nenehnem dviganju cen, kar prizadeva posebno ljudi z majhnimi osebnimi dohodki. Predlagali so tudi, naj bi s posebnimi sporazumi zagotovili najnigi osebni dohodek zaposlenih v zasebnem sektorju obrti. Ta naj bi znašal za kvalificirane delavce vsaj 1.000 din na mesec. -r Turistični ‘ barometer Lanski statistični podatki so že med letom dokazovali, kako malo prenočitev zmorejo v planinskih postojankah. V novomeški občini je bilo na primer v dveh domovih — na Prati in pri Gospodični — v poprečju manj kot pet prenočitev na mesec. Za tako stanje pa niso krivi le obiskovalci, ki pridejo tja gor običajno le kot izletniki za eno popoldne: krivo je tudi pomanjkljivo obveščanje, saj le redki prebivalci, ki ne živijo na Dolenjskem, vedo, kje so planinske postojanke. Razumljivo je, da bo vsak odšel tja, kjer je več reklam. Zato bi ne bilo slabo, ko bi tudi na Dolenjskem za planinske postojanke namenili več denarja. Ne le za modernizacijo, tudi za vse tiste akcije, ki pomagajo pridobiti goste. Mnogi bi se potem odločili celo preživeti dopust v eni izmed postojank. Dopusti pa so prav zdaj pred vrati. Cas je pravzaprav še, le več pogurna bi potrebovali in več poslovne spretnosti! Kaltšna bo letošnja žetev? Dolenjska sicer Ima razvojni program, a ji manjka denarja, da bi ga lahko kaj hitreje uresničila — Letos več prenočitev kot lani „In vendar se giblje!“ je vzkliknil Galilei pred inkvizicijskim sodiščem, ko je dokazoval, da se 2^mlja vrti. Če bi bil Galilei danes živ in turističen delavec, bi za Dolenjsko dejal: „Vrti sicer se, a bolj počasi .. Turistična mrzlica, ki je zajela svet, je z robom ošvrknila tudi Dolenjsko. Lani je bilo na svetu 168 milijonov turistov, turizem je prinesel 17,4 milijarde dolarjev dohodka. V Jugoslaviji, kjer si od turizma prav tako veliko obetamo, naj bi 1975. leta prav z devizami, ustvarjenimi na ta način, pokrili tri četrtine primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci. In kot vemo, ta primanjkljaj ni ravno majhen — torej bo moral turizem zares zajemati z veliko žlico. Na Dolenjskem je napredek turizma sorazmerno počasen. Že res, da smo eno redkih ob- močij, ki ima narejen svoj turistični program razvoja. Res pa je tudi, da nam pri reš&vanju iz zaostalosti na vseh koncih manjka denarja, pa zato nimamo prevelikih možnosti, da bi te načrte v turizmu kaj kmalu uresničili Nekaj največjih turističnih objektov pa si je kljub temu že ustvarilo dober glas in sorazmerno veliko prometa. Prav zaradi tega lahko pričakujemo, da bo letošnja turistična žetev večja od lanske. Vendar v jugoslovanskem merilu za zdaj rezultati štirih mesecev niso preveč optimistični, čeprav je turistični promet aprila . narastel; še posebej se je zvečalo število prenočitev tujih turistov. Na DolenjSisiem pa, to je treba zapisati, bo poleti zmanjkovalo prostora. Zato je nujno potrebno, da bi zgledu Otočca in Čateških Toplic sledili še dmgi. Mimo hotelov bo treba misliti tudi na vse tiste drobne dejav- nosti, ki sicer niso dosti opazne, igrajo pa v turistični dejavnosti pomembno vlogo. Sejmišča PRODAJA ŠE ŠEPA Na sobotni brežiški sejem so pripeljali 863 mladih prašičkov, prodali so jih 524, cena do 9 din kilogram. Nad tri mesece starih prašičev so pripeljali 36, dve tretjini jili je zamenjalo lastnika; plačati je bilo treba 8 din za kilogram žive teže. PRAŠIČEM PADA CENA Čeprav so bile cene na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu še ni^e, so od 845 pripeljanih prašičev prodali komaj 363 živali. Za mlajše prašičke so zali te vali 120 do 180 dinarjev, za starejše pa 190 do 300 dinaijev. Za vole so zahtevali 7,90 do 8^0 din za kilomam žive teže, za krave od 6 do 6,80 din za kilogram, ^za junce in telice pa 7,50 do 84>0 din za kilogram žive teže. Za zakol so odkupili komaj 10 glav, druge kupčije so bile sklenjene le za plemensko živino. Kmetijski nasveti Pohod antibiotikov Odpreš časopis, poslušaš radio, gledaš televizijo, spet in spet reklama za dodatke živalskim krmilom, ki obetajo več mesa, več mleka, več jajc, čudežno rast domačih živali. Kaj je v teh dodatkih tako nenavadnega, se sprašuje marsikdo, ki ne pozna, kako velik napredek je zadnje desetletje naredila veda, ki se ukvaija s prehrano domačih živaH. V dodatkih krmilom gre največkrat za antibiotike, snovi, ki ubijj^o drobnoživke. Penicilin je prvi predstavnik teh snovi, ki so naredile pravo malo revolucijo v zdravstvu, zdaj pa še v prehrani domačni živali Zaradi svojega delovanja so se nenavadno hitro raiiširile in si današnjega življenje brez njih skorajda ni več mogoče zamisliti In vendar je minilo komaj 43 let, odkar je Anglež Fleming iznašel penicilin. Antibiotiki niso hranilne snovi, saj nimajo hranilnih vrednosti Njihovo delovanje je v tem, da blagodejno vplivajo na izkoriščanje krme in s tem pospešujejo rast. Zakaj je tako, znanost še ni dokončno razjasnila. Očitno je, da antibiotiki vplivajo na bakterije v črevesju, povečujejo resorpcijo (vsrkavanje) hrane in pomagajo do boljšega izkoriščanja beljakovin. Najboljše rezultate dajejo naslednji antibiotiki: klortetra-ciklin, oksitetraciklin in cinkbacitracin. Priporočajo dajati 10 do 12 mg antibiotikov na 100 kg žive teže živali; v tem primem doseže rejec najboljše uspehe, seveda če so izpolnjene tudi dmge zahteve reje: zdravje, zadostna krma, dobra nega. Antibiotiki pripomorejo do cenejše reje, kar je posebnega pomena v sedanjem času. Pokladanje teh snovi povečuje dohodek rejca, in nič čudnega ni, če na primer v ZDA krmijo z antibiotiki in dietilstilbestrolom že večino goveda. In ob koncu še odgovor na vprašanje, ali so antibiotiki nevarni. Po doslej znanih poskusih niso ne nevarni in ne škodljivi, zato ie strah pred umetno hrano čisto odveč. Inž. M. L. Stran uredil: JOŽE SPLICHAL DOLENJSKI LIST ZAKLADNICA MODREGA PLAPIETA Morja in oceani zavzemajo približno 17% površine zemeljske oble. Ze samo Tihi ocean je po površini večji kot vsi kontinenti skupaj. Skupna prostornina vseh mori} in oceanov je 1.370,323.000 kubičnih kilometrov. Morda bi bilo pravilneje, če bi na- v šemu planetu ne rekli Zemlja, temveč planet Ocean. Globine vsega tega doslej še slabo raziskanega vodovja skrivajo v sebi velikansko bogastvo, ki ga v vserh nje govem obsegu komaj slutimo navzoči znanstveni laboratorij — ladja „Kozmonavt Vladimir Komarov“ je namenjena ,^ozmični“ stroki. Velikandce antene, postavljene na palubi, dan in noč prislu^ujejo v vsemiije (Foto: M. Načinkin) Začnimo z viri živil. Skupna masa vseh živil prebivalcev oceanov in morij je okrog 16 do 20 milgard ton. Toda danes dobimo z ulovom od tega le neznaten del: okrog. 50 milgonov ton rib, en milgon ton mdikužcev in nekaj milijonov ton alg. Proizvodi moija ne dosežejo na človekovem jedilnem listu niti en odstotek. Že v prazgodovini je človek prešel od lova in zbiranja sadežev na poljedelstvo in živinorejo. Toda vse do danes mi lovimo samo divje živali morig in oceanov: ribe, kite in ^ulne. Kakor nekoč nabiramo mehkužce in alge. Toda znanstveniki so ugotovili, da bi dvakratno povečanje ulova rib pokazalo škodljive posledice za njih razmnoževanje. Tudi ulova kitov ne smemo znatno povečati Spričo pohlepnega lova so že povsem zatrte mnoge vrste prebivalcev moija in oceanov. Včasih so jate kitov živele tudi na severu Atlantskega oceana, danes pa so na tem področju iztrebljeni do zadnjega. Etanes lovgo kite predvsem na Antarktiki Jate kitov so se ohranile le zaradi mednarodnega dogovora o določeni normi njihovega ulova. Iz revije ,;ZEMUA SOVJETA**, ki jo izd^a časopisna agenc^a ,J4ovosti“ (A1W) v Beogradu, izdaja pa „Prosveta**, Beograd, Terazije 16/1, za letno naročnino 28,80 din, smo prevedli zanimiva sestavka o moijih in oceanih našega planeta. Znatno povečanje porabe hranilnih proizvodov morja in oceanov je mogoče samo na temelju oiganiziranja podvodnega poljedelstva in živinoreje, kultiviranja dg in planktona, gojitve in paše rib in udomačitve morskih živali. S pametnim gospodajjenjem z ribami bi lahko dobili z enega hektara moija več rib kot mesa na kopnem z iste površine. Danes so ribe glavno živilo, ki ga dobivamo iz morij in oceanov. Toda morja so bogata tudi z raki, rakci, s sipami, z ostrigami, z morskim zeljem in mnogimi drugimi morskimi delikatesami, ki so olisne in močno redilne. Meso lignjev, na primer, vsebuje izjemno veliko vitaminov. Nekatere vrste morskih organizmov so pravcati akumulatprji redkih in člove^ zelo potrebnih mikroelementov in amin-skih kislin. Mnogi izmed njih vsebujmo snovi za krepitev človeškega organizma. Morsko zelje — alga laminarija — po okusu sploh ne zaostaja za vrtnarskim zeljem, je pa veliko bo^ redilno in ima več vitaminov. Razen tega je dobro preprečevalno sredstvo proti obolenju srca in ožilja. Hranljivost dvoatomskih alg je večja od čokolade. Veliko alg vsebuje do 50 % beljakovin — govedina samo 21 %, svinina 18 %. Hankton je osnova celotnega prehrambnega niza v moijih in oceanih. To je množica m^hnih rastlinskih in živalskih organizmov, čestokrat vidnih le pod mikroskopom. Kolikor bolj se oddaljujemo od obale, je planktona desetkrat, stokrat pa tudi tisočkrat marq, kajti na večji oddaljenosti od obale je manj hranljivih snovi, raztopljenih v vodL Če pa je manj plankto- na, je tudi manj rib, ki se hranijo z njim, manj je, na primer, kitov. Rajoni z visoko produktivnostjo zavzemajo okrog 20 - 25 % od skupne površine vseh morij in oceanov. Ce bi pogačah mešanje slojev morske vode in sicer tako, da bi na površje prišel sloj iz globine 300 do 500 metrov,- ki je igemno bogat hranljivih snovi, bi takšna „pognojitev“ morja omogočila izredno povečanje planktona. Morja in oceani bi se nenavadno obogatili z ribami in brezvretenčarji, s kiti in z dmgimi morskimi živakni. Prepričan sem, da bo razvoj tehnike to lahko uresničil v ne tako daljnji prihodnosti V tisočih letih razvoja poljedelstva in živinoreje je človek vzgojil številne visokorodne vrste rastlin in visoko produktivne vrste živali Vse to so suhozemski živi organizmi Selekcijsko delo z morskimi živalmi nas šele čaka. Ni dvoma, da se nam bo posrečilo vzgojiti visokorodne vrste alg, nove vrste rib in druge prebivalce m(Mja. Že so narejeni prvi koraki za uresničevanje akva-kulture, to se pravi: podvodnega gospodarstva. Sodelavci Tiho-ocean^ega inštituta za ribje gospo- darstvo in oceanografijo so prvi v naši deželi že uredili plantažo morskega zelja na dnu enega izmed zalivov Saha-Hna, V okolici Vladivostoka so „agro-nomi“ v potapljaških oblekah uredili podvodne vrtove za gojitev neke dmge vrste alg — anfelcije. Na vrsti so že tudi poskusi, da bi vzgajali jate rib na posebnih podmorskih pašnikih. V nedrjih morskega dna so skrita velikanska nahajališča nafte in mnogih drugih koristnih mdnia Praktično DELOVNO MESTO - OCEAN. Potapljači že desetle^a v znanstvene in praktične namene raziskujejo globine oceana s slabšo in boljšo opremo za podvodno dihanje in delo. V veUko pomoč jim je enoseda podmornica „Atlanta I** (slika v desnem kotu), v kateri so vami pred velikim pritiskom in drugimi presenečenji neizčrpne so zaloge mangana, niklja, bakra... Če bi iz vse morske vode izločili zlato, ki ga vsebuje, bi na slehernega Zemljana prišlo več kot tri kilograme zlata! Srebra po 60 ton, torija in molibdena pa okrog 100 tori, Velike vrednosti na Zem^'i je sladka voda. Za kilogram rastlinske hrane porabimo okrog dve toni vode, za kilogram mesa — 20 ton vode. Da izdelamo eno tono papirja, je potrebno 250 ton vode. Industrija narašča hitreje kot prebivalstvo Zemlje, sladke vode pa na našem planetu ni več takJ^^ veliko. Komq da zadostuje potrebam' 20 milijard ljudi Toliko prebivalcev pa bo na Zemlji, kot vse kaže, že čez eno stoletje. Ker pa so zaloge sladke vode razdeljene zelo neenakomerno, že danes mnoga mesta, pa tudi države, čutijo pereče pomanjkanje sladke vode. Čedalje večji potrebi bomo ustregli le tako, da bomo vodo morg in oceanov spreminjali v sladko vodo. Znanstveniki so izračunali, da atomska električna centrala s kapaciteto milijon kilovatov omogoča, da dobimo na dan ofeog 4 miligone ton sladke vode, kar zadostuje za komunalne in industrgske potrebe mesta, ki ima 4 milijone prebivalcev. Morja in oceani so neizčrpen vir energije. Potrebe po energiji pa rasto iz dneva v dan. Samo v zadnjih sto letih so se povečale stokrat. Energetiki mengo, da se bodo potrebe po energiji v prihodnjih sto letih povečale še za tristokrat. Oceani in morja skrivajo v sebi orjaško energgo morskih plim, valov in toplote morske vode. Izračunali so, da moč plim doseže 8000 milijard kilovatov, kar je desetkrat več od energetskih potencialov vseh rek in stokrat več kot kapacitete vseh hidroelektram na Zemlji. In ne pozabimo, da so bogastv? morij in oceanov navedena v tem članku le. skromno in zelo nepopolno.____ L A. ZJENKEVIC — akadernik in predsednik Oceanografske komisije Akademne znanosti SSSR m OCEANOGRAFIJA IZ KOZMOSA Posnetek X, Zemlje z razdalje okrog 70.000 km 8. avgusta 1969 z avtomatske postaje „Zond 7“ V stok^fli se je o razidcoval-cu moija izoUikovala misel kot o prekaljenem človeku, ki stoji na krovu ladje in meče v globino napravo za meijenje. Posto- . poma so narave, ki se puščajo z ladje v m(Hje, postlale bolj zapletene, vendar je viv s privezanimi inštrumenti dolgo časa ostala osnovno, če ne s[4oh edino sredstvo, da bi dobili nove podatke o morskih globinah. V našem času so ustvagene možnosti, da moija in oceane raziskujemo iz vesolja. To pa je zelo pomenljivo za naša nova spoznanja o hidrosferi. Televizgske slike oblačnega pokrova in površine, fiksirane na čmo-bdih fotografijah, b^-ne fotografije površine morq in oceanov, posnete s kozmičnih ladij in z avtomatskih medpla-netnih postaj, so zelo koristne za reševanje znanstvenih nalog kakor tudi za hidrološke napo- vedi Raziskovald in progno-stiki lahko redno dobivajo tradicionalne informacije o viharnih področjih in premikanju ledu po širokem proštom oceana v danem trenu^. Imamo privlačne obete, kako naj upoi^imo kvalitetno nove informacije za reševanje številnih znanstvenih nalog. S fotogra-^ami oblačnega pokrova, ki so poslane iz kozmosa, lahko natanko določimo področja haija na oceanu in premikanje ledu v mogih. Zelo je važno, da momaiji vedo, kako je z ledom. Ko po fotografijah obnovijo stvarno prem&anje ledu na površju moija, lahko dqo progno-stiki ustrezne napovedi. Odsevna sposobnost različnih oblik ledu in njegovih plasti ni povsod enaka, zato se na te-levizijdcem zaslonu ločijo po izraznosti svojih slik. Izraznost posnedca se spreminja tudi po letnih časih. Po- zimi je odsevna moč ledu večja kakor spomladi in pdeti, ko se led začenja topiti, ko postane teman in ga prekrije voda. V tem primem je treba posnetek f»revico dešifrirati, kajti temne ise na vodi bi lahko zamenjali za nezaledenelo vodno površino. Oblačni p(^rov nad ledom pomeni veliko oviro pri dešifri- Pn ranju posnetkov. Težko je, včasih sploh nemogoče, razločevati led od goste oUačnosti V ve-13co pomoč so včasih zaporedni posnetki istega področja v teku nekaj dni. Vdika nevamost za mordco plovbo so cikloni in tjgfuni. Navadno jih na posnetkih, ki so narejeni a sputnika, dobro vidimo. Vzporedna analiza oblačnih vihaijev nad oceani in moiji ter kart vzbuikanosti vodnUi površin je odkrila tesno povezavo med vihamo stmkturo oblačnosti in nevihtnimi področji Kadar meteorološki sputnik pošlje podatke o viharni stmk-turi oblačnosti, lahko hidro-meteorolog zanesljivo določi površino oceana, ki jo je z^ela nevihta Velikega znanstvenega pomena so barvne fotografije površja morij in oceanov, posnete s kozmičnih ladij. Bar^e fotografije iz kozmosa omogočajo presojo o procesih velil^ obsegov na površju oceana. Ti posnetki sporočajo o reliefu dna v plitvinah, kažejo, kako daleč prodira v moije rečna voda, kje prihaja na površino oceana globinska voda, kod gredo meje vodnih gmot, v katero smer se gibljejo mordki tokovi in v kolikšnem obsegu je razburkano povrne oceana in moija. KONSTANTIN VASIUEV magister fizikalno-matematičnih ved To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! nevetin preaseaniKov I Prejšnji četrtek smo objavili pismo, ki so nam ga poslali i predsedniki devetih občinskih konferenc SZDL, ustanoviteljic in izdajateljic našega pokr^inskega časnika. Na sestavek „Kdo zmanjšuje obseg obveščanja" odgovaijamo samo ^ede tistih trditev predse<&ikov ObK SZDL, kjer gre za nesporazume oz. napačne interpretacije naših prejšnjih, medtem ponovno že javnosti obrazloženih stališč. I , Najprej: hvala za odgovor na naš sestavek iz letošnje 16. številke Dolenjskega lista! Kolektiv domačega pokrajinskega glasila SZDL je trdno prepričan, da bo javno (pa tudi forumsko) razpravljanje o pomembnih in za nada^nji razvoj lista bistvenih vprašanjih samo pripomoglo k razčiščenju zdaj odprtih zadev. Med ustanovitelji na^ga glasila in kolektivom, ki mu je naloženo urejanje ter upravljanje z listom, so v resnici odprti problemi Mednje sodijo zlasti naslednji: * ■ i - do danes naš časnik še ni dobil od svojih ustanoviteljev ustanovne listine; — izdsyatelji lista morajo izročili kolektivu lista osnovni programski kMioept; — na podlagi teh dveh dokumentov bi sestavili pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in pristojnostih tako občinskih konferenc SZDL kot kolektiva lista. Pogodba bi imela značaj družbenega dogovora, ki bi rešil lahko tudi v.sa druga vprašanja, ki so v zvezi z zakupom prostora za stalne občinske strani v pokrajinskem glasilu Socialistične zveze. Na podlagi prvih dveh dokumentov bo kolektiv lista sestavil tudi vse potrebne akte za svojo interno zakonodajo. Zlasti slednje je že iiujno potrebno, saj smo pred skle- ^"^'hitvijo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in OD, pravni . položaj našega tednika pa pravzar prav dokončno sploh še ni r»šen. Za omenjene listine kolektiv DL ne prosi prvič: zanje smo pismeno prosili maja 1968, 30. 4. 1969 in 30. 4.1970. Ob izidu znanih dveh resolucij o obveščanju v samoupralvni družbi, ki sta ju izdala Izvršni biro CK ZKJ 17. 11. 1969 in Zvezna konferenca SZDL Jugoslavge 9. 1. 1970, smo 16. 1. 1970, tik pred 20-letnico izhajanja našega glasila, ponovno prosili , ,vseh 9 obč. konferenc SZDL polgajini, da bi naštete obveznosti' uiedik. Zdaj jih spet prosimo, da ta nerešena vprašanja vendarle spravimo z dnevnega reda, saj že začenjajo, kot kažejo dogodki zadnjih mesecev, hromiti učinkovitejši nadaljnji razvoj našega glasila, kalijo pa tudi odnose med predstavniki ObK SZDL in kolektivom lista. Da gre pri vsem tem I hkrati za ureditev življenjsko po- i membnih samoupravnih pravic j delovnega kolektiva v uredništvu 1 in upravi lista, treba ponovno [ poudarjati j Vse številke, ki jih navajajo v I svojem odgovoru tovariši pred- i sedniki, so točne. Sami smo jih j dali in jih dajemo v roke tako iz- ■ vršnim odborom ObK SZDL kot članom izdajateljskega sveta. Le pri stolpcu, v katerem primerjajo tov. predsedniki naš plan za 1. 1971 in stanje doseženo, v I. četrtletju 1971, je treba pripomniti naslednje: obe primerjavi je treba gledati ločeno, saj govori drugi stolpec (doseženo v I. četrtle^u 1971) o podatkih, ki so vpisani kot primerjava z enakim četrtletjem v letu 1970. In še: ob dohodkih v I. tromesečju je treba pripomniti, da ima list vs^o leto od začetka junija do konca septembra „suhe mesece“, ko ostaja skoraj brez dotoka dohodkov. K ' povečevanju lanskih izdatkov pa samo tole: pri listu sta se 1. 2. 1970 na novo zaposlila dva novinarja, režijski stroški pa so zlasti lani naraščali povsod, ne samo pri DoL listu. Točna je ugotovitev, da ima kolektiv vpliv na vrsto izdatkov oz. stroškov — tega pa se na srečo sami zavedamo že vseh dolgih 21 let. Z oceno, da smo z letošnjim finančnim načrtom „umetno postavili ceno 60.000 din za eno komunsko stran“, se ne moremo strinjati To ceno so postanrili lani doseženi stroški za redno izhajanje lista, vendar s to razliko: režija celoletne strani v listu znaša po bilanci natanko 84.273 din, kolektiv pa je pripravljen dajati tako celoletno stran v zakup posameznim občinam za 60.000 din, medtem ko bo razliko do PLC zbral še vedno sam z naročnino ter z oglasno in reklamno dejavnostjo. Industrija, trgovina, javna uprava in vsi drugi kupci prostora v DoL listu plačujejo za vse svoje objave polno ceno prodajnega prostora, obč. konference SZDL pa imajo za več kot 25 % znižano ceno. Že 30. 4. 1970 smo prvič pismeno opozorili ustanoviteljice lista, da je dosedanja zakupna cena za stran (to je 30.000 din za celoletni komp. novinarski servis v občini) samo še simboličen prispevek za delno kritje stroškov , lista- 29. 9. 1970 smo vse izvršne odbore ObK SZDL in vodstva vseh drugih družbeno-političnih organov v 9 občinah obvestili z dokumentiranim gradivom o novi prodajni ceni zakupljenih strani v DL, kar smo nato še nekajkrat ponovili Žal na skupnem sestanku s predstavniki obč. konference SZDL 14. 4. 1971 ni prišlo do potrebnega sporazuma. V praksi ni sprejet niti predlog predsednika ObK SZDL Novo mesto, ki se je zavzemal za 50-odst povečanje prispevka za zakupljeno stran, saj sta na tako povečanje pristali samo ObK SZDL Novo mesto in Črnomelj, druge občine pa ne (v proračunu občine' Sevnica so predvideli za svojo komunsko prilogo v DoL listu za letos le 31.125 din, kar je kom£y 24,5 % več kot lani v Kočevju pa le 30.000 din). Ptt tem ponavljamo naše stališče: kolektiv DL niti ne prosi, še manj pa zahteva od kogarkoli, da bi mu moral dati tak ali drugačen denar za zakup stalne komimske strani Prodajna cena tega prostora je znana, vsaka obč. konferenca SZDL pa se bo sama odločila, ko-Ukšen obseg obveščanja bo naročila. V našem pisanju ne vidimo neobjektivnega obveščanja, niti nismo - ne zdaj ne nikoli drugje! - kogarkoli zavajali Praksa je potrdila, da so bili vsi naši finančni predračuni vsa leta nazaj neverjetno natančni in realni Vseh 21 let ni nikoli nikogar izmed članov nekdanjih okrajnih in občinskih odborov OF oz. zdaj občinskih konferenc SZDL bolela glava zaradi „slabega gospodarjenja kolektiva DoL lista“. Pa so bila vmes dolga in mučna leta, ko smo v kolektivu z največjo težavo sestavljali kraj s krajem in le za ceno skrajne požrtvovalnosti in nesebičnega dela za razvoj in ugled lista ter v korist naših naročnikov in bralcev obdržali tednik pri življenju, O tem govore bilance vseh dosedanjih poslovnih let našega lista. Prav zato bomo takoj po končanem polletnem obračunu ponovno pregledali naše proračune za L 1971. Že danes pa nam je jasno, da z izgubo list ne more in ne sme poslovati Upamo tudi, da bodo napovedani sistemski ukrepi (zlasti razumevanje v republiki Sloveniji) končno le pomagali prebroditi težave, v katerih je naš po-Htičnoinformativni tisk - in z njim vred tudi naše pokrajinsko glasilo SZDL. UREDNIŠKI ODBOR DOLENJSKEGA LISTA Letna podiplomska šola v Novem mestu Od 31. maja do 15. junija: podiplomski študij iz strukturalne biofizike na novomeški gimnaziji — Ugodna lega Novega mesta in 200-letna tradicija njegove gimnazije ZAHVALA Ob bridki in težki izgubi našega ljubega sina RUDIJA STRITARJA strojnega ključavničarja iz Ljubljane .sevccm in vsem, ki so pokojnika spremili do njegovega preranega groba Mokronog, Ljubljana, Kočevje, Kamnik, Beograd, Pariz;, 3. junija 1971 Žalujoči: ata, mama in brat Franci Biofizika je zgled za interdisciplinarni razvoj sodobne znanosti. Razvila se je zlasti v zadnjih nekaj deset letih. Njene raziskave so zanimive za biologe, pa tudi, če ne še bolj, za fizike in kemike. Vsi skupaj poskušajo razložiti življenje pojave na podlagi proučevanja odnosov med molekulami. Posebna raziskovalna smer biofizike se ukvaija z ugotavljanjem strukture velikih bioloških molekul, n. pr. beljakovin, kot tudi s sestavljanjem takih in drugih molekul v še večje gradnike žive celice. Univerza v Zagrebu je ob sodelovanju univerzitetnih učiteljev iz Ljubljane prvič v Jugosla-vgi organizirala podiplomski ^ v študij iz strukturalne biofizike. ^ Pri nas je malo znanstvenikov, ki delajo na tem področju, pa smo zato združili sile iz Zagreba in Ljubljane. Sodelovanje med Ljubljano in Zagrebom koristi ne samo slušateljem, marveč tudi predavateljem. Predavanja so v slovenščini in hrvaščini, tuji gos^e pa bodo predavali v an^eščinl Podlaga študgu pa niso predavanja, temveč raziskovalno delo kandidatov na znanstveno raziskovalnih zavodih v državi. Posebnost tega študga je način predavanj, ki niso ^ozi vse leto, marveč so strnjena v obliko letne godiplom^e šole, ki traja dva do tri tedne. Zato morejo predavanjem prisostvovati tudi tisti, ki niso redni slušatelji podiplomske šole iz strukturdne biologije. To je zlasti pomembno za mnoge raziskovalce v farmacevtski in kemični industriji kot tudi za medicinske in agronomske strokovnjake, ki se žele seznaniti z najnovejšim razvojem znanosti igihovega delovnega področja ali temu sorodnih področij. Na prvi letni šoU je prijavljenih 33 slušateljev, od tega 9 rednih študentov (eden iz tovarne PLIVA), 22 iz tovarne zdravil KRKA, eden iz tovarne LEK, ostali pa so iz raznih inštitutov in univerze. Največ slušateljev je iz Novega mesta (22), iz Ljublane jih je 6, iz Zagreba 4 in iz Novega Sada 1. m '4'^ ' Po akademski izobrazbi je med slušatelji največ kemikov (20), potem so fkiki (7), biologi (3) in po 1 farmacevt, agronom in veterinar. Občasno poslušno predavanja tudi učitelji fizike, kemge in biologije na novomeški gimnaziji, kolikor jim čas dopušča. Novo mesto je za sedež letne šole izbrano zaradi svoje lege, da bi bila organizacija šOle pim bolj olajšana. Poleg prve uvodne šole, ki zdaj teče, nameravamo vsaki dve leti organizirati podiplomsko šolo, na kateri bodo predavali tudi tuji predavatelji. Takrat bodo tako domači kot tuji predavatelji govorili o svojem lastnem raziskovalnem delu. Organizatorji želijo, da ta prva letna šole (ki jo je subvencioniral bivši zvezni sklad za financiranje znanstvenih dejavnosti) ne bo tudi edina in da bi Novo mesto postalo gostitelj za eno do dve podiplomski šoli na leto. Lepota mesta in okolice, ugodne prometne zveze z Zagrebom in Ljubljano, predvsem pa ljubeznivost vodstva novomeške gimnazije ter tehnična oprema njenih laboratorgev govori za to, da se več kot 200-letna tradicga novomeške gimnazge polagoma razširi na specializiran univerzitetni pouk. To bo možno uresničiti, če bodo gostinsko turistični pogoji v Novem mestu ugodnejši Dr. S. MARiClC Prijazno mesto Sisak na bregovih' rek Kolpe, Korane in Odre bo v nedeljo, 13. junija, prizorišče srečanja mladine Iz treh naših republik. Zastopstv'o Dolenjske bodo sestavljala dekleta iz novomeške in trebanjske občine, ki se bodo z zletno vajo ,JMesto mladih“ predstavila gledalcem. Na zaključni prireditvi bo sodelovalo blizu 8.000 nastop^*oč ih. Pokroviteljstvo nad zletom je prevzel dr. Vladimir Bakarič, ki bo pred glavnim nastopom govoril mladini iz treh bratskih republik. Sisak in oiganizatoiji so se na prireditvah, ki so že bile, zelo izkazali, prepričani smo, da bodo tudi zaključek zleta izpeljali tako, kot pričakujemo. Na svidenje v Sisku! Našim udeležencem želimo prijetno bivanje in uspešen nastop! Na sliki; Sisak s pristaniščem. (Foto: S. Dokl) KMET IN NJEGOVO »MINULO DELOi« Kje si, solidarnost? (Nadaljevanje s 1. strani) kmetom zagotovili enako zdravstveno varstvo, ali bolje rečeno, enako pravico do zdravja, kot jo imajo delavci. To bi bila pridobitev, na katero so kmetje čakali vsa povojna leta. Izračun je pravzaprav presenetljiv. Dokler ni bilo natanko znano, kako je s stroški, in dokler ni bila narejena primerjava, je veljalo mnenje, da je izenačenje kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja le sen prihodnosti, ki zaenkrat še ni uresničljiv. Zato nas toliko bolj preseneča hladnost, ki jo je čutiti v drugih, bolj razvitih predelih Slovenije, ki imajo manj kmečkega prebivalstva in bi dodatno breme pravzaprav' laže zmogli , Novomeška skupnost zdravstvenega zavarovanja ima nekaj nad 90.000 zavarovanih delavcev ali njihovih svojcev in blizu 29.000 kmečkih zavarovancev, lahko si predstavljamo, da izenačenje delavskega in kmečkega zavarovanja, tako imenovano nacionalno zdravstveno »Kontra« opozorilo „že tri mesece opozaijam, kako i»trebno je pri vasi Rači^ odmaliti jašek na cesti, da se ne bo voda zadrževala na njej, pa vse brez uspeha," je dejal loŠci odbornik na seji skupščine. Predsednik ga je prekosil, rekoč: „Mi pa že pet mesecev opozarjamo na to, ^a tudi brez haska. No, ko smo ze pri vsesplošnem ojwzarjanju, naj rečemo eno še mi. Če pri cestnem podjefl'u res nočejo videti, kaj je njihovo delo, bi jim ga ljudje najbolj zgovorno pokazali, če bi namesto dolgotrajnega opozarjanja zavihi rokave in očistili jašek. ^Morda bi to zaleglo. ^ Za pobratenje (Nadaljevanje s 1. strani) naj bi občini napravili v sedanjih tovari3tih odnosih še korak naprej in se pobcatili. Prav na območju kočevske občine se je namreč borUo in padlo mnogo primorskih Slovencev, predvsem iz občine Dolina. Kočevski predsednik Miro Hegler je v odgovoru dejal, da predlog z navdušenjem sprejema in pozdraiHja ter da bo že na eni prihodnjih sej o njem razpravljala občinska skupščina. Mnogi Kočevci, ki so bili medtem prosti, so si ogledovali razstavo ob 70-letnici bralnega in pevskega društva ,JFrance Prešeren" iz Boljunca. Šahisti Kočevja so v prijateljskem dvoboju z Dolinčani po trdi borbi zmagali s tesnim rezultatom 3:2. Mnogi pa so si ogledali zanimivosti Doline, Boljunca, Trsta in okolice. Glavna prireditev, posvečena 70-letnici društva „France Prešeren", se je začela ob 17. uri s parado in je trajala do 20. qre. Na odru so se zvrstile vse domače kulturne lupine in ^slje iz Kočevja, se pravi gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Miloša Humeka. J. PRIMC zavarovanje, predstavlja za novomeško skupnost precej večje breme kot na primer za območje Ljubljane ali Kranja. Pa vendar so člani skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu enoglasno podprli predlog, drugod pa o tem molčijo, saj je slišati, da je le novogoriška skupnost odločno podprla zamisel. Ne bi ponavljali, kaj je kmetijstvo v preteklosti pomenilo za gradnjo industrije, kako je bilo z obvezno oddajo, prodajanjem kmetijskih pridelkov pod ekonomsko ceno, kako je bilo z davčnimi vgaki, ki so du-ših razvoj kmetijstva samega, povedati želimo le, da je zdaj priložnost, da bogatejši pokažejo, če premorejo kaj solidarnosti do obubožanega kmeta, ki se je znašel v položaju, iz katerega si sam ne more pomagati. Izenačenje pravic v zdravstvenem zavarovanju bi bila vsaj delna oddolžitev za kmetovo ,,minulo delo“, ki je vgrajeno v naših mestih in naših tovarnah, M. LEGAN IMP Industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA, Titova 37 ki montira vse vodovodne in sanitarne naprave, naprave centralnega ogrevanja, klimatske naprave; izvaja vse vrste elektroinstalacij jakega in šibkega toka; v lastnih tovarnah kovinske in elektro smeri proizvaja zahtevne elemente instalacij; v moderno opremljeni livarni odliva vse vrste odlitkov iz sive litine, OBJAVLJA PROSTA UCNA MESTA a) za poslovne enote v Ljubljani: — monter centralne kurjave — 17 — monter klimatskih naprav — 20 — vodovodni Instalater — 10 — elektroinstalater — 50 — ključavničar — 28 — strojni ključavničar — 2 — kovinostrugar — 6 — kovinoličar — 3 — rezkalec — 1 — brusilec — 1 — orodjar — 1 — galvanizer — 1 — elektromehanik za šibki tok — 2 — trgovski pomočnik za kovin, stroko — 6 b) za poslovno enoto v Mariboru: — monter centralnih kurjav — 6 —- monter klimatskih naprav — 8 — vodovodni in«*nlatot • ■ 3 c) za poslovno enoto v Kopru: — monter centralne kurjave — 4 — vodovodni instalater — 3 d) za livarno v Ivančni gorici: — livar — 5 — strojni ključavničar — 2 — kovinostrugar — 1 Kandidati, ki želijo postati naši vajenci, morajo izpolnjevati naslednje p>ogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let — da so dokončali osemletko — da so duševno in telesno zdravi in sposobni za iz-učitev poklica, ki se ga bodo učili Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: — lastnoročno napisano prošnjo — spričevalo o dokončani osemletki — rojstni list V času učenja stanujejo vajenci doma ali v internatu, katerega posreduje podjetje. Vsak vajenec dobi stalni del vajenske nagrade, s katero lahko krije stroške internata. Prizadevni vajenci dobijo pri delu in v šoli še po-, sebno nagrado. Prošnje sprejemajo do 25. junija 1971 za: — poslovne enote v Ljubljani in Livarno v Ivančni gorici — kadrovski oddelek p>odjetja IMP, Ljubljana. Titova 37 — p>oslovno enoto v Mariboru — IMP, Maribor, Gregorčičeva 17 — poslovna enota v Kopru — IMP, Koper, Ul. 15. maja št. 4 kultura . in izobra- ževanje GROHARJEVI ,JVASLEDN1KI“ Četrte male Groharjeve slikarske kolonije, ki je bila od petka do nedelje minuli teden v Škofji Loki, so se udeležili tudi trije mladi Novo-meščani, učenci osnovne šole „Katja Rupena“, pod vodstvom Nika Goloba, učitelja za likovni pouk. To so: Zvone Vidmar iz osmega ter Božica Iler in Zorica Prokovič iz šestega razreda. Njihovi likovni izdelki, ki so nastali med bivanjem v Škofji Loki, so bili razstavnem v galeriji na škofjeloškem gradu med izdelki več kot 360 otrok iz vse Jugoslavije, ki so se udeležili letošnje slikarske kolonije. ZANIMIVA RAZSTAVA V LJUBLJANSKEM DOMU JLA 31. maja so v Domu JLA v Ljubljani (Trg OF št. 13, nasproti železnice postaje) odprli zanimivo razstavo slikaijev-amateijev, posvečeno 30. obletnici ustanovitve OF. Razstavlja 27 avtoijev, in sicer nad 80 del. Razstavo je pripravilo Društvo likovnih samorastnikov iz Ljubljane, ki ima svoj sedež v Domu JLA. Nastop moškega kvinteta in Mince Jerajeve, članice mladinskega gledališča iz Ljubljane, sta poživila otvoritev, na kateri so bili med mnogimi obi^ovalci in ljubitelji likovne umetnosti tudi častni gostje: general Janko Sekirnik, podpolkovnik Branko Maijan, Viktor Konjar in drugi. I. M. ZA SAMOSTOJNOST NI POGOJEV Na osnovni šoli Suhor se število otrok tako manjša, da je v posameznih razredih 10 do 17 otrok. Ker >ašji razredi ne morejo delovati kot samostojni oddelki, razen tega nimajo strokovnega kadra, šola nima več pogojev za samostojno delova’ nje. Odborniki občinske skupščine so izglasovali odločitev, da suhorska šola postane podružnica metiiške osemletke. Za lačne otroke sveta Vokalna skupina DOREMI iz Kočevja prvič pred publiko s svojim samostojnim programom Mlade pevke iz kočevske osnovne šole in gimnazije bodo priredile danes, 10. junija, ob 18. uri za mladino in jutri, 11. junija, ob 20. uri za odrasle v Seškovem domu v Kočevju samostojen koncert. Zbrano vstopnino bodo poslali mednarodnemu skladu za lačne otroke iz vseh krajev sveta. Koncert bo v celoti vsebinsko prepleten s problematiko lačnih otrok. Otroci se bodo s protesti proti vojni, lakoti in zaostalosti pridmžili vsem mladim, ki si prizadevajo, da bi vsi na svetu živeli lepše, boljfc in v miru. Ne gre torej le za denar, ki ga bo obiskovalec pričeval lačnim otrokom, temveč tudi za trenutke razmišljanja in spoznanja, da se na račun naše udobnosti marsikdo bori z življenjem. Na sporedu bo 18 pesmi, predvsem tujih narodov. Najnižja vstopnina za mladino bo 2, za odrasle pa 5 din (seveda lahko dajo prostovoljno tudi več). L STANIC Kobe in Štovičkova v Dolenjski galeriji V Dolenjski galeriji razstavljata ta mesec arhitekt in slikar Boris Kobe (, JCrica od izvirov do Soteske “) in kiparka Vladka Stoviček. Kobetova razstava v veliki dvorani bo odprta do 16, junija, razstava Stovičkove v mali galeriji pa do 27. junija. Vljudno vabljeni bljeni na obisk! I ji 11 § III s iliii M Pl PREDAVANJE O POEZIJI - Dr. France Bermk iz Ljubljane je min^ teden v novomeški Studijski knjižnici Mirana Jarca predaval o sodobni avantgardni slovenski poez^i. GRAFIČNI BIENALE ODPRT - V ^ubljanski Modemi galeriji so minulo soboto odprli mednarodni grafični bienale. Častno nagrado so podelili slovenskemu grafiku Riku Debenjaku, prvo n^ado pa japonskemu umetniku Kimuri Kos^u iz Osake. ^ SREČANJE GLEDALIŠČNIKOV KONČANO - Na Jesenicah » je minulo soboto končalo letošnje srečame gledaliSdh skupin Slove-nm. Zadnji dan je bila tudi skiip-ščina republiškega združenja gleda- liških skupin. NOVA RAZSTAVA V DOLENJSKI GALERIJI - V Dolenjski galeriji v Novem mestu so odprli pred-sinočnjim novo umetniško razstavo. Z enajstimi plastikami in trinajstimi plaketami se novomeškemu občinstvu predstavlja Vladka Stoviček iz Leskovca pri Krškem. _ DANES ,3REZ BESED“ - V ljubljanski Mestni galeriji bodo danes odprli drugi mednarodni bienale karikature pod naslovom „Brez besed“, na luterem se bo s svojimi deli postavilo 118 karikaturistov iz 16 evropskih držav. 2^animanje za to prireditev je veliko, saj sodi karikatura v eno najbolj neposrednih in dojemljivih likovnih zvrsti. IZREDNO ZANIMANJE - Arhitekt in slikar Boris Kobe je tudi ob tokratni razstavi v Dolenjski galeriji — o tem poročamo v daljšem sestavku na tej strani — doživel izreden grejem. Pri otvoritvi razstave se je zbralo več kot 150 ljudi, še pomembnejše pa je, da so ljubitelji umetnosti že pred otvoritvijo razstave pokupili več kot polovico njegovih na razstavi pokazanih slik z motivi Kike. A A 4 \ Vladimir Lakovič: ZELENI JURIJ, risba, 1950 BORB KOBE ŽB ČETRTIČ RAZSTAVLJA V DOLEiNJSKI GALERIJI Slikarjeva simfonija Krki Na otvoritvi razstave, posvečeni spominu skladatelja Marjana Kozine, je imel krajši koncert Slovenski oktet — Razstava bo odprta do 16. junija Po razstavi zgodovinskega in dokumentarnega gradiva o revolucionarni pretddosti Novega mesta in Dolei^ske so obiskovaki prireditev v Doleiqski galeriji dočakali tudi letošnjo prvo umetniško razstavo; s ciklom šestinc^ajsetih slik o Krki od izvirov do Soteske se novomeškemu občinstvu predstavlja ariiitekt in slikar Boris Kobe, ki tako že četrtič gostuje v Novem mestu. del” tiste doleigske zemlje, ki Na otvoritvi proti večeru 3. junija se je v veliki galerijski dvorani zbralo toliko obiskovalcev, kot že dolgo ne. Mnoge je pritegnilo obvestilo, da je razstava posvečena spominu skladatelja Maijana Kozine, ki je umrl v jungskih dneh pred petimi leti. Otvoritev je s krajšim, Marjanu Kozini posvečenim koncertom pospremil Slovenski oktet. Dobrodošlico slikarju in njegovi razstavi je izrekel v imenu prireditelja prof. Janko Jarc. O razstavljenih slikah je potem spregovoril avtor sam. Dqal je, da je bil njegov namen v temperi na likovno ploskev nanesti mu je tako prirasla k srcu in za katero je v času industrijskega prodora v dolino gradov nemalo zaskrbljen. Krka je vznemirjala in navdihovala malone vse umetnike, ki so jo doživeli Skladatelj Marjan Kozina je ob prejemu Trdinove nagrade dejal, da so njegova najboljša dela nastala ob pogleAi na Krko, na dolino gradov. Pesnik in pisatelji Jože Dular je Krko doživel že v mladosti „Druge večje, bolj mogočne reke so na svetu,“ je zapisal, „morda tudi lepše, srhljivejše v divjih vodopadih in ^obokih »Drugi kongres« Knjiga »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« tudi v slovenščini CZP ,,Delavska enotnost" iz Ljubljane je poskrbelo, da bo že 15. junija izšla v njegovi založbi knjiga „DRUGI KONGRES SAMO-UPRAVUAVCEV JUGOSLAVIJE” tudi v slovenščini. Ta bo obsegala dva dela in v njej bodo med drugim objavljeni: referat Edvarda Kardelja na plenarni seji H. kongresa, uvodni in sklepni govor tovariša Tita, uvodne obrazložitve predsednikov koiwesnih komisij Dušana Petroviča-^eta, Milentije Popoviča, Kira Gligorova in dr. Vladimira Bakarića, poročila o delu komisij, izvlečki iz vseh razprav slovenskih defegatov, resolucije in odloka kongresa itd. Znano pa je, da je pri isti založbi že pred kongresom izšel v posebni brošuri skupaj z ostalim kongresnim gradivom glavni kongresni referat Edvarda I^delja „Ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družb i“. Knjigo so uredili Stjepan Saubert, Vinko Kastelic, Franček Kavčič, Mitja Švab, Milan Pogačnik, Nena Luzar, Bojan Samarin, Milan Govekar in Danilo Domanjko. M. Ž. tesneh, toda moja Krka je ena in neponovljiva. Neponovljiva v lehnjakovih brzicah, slapcfvih, tolmunih, otiših in zatonih, edinstvena v dišečem obrežnem rastlinju in svojem podvodnem svetu, lepa v vrbah, jelšah in jag-njedih, razkošna v pomladnih sapah, nemirna v poletnem zvenenju sonca in sinjine, otožna v jesenskem klopotanju mlinskih koles, negibna v tišini zaledenelih zimskih dni Lepota, ki je v menjavi časov sicer minljiva, a je vsakič zopet nova invečna.“ Ali niso te besede tisti pravi motto, besedilo za simfonijo Krki, ki pozveneva iz razstavljenih slik? ____________________________L Z. DENAR RAZDELJEN - MinuU četrtek so v Črnomlju na seji skupščine kulturne skupnosti razdelili denar, namenjen za kulturno dejavnost v letošnjem letu. Te dni mi je prišlo v roke odprto pismo, ici ga je ena od komisij za vzgojo in varnost v cestnem prometu na našem območju namenila pionirjem oziroma mladini in vsem ,,dragim občanom" za 17. junij, dan varstva otrok in v prometu. Lepa spodbuda, s^m pomislil in začel brati Ni kaj reči, sestavljavci so se potrudili in porabili kar lep sveženjček papirja. Do konca sem se prebil prvič pa drugič in še tretjič, nakar se mi je, kolikor mi je k^pak dovoljevalo znanje materinščine, posrečilo uganiti, kaj nam (občanom) hoče to odprto pismo povedati Ne bom ovinkaril: prežvečiti sem moral tudi takle stavek: „Vsako leto, tokrat petič, se pogovarjamo še posebej z vso odgovornostjo o skrbi naše družbe za mladi naraščaj kot posredni uporabnik cest pred nevarnostmi ki nanj preže na poti v šolo in domov in na ta dan, ki je posvečen prav varstvu otrok v prometu, da naredimo obračun prizadevanj organizacij in komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri občinski skupščini kot tudi vseh odraslih občanov, zlasti staršev in vzgojiteljev, in načrte za nadaljnjo vse večjo skrb do naših mladih občanov.“ In v takem stilu si je sledilo kar 146 vrstic (!), namenjenih otrokom, ki jih v šoli učijo kratkega in jasnega izražanja, ter staršem in vsem „dragim občanom", ki naj bi jih to čtivo prepričalo in pretreslo ... Človeku, ki se mu čut za pravilno in slovensko izražanje kljub nenehnemu pritisku biro-kratščine še ni okrhal, zagomazi po životu ob spoznanju, da so na svetu še ljudje, ki si upajo pod naslovom odprtega pisma poslati v javnost tako spakedranščino. _________________________________I^ F.S. Finžgar 5 STRIGI „Za kakšno deklo? “ se je postavil takoj Gašper. „Za deklo? Kaj še! AH si ti za Wapca? Ali sem jaz, ali je Mihor za hlapca na Podlogu? Lucija bo naša — in potlej...“ ,4n potlej? je pograbil Bolte-žar. ,Jn potlej - kakor »bo oče izprevi-del in Bog dal.“ Boltežar je zdrsnil s postelje in začel hoditi po sobi. Usnjene opet-nice, s katerimi so bile obšite debele nogavice, so šumele po podu. Vsi so umolknili. ,J^eumna je, če pride za deklo na Podlog," je ves goreč razmišljal na glas Boltežar. „Gospodinja na kajži je le več kot dekla na gruntu. Neumna je. — In sram jo bo. — Še mene bo sram — z njo vred, — Za deklo!“ Mihor je pomežiknil sam sebi in se zasmejal, da ga je Gašper vprašujoče pogledal: „Zakaj se smeješ? “ ,JCar tako.“ In se je še enkrat za- smejal, ko ga je Boltežar izpod čela ošinil s hudim pogledom. In so spet umolknili, dokler ni začel Gašper: ,3ratje smo. Dobri smo si bili. Naredimo, kakor je mati prosila. Mihor, bodi mi za druga, ali pa ti, Boltežar.“ ,Jaz ne,“ se je hitro odločil Boltežar. ,JPa bodi,“ mu je sedaj nagajivo prigovarjal Mihor. „Nočem!“ je bil rezek Boltežar, kakor ne zlepa kdaj. „Mihor, kot se Bog prosi, te prosim, ne odreci. Glej, v škripce sem zašel. Će bi oče ne bil tak mož, kaj vem, kako bi se bilo izteklo.“ „Treba ti je bilo tega.“ „Ti ne umeš.“ , JCaj bi ne umel? Ženska je ženska. Kaj si se lovil za njo? Je ni, da bi z mezincem žugnil po njej.“ „Vsak sam najbolje ve,“ je vzdihnil Gašper. Vsi so spet pomolčali. V sobici je bilo čisto tiho. Ni tiktakala ura, ki je pokvarjena visela pod stropom. Samo Boltežarjeve opetnice so pošu-mevale po podu. „O, mati! V grobu jo bodo oblile solze, ker smo tiki. Ali naj se od sramote v tla vderem? Mihor, če si človek, usmili se me.“ Gašperju je šlo po sili na jezo in na jok. Brata sta ga gledala. Odkar je nehala Štefa jokati, tega glasu ni bilo čuti na Podlogu. ,Ali ti oče res ne izroči? “ „Kakor pri spovedi sem vama po-vedal.“ „Zavoljo matere in še zaradi jezikov — naj bo po tvojem. “ „Mihor! “ je skočil k postelji Gašper in mu stresal roko. „Mihor, mati se ti je v grobu nasmejala in zahvalila za to besedo. Povmjeno ti bo, ne boj se!“ Hitro je prijel za kljuko, kot bi se bal, da bi si Mihor le še premislil. Na pragu se je okrenil: „Jutri pride krojač in vama umeri obleke. Oče je blago že kupil. Crno je, da se kar spreminja. Vsi bomo kakor eden. Oče tudi. Lahko noč!“ In je naglo odšel po stopnicah, ki so bobnele pod veselir^ nogami. ,yZakaj si mu obljubil? “ se je postavil Boltežar pred Mihorja. Ta se mu je zasmejal: „Ker nisem zaverovan v Lucijo kot ti.“ „Mihor! “ mu je požugal brat. Mihor se mu je še enkrat zasmejal, se zakopal pod odejo in obrnil v steno. Boltežar je še nekaj časa drsal z opet-niki po podu in zamišljen povešal glavo. Nato je treščil strt in jezen na ležišče in obrnil hrbet proti bratovi postelji. Gašper je svetil po hlevu, potapljal telička, ki ga je dobila Plavka, popraskal med rogmi voleta, ki je bil namenjen za zakol, mu segel v hlam in ugotavljal rejenost. Z vse drugačno skrbjo je šaril med živino, odkar je bil ženin. Ko je že mislil leči, se mu je zdelo, da ga je nenadoma nekaj poklicalo. Obstal je pri pogradu in pomišljal. Nato je obesil luč, šel ven in zrl po belem bregu. ,JMoram,“ se je odločil in zdrsnil po gazi. Pri Božnarju ni bilo več luči. Potrkal je na okno Luciji. ,JKaj je, Gašper? “je dahnila ona za šipo. „Mihor bo za druga! “ „Bog, ta bodi zahvaljen," se je razveselila Lucija. Gašper pa je zatisnil okno, ki ga je odprla. „Zapri! Mraz je!“ Inje šel. IV Po Gašperjevi snubitvi je zašumelo po hribih in grapah okrog Podloga, pravi šunder pa so zagnali šele v nedeljo, ko so ju oklicali. V krčmi pri Ste-bucu, ki je bila edina poleg farne cerkve, se je po rani maši nateplo ljudi, daje za zajtrk pripravljena obara izginila iz kotla, kot bi trenil. „Da je taka tiča, kdo bi si bil mislil," so začela dekleta, ki niso prišla v krčmo iz navade ali potrebe, marveč od jeze in zavisti. Zato so Lucijo opravljale in obrekovale: „Kajkrat sem si mislila, pa sem molčala. Ali ste videle, kako je znala'po-gledati? “ „Samo fante! Med nami je gledala v tla in imela spodobne besede že za kvante." „Nobena mačka ni bolj hinavska." ,J*a seje znala naličkati!" „Ko ni imela — kajžarska — s čim pregnati dolgega časa. Zato vse frli krog nje." , Jaz pa pravim, naj ima tega pomo-lajdeža dolgega. Enkrat sem plesala z njim, pa imam še danes otiske na ' prstih, tako me je ocoklal. Ga ne maram za deset Podlogov." In so jezno srebale cinke z obarne juhe. Pri sosednji mizi pa so sedeli grun-tarji in kajžarji. Gruntarji so držali skupaj in bili vsi ene misli, da je Šimen neumen, ker trpi tako mlado k hiši. Kajžarji so si mislili svoje, ugovarjati si vendar niso nič kaj upali. Pri kajžaijih je sedel in vrtel med prsti Šilce brinovca tudi stari Vorena, ki je samski stanoval v revnem čebelnjaku. In še ta ni stal na njegovem, ampak na srenjskem. Izpod silnih obrvi, ki so mu kot siva kodelja visele pod čelom, je ogledoval gruntarje, dokler mu ni bilo dovolj. ,>Iožje, možje!" je začel glasno. Gruntarji so se malomarno ozrli ^ nanj. „Zini, Vorena," ga je ščuval s komolcem droben krojač, kajžar. „Možje, nimate prav." f „Tako je. Vorena nas bo poučil, ki mu stoji čebelnajk iz našega usmiljenja na srenjskem." „Koritnik, pošteno sem prosil in srenja mi je dovolila. Ali ne? " „Ne očitaj mu," je miril Zaplaznik Koritnika. RAZPIS za spreO'em novih učencev v poklicne šole Centra poklicnih šol DU »►Jože Seško^s Kočevje, v šolskem letu 1971/72. Center poklicnih šol DU »Jože Šeško« Kočevje, objavlja razpis za vpis v: # poklicno kovinarsko šolo sprejetih bo 90 učencev za naslednje poklice: ključavničar, strojni ključavničar, strugar, orodjar, klepar, vodovodni inštalater centralne kurjave. 9 poklicno oblačilno šolo Sprejetih bo 30 učencev za poklic: krojačica moških oblek in pletilja. % poklicno lesno šolo Sprejetih bo 25 učencev za poklic; splošni mizar, pohištveni mizar in stavbni mizar. # poklicno gostinsko šolo Spi-ejetih bo 25 učencev za poklic: natakar in kuhar. Vpišejo se lahko vsi, ki so uspešno končali osnovno šolo. Prošnji na obrazcu DZS 1,20 je treba prildžiti: 1. originalno spričevalo o končani osnovni šoli; 2. izpisek iz rojstne matične knjige; 3. zdravniško spr’ičevalo, iz katerega bo razvidno, da je kandidat zdravstveno sposoben za opravljanje določenega poklica; 4. mnenje šole in druge priloge. Prijave sprejemamo do vključno 30. junija 1971. O izidu sprejema bomo učence pismeno obvestili. Šolanje na vseh šolah traja 3 leta. Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu, Brežice, Ulica 21. maja, št. 3, obj avl j a razpis za vpis v prvi letnik v šolo za prodajalce za šolsko leto 1971/1972 Pogoji za sprejem so: — starost do 18 let; — uspešno končana osemletka (vsaj dober uspeh); — telesna in duševna sposobnost za poklic prodajalca; — izpolnjena ►►Izjava-« (obr. 1,95) ali sklenjena učna pogodba. Prijave, kolkovane s kolekom za 1,00 din, pošljite ravnateljstvu šole najkasneje do 15. julija 1971. Prijavi (obr. 1,50) priložite: — zadnje šolsko spričevalo; — zdravniško spričevalo; — izpolnjen obra^ »Izjava-« (DZS 1,95) ali skle-i - njeno učno pogodbo, — dopisnice z naslovom, s katero vas bomo obvestili o sprejemu v šolo. V zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstvena služba izvrši temeljit pregled, ki ustreza zahtevam trgovske panoge. Vse potrebne obrazce je založila DZS in jih dobite v papirnicah in knjigarnah. Za morebitne informacije se obračajte na naslov: Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu, Brežice, Ulica 21. maja 3, telefon 72-162 RAVNATELJSTVO »Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!« GIMNAZIJA V NOVEM MESTU razpisuje sprejem 120 dijakov v prvi razred za šolsko leto 1971/72 Prijave za vpis je potrebno poslati na ravnateljstvo gimnazije v Novem mestu. Cesta herojev 5 do 25. junija 1971. Pogoji: a) splošna smer: najmanj dober učni uspeh in pozitivna ocena iz tujega jezika; b) pedagoška smer: najmanj dober učni uspeh, pozitivna ocena iz tujega jezika ter smisel za glasbeno in likovno udejstvovanje; c) rvaravoslovno-matematična smer: najmanj dober učni uspeh, pozitivna ocena iz tujega jezika ter najmanj dober učni uspeh v predmetih ma, fi, bi in ke. Prijava naj vsebuje: 1. prošnjo (obr. 1,20), kolkovano s kol. za 1,00 din; 2. originalno spričevalo o opravljeni osnovni šoh, 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. mnenje razrednika o možnosti in prizadevnosti dijaka (v zaprti kuverti); , a- 5. dijaki izven Novega mesta naj predložijo tudi dopisnico z naslovom. Ziadnji od novomeSdh srednješolcev so se na novomeScem Glavnem trgu v soboto, 5. junija, podovili od šolskih klopi maturanti novomeSce gimnazije. Pri vodnjaku ^ v zboru zapeli znano dijaSco Gaudeamus igitur. Na sliki: letošnji maturanti na novomeSci gimnaziji. (Foto: S. Dokl) RESNO' VPRAŠANJE, KI SE GA MORDA DO'VO'LJ NE ZAVEI>AMO' Jeseni: otroci s podeželja na cesti Kaj se bo jeseni še bolj podaljšala kolona vlakarjev? — Ni videti nobenih možnosti, da bi se zmogljivosti v dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu povečale — Ne smemo čakati na jesen, ko bo že prepozno — Ali bodo imele novomeške srednje šole jeseni dovolj vpisa? že precej časa v raznih resolucijah ugotavljamo, da je socialna sestava dgakov na srednjih šolah prihaja vedno manj otrok. Glavni vzrok je v tem, da v srenje, višje in visoke šole prih^a vedno manj otrdo Glavni vzrok Je v tem, da niso dani materiahii pogoji, da bi otroci delavcev in kmetov šU v šole. 2^to je veliko otrok prisiljenih, da si poiščejo pot.v razne strokovne šole, da bi čimprej prišli do kruha in tako razbremenili starše. Med temi je tudi veliko takih, ki bi upravičeno morali biti na univerzi ali na kakih drugih šolah. Tako pa se njihovi življenj^i cilji in želje razpršijo kot milni mehurčki. V zadnjem času bi pričakovali, da bo bolje. Vend^ vse kaže, da gre celo na slabše, saj so resoluc^e samo kupi papiga, od katerih se pa ne da živeti. Naj opozorimo samo na eno t^šnih vprašanj, ki je v direktni zvezi s tistim, kar smo prej trdili. L Novo mesto bo sprejelo pionirje - prometnike RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE V soboto, 12. junija, se bo v Novem mestu na II. republiškem srečanju pioniijev prometnikov zbralo blizu 200 mladih plavih uniform iz vse Slovenije. Novo mesto jih bo svečano sprejelo. Novomeščani bodo okrasili mesto, organizacijski odbor, ki ga vodi Ivan Grašič, pa se je potrudil, da bodo mladi zapuščali središče Dolenjske z najlepšimi vtisi Prireditev je pod pokroviteljstvom novomeškega Cestnega podjetja. Do dneva, ko se je sestal prireditveni odbor, se je prijavilo za tekmovanje še 32 ekip, ki štejejo 122 udeležencev. Največ prijav je prišlo iz Maribora in Ljubljane. Skoraj ne-vegetno je, da so se dolenjske občine izredno slabo odzvale. Prireditelji so pričakovali, da bo vsaj vsaka občina poslala po eno ekijw. Za zmagovalno ekipo je pripravljen lep pokal, prve tri uvrščene ekipe in tekmovalci pa bodo prejeli odličja. Za vse nastopajoče pa so pripravljene knjižne nagrade. Arsen se je drugič rodil Znani jugoslovanski pevec in komponist zabavne glasbe Arsen Dedič, ki je pred meseci začel živeti čudaško življenje, se je spet pričel pojavljati v javnosti. Prireditev se bo pričela ob 8. uri, ko bo zbor vseh udeležencev na Prešernovem tigu. Nato bo krenil sprevod udeležencev čez mesto na stadion v Kandijo. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30 na stadionu, končalo pa se bo približno ob 12, uri, ko bodo imeli tekmovalci skupno kosilo „partizanski golaž". Razglasitev rezultatov bo ob 13. uri na stadionu. Gabi Novak Pravijo, da je precej pomagala k oživljanju priljubljenega pevca ena naših prvih pevk Gaby Novak, ki mti je postala dobra prijateljica. Res bi bilo škoda, da bi z jugoslovanskega zabavnega in pevskega neba izginila osebnost, kot je Arsen Dedič, ki ima v sebi nekaj več kot drugi ji^o-slovanski pevci ali komponisti. III. REPUBLIŠKO SREČANJE PIONIRJEV PROMETNIKOV v Dijaškem domu Majde Šflc v Šmihelu bo jeseni nastalo izredno resno in težko vprašanje. Po predvidevanjih bo prosilo za sprejem v dom več kot 450 učencev, v najboljšem primeru pa bo sprejetih 270, Vsi ostali si bodo morali pomagati, kakor vedo in znajo. Vsa dobra volja in prizadevanja domskega vodstva niso stvari prem^cnila z mrtve točke. Slišali smo celo za nekatere predloge, ki bi vsaj delno omflili stanje, ki je več kot v nebo vpgoče. Vendar se ni premaknilo na boljše. Občutek imamo, da se celo odgovorni ljudje ne zavedajo dovolj resnosti vprašanja, saj bodo zlasti prizadeti otroci s podeželja, ker so ravno ti največkrat stanovalci dijaškega doma. Tudi na zadnji seji temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu so se z vso resnostjo zavzeli za rešitev vprašanja in priporočili odgovornim, naj se takoj reši, kar se še rešiti da. Gotovo je, da ne smemo čakati do jeseni, zadevo je treba urediti takoj! Vsi vemo, da nova gradnja trenutno ne bi bila rešitev, zato pa so možne razne rokade, ki bi vsaj začasno rešile „potapljajočo se barko“. Če ne bo drugače, se bo pa še bolj raztegnila dolga kolona vlakaijev, ki že zdaj šteje 542 mladih ljudi, Samo-kako dolgo bomo še nategovali kolono, ki postaja resno družbeno vprašanje, ob katerem bi se morali zamiditi. Med vlakaiji so namreč v glavnem otroci s podeželja, Id študirajo v težkih pogojih, pa kljub temu zadovoljivo napredujejo. SLAVKO DOKL Od naših zvestih bralcev in poslušalcev narodnih pesmi in popevk se bomo do jeseni poslovili Zaradi skrčenega (^letnega) obsega našega tednika bo tudi mladinska stran nekoliko prizadeta. Zato bomo z NAJ-POPLOTOM pr^inili do jeseni ko bomo spet izhsoali v večjem obsegu. Prepričani smo, da boste upoštev^i stanje, ki se pač vsako leto ponavlja. V tem tednu so se med seboj s^t kosali navdušenci za pevca Boba Stefanoviča in našega Lojzeta Slaka. TsJcoj vam moramo povedati, da se je uresničila želja tistih, ki so dva tedna vzdihovali nad izgubljenim prvim mestom Lojzeta Slaka. P^ ljubljena „Visoko nad oblaki“ je brez težav zmagala in bi brez konkurence v našem tekmovanju osvojila zlato odličje. Kako bo jeseni bomo videli? Za konec: »Visoko nad oblaki« Rumeno majico si je spet priborila Slakova »Visoko nad oblaki«, na drugem meltu je Boba s pesmijo »Obriši suše, draga«, tretja je kot po navadi »Lola« Pro arte Iz vseh strani METLIKA - Turistično-gostin-ska organizacija GOSTUR iz Metlike, ZMS Metlika in mladinska igralska skupina „Osip Šest“ pripravljajo za 3, julij veliko turistično prireditev Noč na Kolpi Na večeru, ki se bo pričel z ognjemetom, bodo sodelovale dolenjske tovarne Novoteks, Beli, Komet in Labod z modno revijo, ansambel Silvestra Mihelčiča, sestre Potočnik, kvartet Zvonček, pevka Sonja Gabršček, člani mladinske igralske skupine „Osip Sest" z' duhovitimi domislicami in metliške folklorne skupine. Program bo na splavu, ki ga bodo postavili na sredini Kolpe pri novem kopališču pri Metliki. Ob koncu programa bodo izžrebali nekaj vstopnic in srečne obiskovalce prireditve čakajo lepe nagrade. Za prireditev, ki naj bi se prenesla v še nekatera druga mesta na Dolenjskem, se zanirtia tudi Turistično društvo iz Novega mesta. NOVO MESTO - Prireditev mladih pevcev, ki smo jo napovedovali za konec maja> so prestavili na 26. junij. Prišlo je tudi do spremembe. Na prireditvi ne bo tekmovanja pevcev, čeprav bodo nastopali nekateri ml^i glasovi ki se bodo prvič predstavili javnosti. Kot gost na prireditvi bo nastopila Tatjana Gros. ŠENTVID - V sobot(^ 29. maja, je bilo v osnovni šoli Šentvid pri Stični tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje. Udeležilo se ga je 63 učencev vigih razredov. Učenci so dve uri vneto reševali naloge, ki so bile precej težje od tistih, ki jih rešujejo pri pouku. Namen tekmovanja je bil odkriti talente in pridobiti učence za predmet, ki večini povzroča precejšnje težave. Najbolj so se izkazali: 6. razred - Spelca Janežič; 7. razred Jožica Smrke; 8. razred - Dušan Barič. . • LJUBLJANA - V Ljubljani je bilo v soboto republiško tekmovanje za zlato Vegovo priznanje v matematiki, Rezultate tekmovanja še nismo prejeli Iz Dolenjske je na tekmovanje šlo precej mladih matematikov. ILOVA GORA - Gojenci Dijaškega doma Majde Sile iz Snjpiela pri Novem mestu so v nedeljo imeli izlet v neznano. Več kot 200 mladih se je z avtobusi odpeljalo na Ilovo goro, kjer so jih sprejeli borci ljubljanske brigade, s katerimi že več let tesno sodelujejo. Z mladino je bil na prijetnem izletu tudi narodni heroj Stane Semič-Daki, ki je živo pri^-vedoval dogodke iz naše revolucije. Srečanje pa j#še bolj popestril znani revolucionar Matevž Hace, ki je bil eden izmed organizatoijev vstaje v tem delu Slovenije. Udeleženci izleta so obiskali tudi Tupak ji marsikaj zanimivega zvedeli. Izlet je bil veliko doživele za mlade Qudl saj so slišali iz ust ljudi resnične dogodke,' ki so z zlatimi črkami zapisani v zgodovini naše narodnoosvo-bidilne borbe. Velik delež J: uspelemu izletu pa so prispevali borci Ljub^anske brigade ter prekaljena borca Stane Semič in Matevž Hace. METLIKA - 20, junija dopoldne bo na grajskem dvori^u koncert otroScega in mladinskega pevskega zbora osnovne šole iz Metlike. V soboto, 26. junija, pa se bodo na grajskem dvorišču predstavile metliškim poslušalcem pihalne godbe iz Trebnjega, Brežic in Senovega, Duge Rese, Karlovca, Črnomlja,i Novega mesta in Metlike. KREMELJ: - Učenci,osnovne šole „Savo Kladnik" iz Sevnice soa^ sodelovanju z učenci oddelka za glasbeno vzgojo, gasilskim‘pevskim zborom in sevniškim zabavnim ansamblom priredili v čast dneva mladosti glasbeni nastop. V poldrugo uro trajajočem sporedu je zlasti navdušil mladinski pevski zbor, dobro pa so se odrezali tudi mladi glasbeniki in recitatorji Viharen aplavz so doživeli tudi pevci gasilskega zbora in pevski oktet. Posebna pohvala gre dirigentu Viktorju Krenčiču, ki je vodil prireditev. V tem tednu nam je najbolj ostro pismo napisala Mojca iz Ljubijte, ki bi najraje skočila v lase Borisu, ker je zadnjič tako grozil ploščam Bobe Stefanoviča, Prepričani smo, da ne bosta prišla skupaj. Lepo pismo nam je napisala Stanka Glava-nova iz Žužemberka. Ker je zaradi invalidnosti v glavnem prikleiyena na dom, so ji tako narodne pesmi kot popevke izredno všeč. Posebno jo razveseli Lojze Slak, ki je vnesel v naše glasbeno življenje toliko pestrosti Ta teden jc žreb izbral naslednje srečneže: Stanko Glavan iz Žužemberka 147, Jelko Ferjančič iz Vrhov 63 pri Kapelah in Franca Kernca iz Kostanjevice ob Krki, Ulica talcev 2. A. Nagrade je prispevala blagovnica Mercatorja z Glavnega trga. urednikov kotiček Prihajamo v čas, ko ljudje odhajajo na letne dopuste in ko, kot pravijo strokovnjaki, se tudi manj bere. Dolenjski list v treh poletnih mesecih gre vedno na skrčen obseg. Tako bo tudi naša mladinska stran zdaj skrčena na tri kolone. Potrudili se bomo,^ bi vam, dragi mladi bralci, prinesli čimveč zanimivega branja, ftepričaru smo, da boste upoŠe-vali naše sporočilo. Do jeseni bomo skušali najti kakšne nove oblike, tako da bi našo stran bolj popestrili. Vsak prispevek z namenom, da nam pomagate stran napraviti čimbo^ prikupno, bomo z veseljem sprejeli. POTA IX Sllif Dežurni poročajo VRATAR NAPODIL TATOVE -2. junija okoli 23. ure je vratar no-vomeSce bolnišnice Av^st Sivak sporočil miličnikom, daje preprečil vlom v aparat za žvečilni giimi pri kiosku poleg bolnišnice. Bili so štiije vlomilci. TAT PREMETAL STANOVANJE - Ko se je 2. junija ponoči Stanka Bogojevič, ki stanuje v Pi^-jevi ulici v Novem mestu, vrnila domov, je naletela na razmetano stanovanje. Ugotovila je, da se je v hiši mudil tat, ki pa na srečo ni nič odnesel. O obisloi neznanca je Bo^-jevičeva 3. junija ob enih obvestila tudi novomeške miličnike. TATICA v trgovini - 2. junija popoldne so v Mercatorjevi samopostrežnici ob Zagrebški cesti v Novem mestu zalotili dva otroka, ko sta hotela z ukradenimi sladkarijami skozi vrata. Ce garaža ni zaklenjena — Minuli teden je Janez Kastelic iz Žabje vasi miličnikom prijavil, da so mu neznanci odnesli avtomobilsko gumo in avtomobilsko pokrivalo iz nezakljenjene garaže. osuMiu osemnajstletnika - Poročali smo že, da je neznanec 8. m^a vdrl v hišo Ivana Gimplja v Crmošnjicah in odnesel 350 dm ter zlato verižico. V hišo je prišel preko balkona, ko Gimpljevih ni bilo doma. Ljudje so raznesli govorice, da tatu sploh ni bilo, toda preiskava je pokazala drugače. Delavci UJV so namreč že odkrili storilca. Dejanja je osimiljen 18-letni J.B. UKRADENA DENARNICA -Prej&iji teden je Terezija Brudar obvestila miličnike, da ji je neznanec ukradel denarnico s 1.000 din. TUDI CEMENT NI VAREN -Slavko ^dmar iz Šmihela pri Novem i^stu je pred kratkim prišel miličiuJfom povedat, da so mu ne-znaci iž nedogr^ene hiše ukradli 45 vreč apna in 10 vreč cementa. NEPOVABLJENEC V ZIDANICI - Med 30. majem in 3. junijem je tat vlomil na Smolenjski gori v zidanico Antona Avsca z Male Cikave in ukradel 40 litrov vina ter nekaj drugih predmetov. HRANILNA KNJIŽICA IZGINILA - Jože Gosenca iz Žabje vasi je 5. jimija ugotovil, da mu je nekdo iz avtomobila ukradel hranilno knjižico z 9.700 din prihrankov. MLADOSTNA NEPREMIŠLJENOST JO JE ZAPELJALA Vzela dinarje, vrnila marke Nekdanji čistilki brežiškega zdravstvenega doma so sodili v odsotnosti — Sodišče ji je štelo v dobro, da je večino ukradenega denarja že vrnila — V tujino je odšla, ko so proti njej vložili tožbo Olga Faust je delala v brežiškem zdravstvenem domu kot čistilka. Na tekočem je bila z vsemi dogodki v hiši, nič pomembnega ji ni ušlo. Zelo dobro je tudi vedela, kam spravljajo ročno blag^no v zobni amulanti. V blagajno se je včasih nateklo tudi po nekaj starih sto tisočakov. Vanjo so spravljali denar od zobnih storitev. znala, da ga je vzela ona. Ob Kot čistilka je Faustova navadno zadnja zapuščala zdravstveni dom. Nekega dne, ko se je prepričala, da ni nikogar več v hiši, in izračunala, da si z denarjem, ki so ga v zobni ambulanti pustili pacienti, lahko marsikaj privošči, je blagajno odprla in čez dva dni jo je odprla še drugič. Pri štetju denarja so ugotovili, da manjka 1.600 din, Faustova pa je v preiskavi pri- aretaciji ga je imela nekaj še pri sebi, tedaj pa so zasegli tudi nekaj oblek, ki si jih je kupila z ukradenim denarjem. Ko je zvedela, da so proti njej vložili tožbo, se je litro umaknila v tujino, kjer še zdaj živi Iz Nemčije je dvakrat poslala po 100 mark v zdravstveni dom, češ da s tem vrača, kar je vzela. Tako dolguje le še 500 din. Novomeško okrožno sodišče ji je pred-^kratkim sodilo v odsotnosti Dobila je šest mesecev zapora, vendar ji je kazen odložena za dve leti. Pri odmeri kazni so upoštevali številne olajševalne okoliščine: priznanje, kes, obtoženkino dosedanjo neoporečnost, dejstvo, da mora Srbeti za mladoletnega otroka, in podobne. Ne nazadnje so ji šteli v dobro, da je večino škode že povrnila, da je dejanje zagrešila v času, ko se je zaradi mladostne nepremžljenosti znašla v hudih denarriih težavah. Naposled pa je dejanje tudi precg zastarano in hujša kazen ne bi prišla v poštev. BRElZPOSiEIJ^r KROJAČ IZ KRANJA OBSOJEN Prihajal na tatinske oglede Franc Zaletel se je v okolici Senovega izdajal za lesnega nakupovalca To> neta Grašiča, v resnici pa je hodil okoli ljudi zato, da bi videl, kje se da kaj izmakniti — Ostal bo v priporu Franc Zaletel, brezposelni krojač iz Kranja, je star znanec sodišč. Zaradi tatvin in dmgih kaznivih dejanj je bil do letos že šestnajstkrat kaznovan. Letos se je zapletel v kazniva dejanja na našem območju, zato mu je pred kratkim sodilo novomeško okrožno sodišče. jih je vzel iz omare.‘Cez štiri Zaletel je prišel letošnjega fe- dni je prišel v Dobrovo. Skozi bruaija na senovsko območje in podstrešje se je splazil v hišo se ljudem predstavil kot lesni Leopolda Jeleija. V kuhinji je nakupovalec Tone Grašič iz vzel moško uro, nato pretanil Škofje Loke. Ljudje so mu ver- vse prostore in sunil še 600 din, jeli in mu odpirali hiše; prednost je imel pri gospodarjih, ki so imeli les za prodajo. Prišel pa lesa ni kupovat, čeprav se je o tem pogovarjal. Kamor je prišel, je z očmi pretaknil vse hišne kote in vogle, in medtem, ko je domače bolj zanimalo, kako je s kupčgo, je on koval zle načrte. Vzel si je dovolj časa za ogled posameznih domačg, potem pa z dganjem dal vedeti, kdo je pravzaprav. Bilo je 5. februarja popoldne, ko je prišel na Vel^ K^en in v hiši Jožefe Lužar ukradel moško ročno uro ter 275 din, ki ki so mu prišli pod prste. Zaletel je obe dejanji priznal; denar je zapravil, uri pa vrnil lastnikoma. Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali, da je že tolikokrat sedel na zatožni klopi: izrekli so mu enotno kazen — šestnajst mesecev strogega zapora, s tem da bo do pravnomočnosti sodbe sedel v preiskovalnem zapom. VESELI DAN Onega dne je z balkona statfovanja v novem bloku zadonel zadovoljen glas: \,Ljudje, presrečen sem. Postal sem namreč nosilec stanovanjske pravice in vselil sem se v pravo družinico stanovanje. Če hočem, grem v kopalnico in potegnem za verižico na stranišču. Lahko stopim v kuhinjo in prižem bič, zdajle, pri belem dnevu. Lahko si zažvižgam in celo zapojem, navijem radio aU gramofon, pa gospodinja ne bo nič postrani gledala... Laftko povabim prijatelje, da ga Spijemo kozarec in več, pa nihče ne godrnja. Nihče ne pride nadme in mi ne grozi s sodnikom za prekrške. Ne; kajti vse to je zdaj za menoj. Ljudje, glejte! Takole 'z roko potegnem čez čelo. pihnem - in grdih spo-mit^ ni več... “ mko je Polde Muha nagovoril svoje sosede ob vselitvi v novo stanovanje. Res, bil je vesel dan Minilo je leto in spet je stal dobri Polde na balkonu in spet se je razlegal njegov glas med velikimi bloki: „Občani in občanke! Uslišite me, prosim! Storite vendar nekcg, za božjo voljo! Enajst mesecev in pol že prosim, naj mi popravijo okna. Ob najmanjšem dežku imam v sobah poplavo. Pa nič! V dveh sobah je dvignilo parket, pa spet nikogar ni Bojler ne dela, štedilnik samo cmari, v stranišču teče, v klet vdira voda... Ljudje, saj vendar nastaja škoda, pa od nikjer nikogar. Pravijo, da pridejo, potlej pa jih Nato je malo počakal Verjetno, da bi zajel sapo. Potem pa se je usulo kot hudournik: „Lumpi! Barabe! Boste že kaj ukrenili? O, kje so tisti časi, ko sem bil še podnajemnik? Nobenih skrbi nisem imel. Ce sem hotel vodo, sem jo imel. Ce sem šel na stranišče, je potegnilo...*' Spet odmor. „Dovolj mi je vsega, razumete?** je vse glasneje vpil dobri Polde in z roko začel tolči po ograji balkona. Tolkel je in med prsti mu je ostal kos ograje... „Še to? ** je zaklel in zalučal leseni kos stran In slučaj je nanesel, da je priletelo v njegovo kuhinjsko okno, da se je v hipu sesulo. To pa je bilo odločno preveč. Kajti Muho je popadel tak bes, da je tulil in kričal na balkonu vse dotlej, dokler ga niso v belem avtomobilu odpeljali v bolnišnico. Menda je še danes na tistem oddelku, kjer lahko vsak počne, kar hc^e, pa mu nihče ničesar ne zameri JAKA PRAVIČNIK 0 4 \ 5 \ S J RADOVIČI: TOVORNJAK IN Skoda - Med srečanjem na ozki cesti v Radovičih sta 5. junija trčila tovornjak, ki ga je proti Božako-vemu vozil Jože Brajkovič iz Metlike, in škoda 1000 z voznikom Ivanom Majer letom iz Starega trga. Majerle in sopotnica Karlinca Vukšinič iz Želebeja sta bila ranjena, škodo pa so ocenili na 5.000 din. KANIŽARICA: MOPEDIST NA AVTU - Vinko Kogan iz Butoraja se je 5. junija z dvorišča kanižarske-ga rudmka pripeljal z mopedom na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Od Vinice se je z avtom pripeljal Boško Vorkapič iz Podgrada pri Ozlju in mopedista podrl: Koga-na je med trčenjem vrglo na avto, nakar je p&del na cesto in obležal huje ranjen. Odpeljali so ga v novomeško bolni&iico. NOVO MESTO: TOVORNJAK V POTOK - Stefan Judež z Zajčjega vrha je vozU 4. junija tovornjak proti Novemu mestu. Pri Kabuijevem mUnu ga je zaneslo in je obtičal v fotoku. Voznik in sopotnik Jože uršič sta bila ranjena, škodo pa so' ocenili na 20.000 din. OTAVEC: VLAK V FIAT 850 -Anton Gros iz Črnomlja je 4. junija na železniškem prehodu na Otavcu ustavil fiat 850, ker mu je ugasnil motor. Nenadoma je treščil v avtomobil motorni vlak, ki ga je s postaje Otavec pripeljal Maijan Sever iz Birčne vasi. Sever kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Avtomobil je odbilo s tirov, da se je več metrov prevračal in obtičal na strehi. Gros in njegova žena Danica sta bila huje ranjena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocen^ na 20.000 din. ZALOKE: MED NEVIHTO S CESTE - Franc Jelinek iz Nove vasi je vozil 4. junija osebni avtomobil proti Novemu mestu. Pri Zalokah je zaradi močnega sunka vetra med nevihto zapeljal s ceste in se prevrnil. Oba z ženo Marijo sta bila lai^e ranjena. PRIMOSTEK: PRI ZAPOR- NICAH S CESTE - 4. junija se je Derviš Grosič iz Čudnega sela pri Omahnil z vlaka 3. junija okoli 22. ure se je hudo ponesrečil Anton Markelj, 35, sodnik občinskega sodišča iz Sevnice. S potniškim vlakom se je pripeljal iz Laškega in v Zidanem mostu prestopil na vlak, ki je odpeljal proti Sevnici Med vožnjo proti Sevnici je poskušal po zunanjih stopnicah priti IZ enega v drug vagon, pa mu je spodrsnilo: stopnice so ga odbile na nasip ob železnici, kjer je obležal. Zelo poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico. Črnomlju pripeljal s fičkom do puščenih železniških zapornic pri Pri-mostku. Zaradi m^le je zapornice prepozno opazil, močno zavrl, nakar ga je vi^o s ceste, da se je prevrnil. Škodo so ocenili na 5.000 din. NOVO MESTO: AUSTIN V VODOVODNEM JARKU - 4. junija ponoči je s ceste pri novome.šfa veterinarski postaji zaneslo v vodovodni jarek austin 1300, ki se je z njim Rudolf Kopar peljal proti Mačkovcu. Voznik je bil ranjen, škodo ža so ocenili na 5.000 din. GORJANCI: S FICKOM MED SKALE - Med vožnjo čez Gorjance je 2. junna zaneslo fička, s katerim se je vračal iz Nov^a mesta Metličan Ludvik Pogačič. Vozilo je treščilo med skale, nato pa se je prevrnilo. Škodo so ocenili na 4.000 din. OTOCEC: FRANCOZ V ZAGREBČANA - 6. junija proti ve^ čeru je kolona vozU pri bencinski črpalki na Otočcu dohitela avtobus, ki je zavijal po ^rivo. Vozniki so zmanšali hitrost in naposled vozila ustavili. Od Ljubljane se je pripeljal Francoz Francis Ane, treščil v avto Zagrebčana Zlatka Brozoviča ter ga porinil v avto Ane Barkovič, mo pa v vozilo Džura Žibrina. Škodo so ocenili na 4.500 din. GORJANCI: NESRECA POD TRDINOVIM VRHOM - Na gozdni cesti, Id pelje na Trdinov vrh, sta se 6. junija med srečanjem zaletela z osebnima avtomobiloma Anton Rus iz Setnice pri Polhovem gradcu in Niko Bratkovič iz Ljubljane. Škodo so ocenili na 3.500 din. Zasede v konici Novo mesto, 1, Junija. Bližala se je prva popoldanska prometna konica, skupine miličnikov pa so že č^ale v zasedi: na Drski, pri šmihelskem pokopališču, poganškem kamnolomu in sejmišču na Ci-kavL Ni bilo treba dolgo čakati na nepretrgane kolone osebnih avtomobilov, motorjev, mopedov, avtobusov, id so se takoj po 14, uri^ razlile po novomeških ulicah in se na križišču razcepile — ena v to, druga v drugo smer. Nenadoma pa — STOP, kontrola vozil! Vozniki so morali miličnikom pokazati prometna in vozniška dovoljenja, prižigati luči, preizkušati smerne kazalce, sirene in zavore ... Po 16. uri so skupine miličnikov ustavljale in pregledovale vozila v Bršlinu, v samem Novem mestu in pri Šentjerneju. Vsega so ustavili vsaj polovico vozil, ki so med kontrolo hitela sem in tja. In ugotovitve, ukrepi? Okoli 300 voznikov, ki so se vozili okrog za manjšimi okvarami na vozilih, so opozorili, poleg tega pa: 43 izrekli mandatne kazni, 29 jih predlagali v upravno kaznovanje, 9 naložili, da so z vozili sneli registrske tablice; 14 voznikov so zalotili, ko so se peljali brez vozniškega dovoljenja, 5 pa, ko so sedeli za krmilom vinjeni. Kaže, da je novi način kontrole prometa učinkovitejši. In še nekaj seje spremenilo: poslej bo vse manj opozoril in vse več kazni! Takole je bilo na Drski: k ustavljenim avtomobilom so hkrati pristopili vsi štirje miličniki in opravtti, kar jim je bilo naloženo. Hujšega kršitelja med vozniki ni bilo. i\ ! „Dokumente, prosim!“ je bilo prvo povelje vozniku fička, ki ga je miličnik ustavil pri kamnolomu v Pogancih. Ker je bilo vse v redu, je smel voznik že po nekaj minutah nadijevati vožnjo. Noben izgovor ni zalegel: miličniki so ugotovili, da voznik s preveč pomanjkljivo opremljenim fičkom ne bi smel iti na cesto, zato je sledil uk^: „Tablice dol!“ Fant (lastnik in voznik) je vzel odvijač, počepnil in v nekaj minutah snel s fička registrske tabUce. Tekst in foto: IVAN ZORAN MADŽARSKEMU EMIGRANTU SODILI V ODSOfTNOSTI , Priznal in izginil kot kafra I Lajoš Pap je v Stari vasi pri Bizeljskem ukradel 3900 din; dejanje je priznal lastnici in preiskovalcem, nato pa brez sledu izginil — Novomeško okrožno sodišče ga je v odsotnosti obsodilo na zapor Okrožno sodišče v Novem mestu je do zdaj le redko sodilo obtožencem, ko le-teh ni bilo na glavni obravnavi. V minulih dneh pa seje kar nekajkrat poslužilo te pravice. Tako madžarski emigrant Lajoš Pap najbrž še ne ve, da so mu novomeški sodniki prisodili leto dni zapora s pogojno odložitvijo za tri leta. Kje je bil Pap v trenutku, ko so v razpravni dvorani novomeškega okrožnega sodišča razglasili sodbo, nihče ne ve. S pozivi so ga iskali vsepovsod, a se ni oglasil in ni prišel Toda kazen ga čaka, naj je kjerkoli: v naši državi ali v tujini Ko se je 1969 zadrževal na Bizel> skem, je 15. avgusta vlomil v Stari vasi in v hiši Amalije Vrbančič iz omare ukradel 3.900 din. To je storil takrat, ko Vrbančičeve, pri kateri je celo nekaj časa bival, ni bilo doma. Po demnju je odnesel pete, a ne za dolgo. Cez nekaj dni se je vrnil v Staro^vas, kajpak brez denarja. Gospodarici je priznal, da je naiedil to hudobijo. Ko je zahtevala, naj ji ukrackno vrne, se je izgovarjal, da je nakaj zapravil, drugo pa naj bi mu bilo ukradeno, ko je na vlaku od Reke do Zagreba zaspal Pap je bU tudi do preiskovalnih organov zelo iskren; niti najmanj ni poskusil tatvine tajiti. Celo obžaloval je, da je kradel, in je zatrjevd, da bo Vrbančičevi vse pošteno vrnil. Očitno pa je vse skupaj potešil za nos, saj je kmalu po tem, ko j/s preiskovalcem vse lepo povedal in priznal izginil kot krfra. POJASNILO Na notico, objavljeno na tej strani Dolenjskega lista v četrtek, 27. maja, pod naslovom „Umeten* smrad“, pojasnjujemo, da Alojzu Knezu z Ledine pri Sevnici očitani prekršek ni bil dokazan, marveč je bila zoper njega oddana le zasebna ovadba. Alojz Knez je zanikal, da bi on zakrivil prekršek v hotelu na Lisci in je pod grožnjo tožbe zahteval objavo tega pojasnila. UREDNIŠTVO LISTA Št. 23 (1106) — 10. junija 1971 Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST GENERALKA PRED NASTOiPOM V SISKU Pesem, radost, sreča in mladost V Novem mestu na lepi telovadni prireditvi nastopilo blizu 2000 mladih ljudi — Vse točke so bile izredno lepe, posebno pa nas je zanimal nastop novomeških in trebanjskih deklet, ki gredo v Sisak Prototigi na lanski dirki konstniktoijev na najbolj nevarnem ovinku Osteneichringa(Foto: Hruby) 1000 km Dstereichringa Avto-moto društvo Novo mesto prireja v nedeljo, 27. junija, enodnevni izlet na avstrijsko dirkališče Ostereichring v Zeltwegu. Ta dan bo tam 10. te£ za prvenstvo znamk (prototipi in športni avtomobili), na toterem bodo spet nastopili svetovni dirkači, kot so Ickx, Stewart, Siffert, Regazzoni i^ drugi, ki so že lani navdušili številne gled^ce, med njimi tudi mnogo ljubiteljev avtomobilskega športa iz Slovenije, zlasti iz Dolenjske, Naši gledalci se bodo peljali z avtobusi podjetja „GORJANCI", vstopnice pa bo v predprodaji za dinarje zagotovilo AMD Novo mesto. Prijavite se lahko v pisarni dru- štva na Cesti herojev 27 (gasilski dom), kjer lahko dobite tudi vse informacije (telefon 21-264). Hitrostni rekord (Dstereichringa v enem krogu je lani postavil Belgijec Jackie Icl« s ferarijem 512, ko je vozil s poprečno hitrostjo 212,8 km/h, kar je hitreje, kot so na isti stezi vozili dirkalni avtomobili formule 1! Na dstereichringu bo uradni trening v petek in soboto, v nedeljo pa 5? začne glavna prireditev „1000 lan Ostereichringa“ ob 10.30 dopoldne. Hkrati bodo startali tudi dirkalni avtomobili formule V za evropsko prvenstvo. V soboto popoldne je na novomeškem stadionu v lepi športni ma-nifestiaciji pionijgev in mladine nastopilo blizu 2000 udeležencev. Obiskovalce prireditve je navdušil nastop mladih, ki so se potrudili v vročem junijskem popoldnevu in pokazali veliko smisla in volje za nastopanje. Prava poživitev so bili učenci nigih razredov, ki so z domiselnimi igricami pokazali, kako se otroci lahko brez varstva starejših igrajo. V vseh vajah je bila vidna velika domiselnost prosvetnih delavcev, ki so vložili precg truda, da je prireditev uspela. Glavni namen prireditve je bil, da se še enkrat predstavijo de- NOVO MESTO : KONUS 80:51 Že v navadi je, da Novomeščani slabo začno: v prvenstveni tekmi slovenske B lige v košarki so v Slovenskih Konjicah domačini Konusa povedli 12:3. Potem pa so Novomeščani krepko prijeli v^eti v svoje roke, saj so do konca polčasa dali 41 košev, domačini pa le 6. To je zadostovsdo za šesto zaporedno zmago, saj v drugem polčasu prednosti niso izgubili. Za Novo mesto so igrali: Šepetave, Splichal 8, Ž. Kovačevič 20, Počrvina 16, S. Kovačevič 11, Pirc 16, Papič 1, Sobar 8, Piletič in Bencik. kleta, ki bodo naše področje zastopala na ^avni zletni prireditvi 13. junija v Sisku. Čeprav niso bila enotno oblečena, sem in ^'a je tudi malo zaškripalo, so se s svojo lepo vajo, ki jo je sestavila Milena Šifrer na ^asbo , Jureta Robežnika, lepo predstavila. Prepričani smo, da se bodo v Sisku še bolj potrudila in tako dostojno zastopala Dolenjsko. Med tekmovanjem je tekel tudi atletski program. V glavnem so se merili med seboj učenci in dijaki novomeških šoL V prireditev je bilo vloženega precej truda, zato smo pričakovali, da si bo nastop ogledalo več gledalcev. Da bi jih bilo vsaj več kot nastopajočih! Vse pripravljeno za slavje! L» PODROČNO ATLBTSKOi PRVENSTVO ZA MLADINCE Golobičeva in Rahne najboljša Na atletski prireditvi mladih v Novem mestu so presenetili mladi Črno-maljčani — Najuspešnejša sta bila Golobičeva In Rahne Na področnem atletskem tekmovanju za mlajše mladince, ki je bilo v soboto na stadionu, je nastopilo blizu 70 atletov iz Novega mest^ Črnomlja, Šentjerneja in Vavte vasi. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov, prgetno pa so presenetili mladi Čmomaljčani, ki pod skrbnim vodstvom prof. Maijana Kolariča vztrajno napredujejo. Od rezultatov %je vredno omeniti zlasti dosežek Golobičeve iz Črnomlja in Rahneta iz Novega mesta. Rezultati: mladinci - 100 m: 1. Rahne 12,3, 2. do 4. Švener, Nagode, Birovičar (vsi N. m.) 12,4; 300 m — 1. Rahne (N. m.) 39,8, 2. Vrščaj (Cr.) 40,5, 3, Cimeša (Vavta *"as) 42,2; 1000 m - 1. Bučar (Sent.) 2:46,3, 2. Kudelja (Cr.) 2:50,7, 3. Bučar (Sent.) 2:57,5; 4 X 100 m: 1. Novo mesto 49,3, 2. Vavta vas 51,2, 3. Novo mesto II 51,9; daljina - 1. Baumgartner (Cm.) 5,49, 2. Cvetkovič (N. m.) 5,32, 3. Janc (Sent.) 4,92; kiogla- 1, Komelj 11,04, 2. Sečnjak 10,84, 3. CVetkovič (vsi N. m.) 9,83; kopje - 1. Baumgartner (Crn.) 47,94, 2. Sečnjak 47,83, 3. Možina (oba N. m.) 42,49; višina - 1, Ferlež (Cm.) 1.65, 2. Kudelja (Cm.) 1,45, 3. Kren (Vavta vas) 1,40. Mladinke: 60 m — 1. Jakše 8,4, 2, Kalinovič (obe N. m.) 8,5, 3. Bučar (Sent.) 8,6; 100 m - 1, Jakše 13,3, 2. Kalinovič (oba N. m.) 14,1, 3, Rakoše (V. vas) 14,1; 400 m — 1. DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL - GORJUPOVA GALERIJA v Kostanjevici na Kiki in občinski odbor JPI ter občinska ZPM v Krškem objavljajo naslednji RAZPIS natečaja za sodelovanje na razstavi grafičnih listov jugoslo-vanddh pioniijev: V dneh od 16, do 30. oktobra 1971 bosta v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki v okvir: XVI. prireditev Dolenjskega kulturnega festivala in Jugoslovanskih pionirskih iger pod naslovom „Tisoč radosti" priredila Ciorjupova galerija v Kostanjevici na Krki ter občinski odbor JPI krške občine n. GRAFIČNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV POGOJI: 1. Na natečaju lahko sodelujejo pionirji iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. 2. Grafične Uste naj pošljejo šole ali posamezniki ali krožki, klubi, sekcije itd. najkasneje do 31. 7. 1971 na naslov: Gorjupova galerija, 68311 Kostanjevica na KrkL 3. Vsak grafični list mora imeti na hrbtni strani s pisalnim strojem napisane naslednje podatke: ime in priimek slikarja, njegovo rojstno leto, naslov šole, ki jo obiskuje, razred, leto nastanka grafičnega lista, naslov grafike, ime in priimek likovnega pedagoga, ki je učenca vodil, ter točen naslov bivališča avtorja, ki je grafiko ustvaril. Drugače opremljenih grafičnih listov žirija ne bo upošte-vala- 4. Poslani grafični listi ne smejo biti starejši od treh let. 5. Iz tako predloženih del bo žirija izbrala 120 grafik. 6. Tri najboljša dela bo žirija nagradila s posebnimi nagradami, vsem razstavljavcem pa bodo podeljene diplome v znak priznanja za sodelovanje. Trije najboljši pionirji-grafiki iz vsake republike bodo gostje pionirjev iz Kostanjevice. 7. Grafični listi morajo biti za transport primerno opremljeni, da bi se izognili poškodbam. Prireditelj ne more odgovarjati za poškodbe med transportom. 8. Prireditelj bo izdal ličen katalog razstave z reprodukcijami; le-te bo izbrala žirija, ki si pridržuje pravico izbire slik za razstavo in reprodukcije v katalogu in tisku sploh. 9. Grafike, ki jih žirija ne bo sprejela v fond za razstavo, bo prireditelj vrnil na naslove pošiljateljev, razstavljena dela pa bo s pristankom avtorjev prireditelj vključil v fond stalnega grafičnega kabineta, ki je bil ustanovljen ob I. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok. PRIPRAVLJALNI ODBOR II. GRAFIČNEGA BIENALA JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV V KOSTANJEVICI NA KRKI Golobič (Cm.) 64,8, 2, Pečjak (V. vas) 68,0, 3. Bratkovič (Sent,) 68,1, 4 X 100 m - 1. Sen^emej 65,0, 2. Novo mesto 55,3; višina — 1, Lipar (Sent.) 1,30, 2, Savnik 1,30, 3. Sku-be (obe N. m.) 1,25; krogla - 1. Žvar (N. m.) 8,76, 2. Smolič (Sent.) 8,56, 3, Pavlin (Sent,) 8,29. POLJŠAK, MAK, GELTARJEVA IN CURKOVA ZMAGOVALCI Sredi prejšnjega tedna je črnomaljski Partizan organiziral izbirno tekmovanje v partizanskem mnogoboju. Učenci so pokazali lepo znanje v vajah na orodju, parterju in plezanju; dobri rezultati pa so bili doseženi tudi v teku. Med pionirji v vi^ stopnji je zi ■'4,2 točke), sle- . - - zmagal Vladimir Mak (64, dijo: Stane Skof, Borivoj Kušan idr. Med pionirji v nižji stopnji je zm^al Alojz Poljšak (46 točk), sledijo: Bojan Popovič, Rajko Adlešič idr. Med pionirkami v nižji stopnji je bila zmagovalka Tatjana Geltar (48 točk), nekoliko slabši pa sta bili Majda Pezdirc in Erika Bahor, Tekmovalke nižje stopnje pa so si prva tri mesta razdelile takole: 1, Darinka Ciirk (47 točk), 2. Mojca Štravs, 3. Nadica Stajdohar. V nedeljo zjutraj so mladi črnomaljski ^rtniki odšli v Koper na tekmovanje, ki jim ga je organizirala krajevna skupnost in TVD Partizan Črnomelj. M. KUNIČ V nedeljo bo padla kocka: Sev-ničani igrajo doma s Hrastnikom, Kranjčani pa ravno tako doma z Zagorjem. Kolo pred koncem vodijo Sevnicani z dvema točkama naskoka. Za potrditev prvega mesta jim zadostuje v srečanju s Hrastnikom vsaj neodločen rezultat, srečanja pa ne smejo izgubiti, če hočejo prihodnje leto igrati v republiški ligi. Prepričani smo, da se bodo sevniški fantje ob bučni podpori svojih zvestih navijačev, potrudili in razveselili vse ljubitelje rokometa na Dolenj skem, ki tiščijo pesti zanje. Vsi trije naši zastopniki v republiški li^ so to nedeljo dobro zaigrali Mošla ekipi sta osvojiU po dve točki, dekleta Brežic pa so s tesnim rezultatom izgubila v Murski Soboti Tudi tekmovanje v zasavski ligi prihaja v zaključno dejanje, vprašaifje prvaka je še vedno odprto. Krmeljčani so v precejšnjih škripcih: grozi jim izpad iz ljubljanske conske rokometne lige. BREŽICE : POLET 27:19 Brežičani so v Murski Soboti resno zaigrali, čeprav imajo že zagotovljeno četrto mesto, Zmago so dosegli brez dveh boljših igralcev, Rovana in Antoloviča, Brežice: Berglez 1, Šetinc 2, Jurišič 2, Bosina 10, Iskra 7, Zore 2, Novosel 2 in Blatnik 1. V. PODGORŠEK RIBNICA : TRŽIČ 21:17 Ribničani so imeli precej opraviti z borbenimi Gorenjci, ki jim gori pod nogami Gostje so bili večkrat v vodstvu, vendar so jih domačini vedno dohiteli in ob koncu prevzeli vajeti v svoje roke ter zasluženo zmagali Ribnica: Lovšin, I. Kersnič, Tanko 1, Tomšič 1, Radič 5, S. Kirs-nič, Matelič 3, Mikulin 9, Andoljšek 2, Ponikvar, Nosan. LEVSTEK BREŽICE : POLET (MURSKA SOBOTA) 10:12 Brežičanke so v Murski Soboti ostale praznih rok, čeprav so pokazale dobro igro. Precej se je poznala odsotnost Staiibarjeve. Brežice: Zorko L, Bužančič 6, Molan 2, Bah 1, Mišič, Kolar 1, En-gel in Zorko U. y podGORSEK LABOD : LESKOVEC 18:19 Zaradi gradnje novega igrišča v Novem mestu sta ekipi odigrali tekmo v Šentjerneju. Ob koncu so imeli Leskovčani vec sreče in so zmagali 19:18. Labod: Mam, Gantar 6, Punger-čič 3, Kaplan 3, Možina 3, Zupan-ČK5 1, Seničar 2. Leskovec: Phit, Hruševar, M. Mlakar, N. Mlakar 8, Žnidaršič, Vakselj 3, Radi 3, L. Sribar 3, Svetec 2, E. Sribar, R. Sribar, Dren^. L. Sribar MOKRC : KRMELJ 28:12 Hud poraz gostov pe na račun nepopolne postave, saj so nastojjili brez Papeža in Zamana. Domačini so vodili večji del tekme in bili boljši Krmelj: Kralj, Zorc, Salamon, Mirt 5, Ferlan, Končina 3, Prosenik 3. B. DEBELAK KRMELJ : KAMNIK 20:13 V odločilni tekmi z neposrednim tekmecem za obstoj v li^ Kamnikom so domačini priigrali po dolgem času lepo zmago. Krmeljčani so se potrudili, posebno pa je bil viden v vratih odlični Kralj, Krmelj: Kralj, Zaman 5, T. Kralj, Mirt 2, Hočevar 1, M. Papež 4, Prosenik 3, Zorc 2, Končina 3. B. DEBELAK COSMOS: KRŠKO 32:11 Domačinom je uspelo slabe goste zanesljivo premagati šele v drugem polčasu. Cosmos: Arnolt, Avguštin 4, Lozar 10, Goršek 12, Svetič 2, Grabrijan 3, Novak 1, Puljak, Turk. Krško: Skobeme, Levičar, Le-binšek, Bučar 2, Božič 3, Mikulič, Andrejaš 2, Žigante, Golob 4, Zorič. T. LATERNER CERKUE : SEVNICA B 27:25 Cerkljani so imeli dovolj opraviti z mlado ekipo iz Sevnice. Med najuspešnejšima sta bila Zlobko in De-gen. V. PODGORŠEK Zmaga tudi za Novomeščanke Novomeške odbojkarice, ki nastopajo še zunaj konkurence v ženski republiški ligi, so v nedeljo slavile prvo zmago nad ekipo Severa na Sladkem vrhu. Domače odbojkaric so bile za razred slabše od razigranih Novomeščank. Novomeški odbojkarji so to nedeljo počivali, ker so že med tednom obračunali s Savo v Grnučah. Brestaničanke so gostovale na Ravnah in doživele prepričljiv poraz s 3:0. Zanimivo, da so Novomeščanke prizadejale Raven-čankam dosti več skrbi kot rutinirane Brestaničanke. Trebanjci so odigrali dve tekmi na tujem. V srečanju s Kropaiji so brez večjih težav zmagali; posebno se je izkazal Igor Slak. V drugem srečanju pa so ipali v Bovcu z ekipo, ki se je že uvršča v prvo republiško ligo. Oslabljeni Trebanjci — že na začetku srečanja se je poškodoval Franci Opara - niso nudili odpora, kot smo ga pri njih navajeni Nadarjeni novomeški mladinec Milan Simunič je 22, maja v Kranju na republiškem atletskem prvenstvu za starejše mladince osvojil dve prvi mesti in bil najuspešnejši tekmovalec prvenstva. Vztrajno delo pod vodstvom trenerja Marjana Spilja se je že večkrat obrestovalo, Milan je pred dnevi na srednješolskem prvenstvu Slovenge v atletiki v Celju v daljini bil spet najboljši, skočil je 6,59 m. Tako ima zdaj mladi novomeški atlet kar tri republiške naslove. Za začtek zelo spodbudno! Končno zmaga za Belokranjce SEVER (SLADKI VRH) : NOVO MESTO 0:3 FUŽIN AR (RAVNE): BRESTANICA 3:0 KROPA : KEMOOPREMA 1:3 KEMOOPREMA : BOVEC 0:3 Črnomaljci so preteklo nedeljo v srečanju z Adrio iz Mirna doseli visoko zmago in dve pomembni točki v borbi za obstanek. Bili so boljša ekipa in so s tremi zadetki Marjana Kramariča zapečatili usodo gostov. V zasavskem nogometnem derbiju so Brežičani na Senovem doživeli neprijetno presenečenje: ekipa, kije bila v stalnem vzponu, je klonila pred rudarji Le-temu pomeni ta zmaga samo prestiž, Brežičanom pa bi še kako prav pr^la. Celulozar je PRVO MESTO TUDI ZA PLAVALCE Plavalci in plavalke krškega Celu-lozarja so zastopali Dolenjsko na plavalnem srečanju 30. maja v Sisku. Odrezali so se odlično in osvojili tri pokale. Zmagali so v ekipni konl^renci ter v srečanju moških in ženskih ekip, L, HARTMAN doma požel pomembno zmago, ki ga je dvignila za mesto vige. Novomeščani so doma izgubili z ljubljarh skim Slovanom in nimajo veliko možnosti da se rešijo izpada. BELA KRAJINA : ADRIA (MIREN) 6:2 Strelci golov: Marjan Kramarič (3), Boris Ckguraš, Jože Karin in Tone Weiss. T. LATERNER SENOVO : BREŽICE 2:0 ELAN : SLOVAN (UUBLJANA) 1:2 CELULOZAR : LJUBNO 3:2 Zadetka sta dosegla Koman (2) in mladi Budna. L. HARTMAN Milili! 11 št, 23 (1106) — 10, junija 1971 Stran uredil: SLAVKO DOKL TRSKA gora - Pred dnevi je bil na Trški gori odigran zanimiv nogometni tumir v počastitev dneva mladosti. Sodelovalo je 6 ekip. V finalu je bila najboljša ekipa Smolenje vasi, drugi pa so bili nogometaši iz Birčne vasi. Rezultati; Smolenja vas Birčna vas 4:2, TrSca gora : Birčna vas 2:3 in Trška gora : Smolenja vas 0:1. 2Ui zmagovito ekipo je dosegel največ golov Peče. Smolenjčani so prejeli lep pokal, ki ra je podarila občinska konferenca ŽMS iz Novega mesta. (F. P.) SEVNICA - Na poklicni šoli lesne stroke v Sevnici so šahisti odigrali tumir brez kategornikov. Med 16 igralci je zma^l Veršnik z 12 točkami. Sledijo: Spegel, 11,5, Fil^, Pi-žorn, Cmager 11, Kranjc 10, SeUš-nik 9, Jelen 8 itd. Prvih 8 je dobilo četrto kategorijo. (B. D.) ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU -Na občinskem strelskem tekmovanju učencev z zračno puško so pri fantih zmagali Novomeščani, pri dekletih pa so bile najboljše Mirno-pečanke. Rezultati: fantje - 1. Novo mesto 542 krogov, 2. Mima peč 462, 3. Dolenjske TopUce 421, 4. Vavta vas 418 itd. Dekleta: 1. Mima peč 334, 2. Vavta vas 294, 3. Novo mesto 272 itd. (J. P.) NOVO MESTO - Končano je tekmovanje kegljačev posameznikov — in parov v borbenih igrah. Pri po-sameznildh je zmagal Bogovič iz KrŠcega pred Simunovičem iz Novega mesta. V parih pa sta zmagala Bratož I - Bratož II (ŽelezniČM). Sledijo: Badovinac, Bradač, Cotič -Kastelic (vsi Iskra). (J. M.) KOČEVJE — Preteklo soboto in nedeljo so bile v Kočevju kar tri tekme košarkarske Uge v okviru ljubljanskega tekmovalnega podrot^a. ionirji Partizana so igrali s KK Prule iz Ljubljane in zmagali z 52:40. Največ košev za Kočevje w dali Smola (16), Bizjak 14 in Mavr 9. Partizanove mladinke so imele v gosteh vrstnice iz Medvod. Srečanje se je končalo 47:32 za domačinke. Najuspešngše so bile Lovšinova (26), Jiurkovičeva (13),Cigli-čeva (3) in Mladenovičeva (3). Mladinci pa so ravno tako v lepi igri porazih košarkarje Stadiona iz Ljubljane s 70:71. KRMELJ - Dvokrožni junijski hitropotezni tumir se je končal z mrtvim tekom Sribarja in Šibile, ki sta zbrala 11,5 točke. Sledijo: Debelak 10, Prosenik 8,5, Blas 7 itd. (B.D.) ČRNOMELJ — Mladinci Bele krajine so v prvenstveni nogometni tekmi imeli srečanje z Mercatorjem iz Ljubljane. Izgubili so s 6:3, čeprav so vodili že s 3:0. (A. L.) LESKOVEC - Med tednom so le-skovški rokometaši igrali v Hrastniku za pokal mladosti. Srečanje z domačini so izgubili z 20:17. Najboljši pri Leskovčanih je bil N. Mlakar, ki je dosegel 12 ziletkov. Med boljSmi strelci so bili še M. Mlakar, Kovač, L. Sribar, in Drenik. (A. L.) KOČEVJE - Preteklo nedeljo so bile v Kočevju tradicionalne vsakoletne pionirske športne igre reprezentanc osnovnih šol z območja občin Kočevje in Delnice. Tokrat je bila gostitelj občinska zveza za telesno kulturo iz Kočevja, prireditev pa sodi v proslavo 500-letnice Kočevja. Organizacijo srečanja je vodila Nada Smola iz Kočevja. V vseh panogah je nastopilo 200 tekmovalcev in tek-mov^k. Končni rezultat je bil 220:200 za Kočevje. Domačini so zmagali v atletiki, namiznem tenisu (moški), odbojki (moški), malem nogometu, streljanju in košarki, v vseh ostalih disciplinah pa so bili gostje uspešnejši. Med boljšimi rezultati je vredno omeniti dosežka Klobučarja in Križmana, ki sta tekla na 60 m 7,6, ter Klobuč^ev skok v daljino 5,43 m. V kro^ se je posebno izkazal Petek, Id je zalučal orodje 12,55 m. Pri pionirkah je Vučkova skočila v višino 1,35, Mo-riceva pa v daljino 4,53; Trbovčeva je vrgla kroglo 10,07 m. (A. A.) NOVO teSTO - V finalnem delu nogometnega tumiija za sindikalno prvenstvo so bila tri srečanja. IMV je porazil Krko 14:3, Kremen : Pionir 7:5 in Iskra (ŽHc.) : Iskra (Šentjernej) 8:5. (J. M.) NOVO MESTO - V zadnjih kolih dolenjske kegljavce lige so bili doseženi naslednji rezultati Železničar Luknja 458:488, Brežice : Kr9co 493:527, Žužemberk Sevnica 400:417, Islcra : Vseh devet 422:415, Celulozar : Stari devet 490:471, Krka : Rudar 448:423, Rudar : Trebnje 405:469, Stari devet : Iskra 433:442, Vseh devet : Žužemberk 399:424, Sevnica : Brežice 485:378, Krško : Železničar 584:495 (rekordni dosežek!) Luknja .Krka 414:457, Luknja : KrSco 501:443, Železničar : Sevnica 499:422, Brežice - Vseh devet 479:468, Trebnje : Celulozar 450:421, Rudar : Iskra 460:456, Stari devet : Brežice 461:360, Vseh devet : Železničar 447:376, Krško : Krka 562:473. V vodstvu je ekipa Krškega, ki je v zadnjih dveh srečanjih pokazala izredno igro in je njeno vodstvo zasluženo. (J M.) DOLENJSKI LIST ft) Brez besed - Jože, vidiš, pa smo podali tovarno v poskusno proizvodnjo - začela je proizvajati izgubo! (Karikatura J. Samaidžiča v JEŽU) — Ne, Janko, res ne, ne kadim je zaradi devalvacije, meni ,4>rava“ zares ugsja ... Z KRAVA K BIRMI Da bi pospešili rejo krav, so v sevniški občini obljubili posebno nagrado rejcu za vsako na novo privezano brejo telico. Ce hoče to dobiti, mora rejec izpolniti nekatere zahteve, s katerimi pa se kmet Alojz Zalašček iz Boštanja pri Sevnici nikakor ne strinja Na zadnji seji občinske skupščine se je razhudil, češ: „Je moja žival manj vredna? Naj jo poprej peljem k birmi, da bo izpolnjevala vse pogoje? “ CE V STA VKU KAJ MANJKA Na občnem zboru lovske družine na Mimi je poročevalec med drugim takole seznanil občinstvo: „Lovska družina Mirna ima 40 lovcev, od tega 19 psov.“ Ta ugotovitev je začela krožiti kot prijetna šala in je prišla tudi do naših ušes. Zdaj si samo ne vemo razložiti, kateri lovci so si zaslužili tako oznako. ZDRAVJE MRLIČU Skrajno mejo črnega humorja si je privoščil eden izmed govornikov na pogrebu v Šentrupertu. Ko je končal svoj govor, je očitno zanesen dejal: „Dragi J., bodi nam čil in zdrav!‘* Pogrebci, ki so se po-klonili spominu pokojnika, najbrž še dolgo ne bodo pozabili te njegove srčne želje. KANAL ALI RIBNIK? Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je odbornik Štefan Lovšin iz Ribnice vprašal: - Zanima me, če bo kanalizacija Struški ulici kmalu popravljena Če ne bo, potem mi dajte dovoljenje, da bom tam uredil ribnik! PROTI KONKURENa Srečanje mladih pevcev kočevske in ribniške občine 30. maja v Ribnici je odprla ravnateljica osnovne šole Ribnica MUena Borovac. Med njenim otvoritvenim govorom je nastopila konkurenca v obliki leto in pol starega dojenčka, ki je začel mUo „prepevati**, kakor pač taki znajo. Ravnateljica se je ustrašila konkurence in pozvala mamico, naj mladega pevca odpelje iz dvorane. Kaj so pred SO leti pisak Doknisko Ilovice. Pouk za gluhoneme (Iz Novega Mesta 11. junija) — Jako smo veseli, ko so vrle uboge šolske sestre v &ni-helu začele poduk za gluhoneme deklice. Tem veča pa je bUa žalost, ko smo zvedeli, da bodo morale ta poduk opustiti, ker ne bode podpore; letos imajo samo še pet deklic — gluhonemih, novih niso mogle sprejeti. (Iz Žužemberka) 10. junija. Z Dvora se je zadnjič poročilo „Dolenj^im Novicam**, da se naši kmetovalci premalo brigajo za zboljšanje svojih zemljišč in da v celem okraji, menda tudi v našem, ni pripravne škropilnice za tr^e. Pač imamo, kolikor vem, dve taki brizgal-nici, ali res je tudi, da se jih ljudje malo poslu-žijo, čeprav se je uže preteklo leto na trti vi* delo, koliko boljša je ostala ona, ki se je škropila in čeprav so nekateri na samem vinu čutili dobroto škropljenja. Nekaj je tq nemarnosti gotovo vzrok tu^ molk naše kmetijske podružnice. O vseh druzih kmetijskih podružnicah bere se, kedaj imajo svoje shode in sklepe, po čim in kako oddq£go svoje orodje v posodo — samo v našej bralo se je enkrat na papigi, daje ustanovljena, zdaj se pa še tistega ne bere več. (V našej ožjej domovini na Kranjskem) je resnična žalostna novica, da se Slovenci sami med seboj koljejo, kakor ne bi imeli dveh močnih sovražnikov od zunaj — Nemčuija in Lahona! Pa kako to? Nekateri so jeli posnemati liberalne Mladočehe; kakor ti tako tudi naši vedno zabavljajo vsemu, kar je strogo katoliško — zlasti duhovščini. Se ve da trdijo, da nimajo nič zoper vero — ali kakošna bi bila pač tista vera, katero ne uče katoliški V nedeljo zvečer je bil po štirih dneh pestrega sporeda končan 12. mednarodni festival jazza v Ljubljani. ZvrstiU so se izvjgalci od tradicionalnega dixielanda do najsodobnejših inačic te vrste glasbe, od tria do bigbanda in od instrumentalnega jazza do vokalnih interpretacij z vzhoda in zahoda. Nastopili so veliki orkestri naših treh RTV postaj in Radia romanske Švice ter skupine iz Romunije, Anglije, Združenih držav Amerike, Madžarske in Zahodne Nemčije. Zlasti je poslušalce navdušil eden najbolj znanih in najstarejših angleških dixiland ansamblov Chris Barber s pevko Otilio Patterson, ki ju tudi pri nas že dobrih 15 let „pomladil" orkester z električnimij staro jedro (na sliki). Zaigrali so tu makedonskem narodnem motivu, i slišal neko jugoslovansko skupino^ Chris Barber, Pat Halcox in Joli pesmice, za katero so jih posluš (Foto: M. Moškon) Matija Škraba je doslej naredil že kakih 40 harmonik in znani godci igra jo nanje — Tlačel je kot samouk, ki mu je edin! namen preganjati doigča! — Postal je pravi mojster duhovni — ampak posvetnjaki! (Istrski) lahonski poslanec Vergotini, ki je prišel po golej sili v državni zbor, se je ustrašil, da ga zapode iz njega, ko se poslanci prepričajo, kakove krivice so se godile pri volitvi, zato se je odpovedal poslanstvu. Istrgani bodo imeli sedaj nove volitve. Prepričani smo, da sedaj zmaga Slovan! ^ (V Gradcu) so imeli pretečene dneve drugi katoliški shod, kije jasno poklal, da nam edino katoliška vera da moč — in podporo edino verni nemški konzervativci, nikdar pa liberalci. — In vendar hočejo z liberalizmom Slovence osrečiti nekateri gospodje! (Na D u n a j u) je še vedno tako, da se skoraj ne ve, kako in kaj. Vlada ne pokaže prave barve, iz nekaterih reči se da celo kepati, da se nagiba k liberalnim Nemcem. Ti so jej dovolili dispozic^ski fond, to je denar, katerega vlada rabi za svcge namene, da podpira liste, ki zanjo pišejo itd. (Roparji na Turškem). Da ropaiji na Turškem še vedno na jako predrzen način svoj posel opravljajo, kaže ta-le čin: Začetkom tega meseca napala je tropa roparjev okoli 30 mož, dobro oboroženih, „orijentalski ekspresm vlak**, seboj v hribe vzela celo bogato popotno dmžbo, ter zahtevala za odkup te družbe 300.000 frankov, katere je tudi dobila, ker je nemški poslanec pri turšld vladi na to delal, da je dala le otomanska banka potrebni denar za odkup. (Iz Dolenjskih Novic 15. junija 1891) Ko so zadnji žarki popoldanskega sonca obsevali semiške gorice in je veter s češenj odnar šal zadnje cve^e, je bila nekdanja kmečka domačija prežar-jena z mitom, ki si ga lahko občutil. Le zvoki umirjene lahke radijske glasbe so dajali slutiti življenje v hiši na Vrtači pri Semiču. Matija Škraba, skrivnostni moški, ki je pustil ugodnosti ljubljanskega mesta in se začasno naselil na deželi, me ni bil videti vesel. Sicer prijazen, utajenega nastopa, ni mo^l skriti, da bi se me najraje iznebil. Počasi pa se je led med nama talil in konec koncev se mi je po drobcih pripovedi razkril. Ni dosti govoril o časih, ko je bil leta 1941 med Mganizatorji vstaje na Baiju in Mokrcu pri Ljubljani, ne o tem, kaj[ vse je bil po vojni, od predsednika okraja do sekretarja na glavnem odboru ZZB in vodje mladinskega okrevališča. To je omenil mimogrede, ko mi je skušal dopovedati, kako ga je težka življenjska pot zdravstveno izčrpala. „Ko sem bil v Ljubljani upokojen, mi je postalo dolgčas, ker sem bil vedno vajen delati. Ponoči nisem mogel spati. Tako sem priSel na zamisel, da bi brezdelje pregnal ob harmoniki Včasih sera nanjo igral, pa me je zanimalo, kakšen je ta instrument z notranje strani. Ob stari harmoniki, ki sem jo razstavil, sem se naučil del za delom izdelati sam. V kabinetu sem pilil in žagal, kar je sosede v bloku motilo. Ker me je tudi revma močno dajala in mi je zdravnik priporočil bivanje v milejšem podnebju, sem se spomnil Bele krajine, ki sem jo spoznal med vojno. Prvič sem bil tu 1944 na zasedanju SNOS. Tako sem zalezel v Semič. Družino imam v Ljubljani, ker hčerka hodi v šolo. Sprva sem mislil ostati le nekaj časa, vendar me je izdelovanje harmonik tako zaposlilo, da so pretekla že skoro tri leta bivanja v Beli krajini Po mili volji lahko žagam in preizkušam ton inštrumenta, kei tu nikogar ne mo- tim. To delo me je duševno umir^*^ in tudi zdravje se mi je močno ^ pravilo." Danes: karikature brez besed Na pobudo uredništva PAVLIHE bodo danes ob 18. uri v ljubljanski Mestni galeriji odprli H. mednarodni bienale karikature „Brez besed". Kogar bo pot prihodnje zanesla v Ijub^ano, naj ne zamudi okroglih, kičastih, političnih, kulturnih in vseh drugm narisanih šal ter karikatur, saj je dru^ mednarodno srečanje naših slikaijev-šaljivcev nedvomno še boljše kot je bil njihov lanski prvi nastop. V nedeljo reditvi ob lct9 , brigad" in sH**-' dine ob dneviJji proslavi je * Majcen, ki je ko so leta vodja pohoda f cem, ki so ček“’ ProgTiH^. jana, ki so upy Kovačič izroC hoda, in govo*" prispevek tej ^ bila preveč bog torno s številnih plošč. Čeprav je Chris itarami, ga še vedno drži pokonci zlasti 1 skladbo, ki jo je C. Barber napisal po l^akršne se je navdušil že pred leti, ko je lid desne proti levi: Ottilia Patterson, Croker med izvajanjem duliovite irske I nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. dili in kdo igra nanje? „Ce štejem vse, tudi tiste, ki sem : jih naredil še v Ljubljani, potem sem jih dal iz rok blizu 40. Ko sem prvo prodal, so me prosili še drugi in tako je šlo naprej. Med godci, ki imajo mojo harmoniko, je „Poštni trio“ Jankovič, Henček Burkat, trio To-I neta Košmerlja, semiški ansambel in še drugi bolj in manj znani.“ - Torej vam izdelovanje harmonik zdravi utrujenost inje recept uspešen? ,,Večino dneva resda porabim za to delo, grem pa tudi na sprehod do Smuka, precej berem, poslušam poročila itd Dnevi mi minevajo v za-dovoljstvu.“ - Kako vas je okolje v Semiču sprejelo? Se z domačini razumete? „Zelo se razumemo. Ljudje so do^ bričine in mehkosrčneži. Ni mi pa všeč, če koga vidim pijanega.” - Boste še dolgo na dopustu? „Odločil sem se, da grem spomladi domov. V Ljubljani se samega sebe bojim brez dela, zato imam za prihodnost nove načrte. Precej gradiva imam iz časa NOB, pisal bom spomine. Malo prakse že imam,' saj sem 1944 na Mokrcu izdal brošuro Barjanski puntarji. Zavedam se, da » bo začetek težak, kot je vsak, toda nekaj moram delati. Življenje brez cilja nima nobenega smisla in jaz nisem med tistimi upokojenci, ki po gostilnah posedajo ter uničujejo še * tisto malo zdravja, kar nam ga je po vojni ostalo. “ RIA BACER IZA ZLATI EVEUČEK l^ldne se je na Bučki na zak^učni pri-Nem jtohodu ->iPo poteh partizanskih proslavi novomešce in sevniške mla-pJadosti, zbralo več kot 2000 ljudi. Na ”^anim spregovoril prvoborec Nace *|3dini pri^vedoval, kako je bilo tedaj, * napadli Bučko. Ob tej priložnosti je ^8nilo Kovačič izročil vsem udeležen-*'odili 100 km, značko „Zlati čeveljce izpopolnili še teritorialci iz Skoc-^rili napad na Bučko. Na sliki: Danilo spominsko značko udeležencu po-Nace Majcen, ki je dal pomemben N prireditvi: žal slednja programsko ni >ta. (Foto: S. DOKL) SPLICAv ... Po 50 letih so se zbrali prvi absolventi novomeške tr-mvske šole - in odšli na izlet v Šmarješke Toplice, k bazenu. Svoji k svojim... • ... Na lesariadi je bil Novo-les v šahu in kegljanju okrog 20. mesta. Direktorju Jožetu Knezu predlagam: zahteva naj tudi tekmovanje v izvozu! m ... Košarkarji metliške Beti so pred prvenstom poudarjali, da ne bodo več dolgo v drugi slovenski ligi Ce bodo tako igrali, resnično ne bodo: le da bodo izpadli, ne napredovali ... ^ .,. „Država sem jaz!“ pravijo nekateri, ko podpisujejo razne odgovore z „občinska skupščina^. Odborniki pa o tem zvedo šele - ko berejo. Vse za demokracijo! • .., Vic, ki kroži - iz ust občinskega predsednika v Novem mestu, Francija Kuharja: ko se je na neki seji na občini nekomu ztomil stol, so takoj iskali_ krivca. Kriv, da je zlomljena stabilizacija stola, je tajnik Dušan Zupanc (pobratim Vlado Seni-čar panič...) ... Nekje na Dolenjskem je podjetje, v katerem je delavec dobil več izrednih dohodkov (dnevnic in podobnega) kot direktor. Ker je sicer običaj, da direktorji dobe po 10-krat več, imena podjetja nihče ne izda -ker bi sicer vsa druga podjetja ostala brez delavcev! • . ... Novomeški gledališčniki niso mogli igrati na Jesenicah, ker niso plačali članarine. Kultura in prosveta, to naša bo osveta... 'Krpanov kotiček Otepanje s pravdo Oni dan sem bil na Notranjskem, pa sem se pražnje oblekel Staro pokrivalo sem obnosil, pa me je bilo sram pred ljudmi zavoljo tega. Ravno sem stopil na pot, kar pripelje mimo voz. Z voznikom se brž pogodiva, da me spotoma odpelje na Kranjsko. Beseda nama je tekla o tem in onem in v mraku sva se zapeljala v mesto. Tu naju ustavi mož postave. Z voznikom sta nekaj onegavila okoli luči, pa tudi jaz si nisem mogel kaj, da ne bi svojega nosu rinil zraven Še nisem prišel do tja, kar me ustavi drug mož in vpraša: „Kdo si in od kod? “ Meni se je vele malo zdelo tako vpraševanje, ker nisem bil kriv ne dolžan, pa mu zabrusim: „Ne vem, kdo si! Vsakemu nebodigatreba pa tudi ne bom razkladal, kar si zahoče. Dober večer bi mi lahko voščil, saj taka je navada med ljudmi “ Možu moje besede niso bile po volji, pa mi pravi: „Daj papirje!” „Kaj? Papirje naj ti dam, ka-li? Zase jih potrebujem. Nič žalega nisem storil, da bi jih moral potegniti iz malhe, “ ga zavrnem. „Ako mi ne daš papirjev, greš z mano, “ mi veli „Ne dam ti jih, pa tudi šel ne bom nikamor,“ se branim, ko je začelo padati z vseh plati, kot bi toča klestila po meni Preden sem se ovedel, se jih je cel ducat zaprašilo vame in me rinilo za vogal, kjer so imeli svoj voz. Kaj sem hotel? Stisnil sem pest in z njo treščil po glavi prvega, da ga je kri oblila, odmil druga dva, vendar se jih je cel roj zapodil pod noge. Spodnesli so me in me spravili v voz. Tako sem prišel v ječo in na pečat pred sodnika. „Kaznovali te bomo, “ mi pravi sodnik. „I, kaj sem pa naredil? “ ga vprašam. „sHij sem vendar branil sebe in čas, ki mi pripada. Pomislite, kakšna bi bila sramota, ko bi v novicah pisalo: Martina Krpana so pretepli Smejalo se bi mi staro in mlado, ako bi se pustil. “ „Vsakemu možu postave si dolžan pokazati papirje o tem, kdo in kaj si, “ me pod-učuje. ,lAko je taka pravda, gospod sodnik, mi vi napravite tako pisanje, da ga bom ovil okoli oglavja klobuka. Že od daleč se mora videti: TO JE MARTIN KRPAN, drugače ne vem, kako se bo sešlo drugo pot. Bogu je vse mogoče. Ne maram, da bi me spet vlekli pred vaše obličje." Vendar pregovarjanje ni pomagalo. Plačal sem kazen za rešeno čast, oni, ki so mi to kašo skuhali, pa nič. MARTIN KRPAN Za kratek čas in dobro voljo VODORAVNO: 1. vrsta peči, 6. potujoči pastir, 11. glavno mesto Venezuele, 13. tovorne živali v puščavi, 14. del dirke, 15. dvojica, 17. očka, 18. nogometaš Dinama (Kras-noder), 19. domače žensko ime, 21. Pavlova, 22. pisateljica Negri, 23. veliki lepaki, 25. Krapina, 26. radij, 27. slikai^v izdelek, 28. velika veža, 30. ameriški komik (soigralec Olia), 31. poljedelec, 32. cent, 33. obredna duhovniška obleka, 35. slovenski tednik, 37. Kutina, 38. literarni izraz za Koroško, 40. kraj pri Ajdovščini, 41. Sastri, 43. Gora na Notranjskem, 44. lesene uta, 45. koralni otok, 47. okrajšano ameriško moško ime, 48. pesnik lirskih pesmi, 49. kazen za stoijene grehe, 51. podtalno delovanje, 53. operni spev, 54. hrib pri Beogradu. NAVPIČNO: 1. negativna elektroda, 2. vrsta papige, 3. ovitek za akte, 4. mlada krava, 5. natrij, 6. Nobel Alfred, 7. stara mama, 8. pevka popevk (Malus), 9. žensko ime, 10. predstojnik fakultete, 11. telovadec (Miro), 12. filmska igraDca (Catherine), 13. reka, ki teče skozi Novo mesto, 16. sinjska igra, 19. stroj za mle^e, 20. poveljnik Kozakov, 23. grški filozof, 25. trska, 27. stokai^e, 29. Ljudska tehnOca, 30. Split, 31. žitno zrnje, 32. del elek-tromotojja, 33. 1000 kg, 34. najmanjši delci, 35. sredstva za topljenje, 36. tlačansko delo, 37. družina, 39. pleme, 40. pralni prašek, 42. strelna orožja, 44. zveza, 46. goveja mast, 48. kralj živali, 50. solminacij-ski zlog, 52. lantan. REŠITEV KRIŽANKE OD 3. JUNIJA VODORAVNO: 1. aorist, 7. Kreka, 12. kramar, 13. Ribar, 14. ris, 15. Vadim, 17. pa, 18. As, 19. Mikuž, 20. sir, 21. konto, 22. Meta, 23. panji, 24. mulat, 25. borza, 26. Miran, 27. Asta, 28. jelen, 29. RAA, 30. balon, 31. RS, 33. BD, 34. Titov, 35. bal, 36. akter" 38. napaka, 40. Ranko, 41. anorak. V počastitev 30-letnice vstaje slovenskega naroda izide triolofiija DARIJEVIH SPO MINOV pod naslovom: NAJBOLJŠI SO PADLI Zaradi velikega zanimanja bralcev objavljamo NAROČILNICO s katero si lahko zagotovite v prednaročilu kompletno trilogijo. Ponatisa ne bo. Nepreklicno naročam............izvodov „Najboljši so padli“ Cene vseh treh knjig v prednaročilu 230 din Plačljivo takoj ali v..........mesečnih obrokih (največ 6) po prejemu knjige Naslov naročnika: ............................................................. Ime in priimek naročnika:...................................................... Naslov naročnika: ............................................................. Podpis naročnika: ............................................................ NAROČNIKI DOLENJSKEGA LISTA IMAJO S TO NAROČILNICO 10% POPUSTA V: Naročilnico pošljite na naslov: Stane Semič, Ljubljana, Cesta na Loko 2/b IZ SPOMINOV STANETA SEMIČA — DAKIJA Italijani ubogajo Tomšičevo brigado Iz II. dela ^ominov narodnega heroja Staneta Semiča-Dakija, ki bodo izšli v trilogiji NAJBOLJŠI SO PADLI“, objavljamo nekaj odlomkov o bojih in zadržanju Tomšičeve brigade v maju 1943 v okolici Trebnjega in Mirenske doline. — Posebej opozaijamo bralce in naročnike Dolenjskega lista na ugodnost, ki jim jo nudi naročilnica, tiskana ob spodnjem delu tega stolpca. Nakup treh knjig ^o-minov našega znanega partizanskega junaka in revolu-cionaija daje našim naročnikom 10 odstotkov posebnega popusta. 10. maja 1943 se je Tomšičeva brigada znašla na sektorju vasi južno od Grmade pri Trebnjem. Že takoj prvi dan smo se spopadli z Italijani in belogardisti, ki so jias iznenadili, ko smo bili še v koloni. A hitro smo se znašli, posedli položne nad vasmi na hribu in pokalo je vse od Dobrniča tja čez Dobravo do Žužemberka. Šele med tretjo in četrto uro popoldne so Italijani in belogardisti popustili in zapustili svoje položaje, ker s svojimi čelnimi napadi na naše položne niso u^eli. l i smo imeli v svojih vrstah sedem mrtvih in deset ranjenih, Italijani in belogardisti pa so imeli okoli trideset mrtvih, še več ranjenih pa so odpeljali s seboj, ko so se umaknili. Zvečer smo tudi mi zapustili svoje položaje in odšli v vasi okoli Dobrave in v Dobravo samo in tu pripravili hrano za vso brigado. Kmetje v Dobravi nam niso bili naklonjeni, ker so skoraj iz vsake hiše bili sinovi pri belogardistih. Ko pa smo po svojih obveščevalcih zvedeli, da so se Italijani in belogardisti imiaknili v Trebnje in v Žužemberk, smo 11. maja odšli v Dobrnič, kjer smo v miru preživeli ves dan. Ko sem se pogovarjal z župnikom v Dobrniču, mi je rekel, da bomo mi prav gotovo premagali Italijane, da bodo morali zaustiti to ubogo in trpečo slovensko zemljo, ubogi in zaslepljeni belogardisti pa bodo ostali na cedilu in jih ne bo treba pobijati, temveč samo poloviti. Ostal sem pri njem na kosilu, natočil mi je še vina, pa tudi drugi ljudje v Dobrniču so prijazno in z odprtim srcem sprejeli naše borce. Ranjence smo odposlali v bolnišnico na Rogu, mrtve pa pokopali na pokopališču v Dobrniču. Cerkvene obrede je opravil dobrniški župnik, eden redkih, ki ni odklonil pokopa „banditov**, kakor so govorili mnogi župniki po drugih farah. Isti dam smo prejeli ukaz Glavnega štaba Slovenije, da moramo določiti deset ljudi, ki bodo odšli na sektor Postojna-Nanos in ki bodo prevzeli mesta komandirjev in komisarjev čet na Primorskem. Biti morajo prekaljeni borci, da bodo sposobni voditi novonastaja-joče skupine partizanov v tamoši\jih krajih. Po kosilu smo postrojili teigado sredi Dobrniča, a ker se ni javilo dovolj prostovoljcev, smo jih morali sami določiti, med njimi Roka, Tomina, Frančka in druge. Brigada je imela manj kot štiristo borcev in nič kaj radi se nismo ločili od najboljSh, ki smo jih izbrali za odhod na Primorsko. A že ponoči s o prejeli vest, da nam pošiljajo iz sektorjev Ilirske Bistrice in Postojne kolono 180 partizanov, ki pa so slabo oblečeni in obuti in so brez oro^a. In res, že zjutr^ je prišla napovedana kolona. Novodošle smo razdelili po čet^, a oborožiti smo jih mogli kom£q polovico. Bili so razočarani, ker so mislili, da bodo takoj po prihodu dobili oroge, pa tudi obleke in čevlje. A ko so uvideli, da ne delamo nobene razlike med starimi, prekaljenimi borci in njimi, novodošlimi, da jim skušamo čimprej preskrbeti potrebno oro^e, so pozabili na svoja razočaranja in se počasi vživeli v partizansko življenje. 13. m^a se je brigada premaknila čez progo Ijub^ana—Novo mesto na čateški sektor. Iger je zaenkrat še vladalo zatike, saj je bil svet bo^ hribovit in tu je tudi potekala meja med Italijo in Nemčijo, Nemci pa tuso udirali preko meje na italijarisko stran, ker so se zavarovali z bodečo žico in minskimi polji. Toda prehod s sektorja Dobrnič na 'Seklor Čatež le ni bil tako enostaven, saj smo morali prekoračiti naprej cesto, rmto pa še železniško progo. Čez cesto je nekako šlo, a ob železniški progi so imeli Italijani zelo gosto posejane bunkerje, da so lahko z mitraljezi varovali vso progo. Ko smo se 13. msga zvečer pomikali proti železniSu progi med Veliko Loko in Gabrom in okoU polnoči začeli obkoljevati bunkerje, so nas Italijani opazili in začeli proti nam streljati. Ko so za kratek čas prenehali stresati, smo k njim poslali kurirja, doma iz Primorske, ki je govoril njihov jezik, ki jim je ^ročil, da jih ne bomo napadli, ^ rias pustijo preiti progo. Morda so opazili, da so obko^eni, int>fda jih je naša drznost prepričala, da bomo storili, kar smo obljubili. Niso oklevali, odločili so se, da nas bodo ubogali, umirili so se in prenehali streljati tudi i{ drugih bunkerjev. Postavil sem se na progo in ukazal, naj kolona krene mimo bunkerja čez progo. Italijani bi nas zlahka prešteli, saj smo šli čez progo komaj trideset metrov od bunkerja. Ves čas sem bil obrnjen proti italijanskemu bunkerju, dokler ni vsa brigada prešla proge. Italijani so opazovali mene, jaz pa njih. Borci so se med prehodom proge zabavali in smejali, zbijali šale in bili ponosni, da se nas Italijani bojijo in nas ubogajo, čeprav smo sovražniki. K^ub teScim naporom zaradi pohoda iz Dobrniča proti Čatežu, saj so hodili vso noč, nismo bUi preveč utrujeni. Zjutraj smo se ustavili, počivali nekaj ur, potem pa nadaljevali pohod proti Moravčam nad Litijo, dobro uro hoda od Čateža. V Moravče smo prišli okoli poldne. Ta naš pohod v Moravče smo naredili zaradi zbiranja hrane, kajti tod je potekala italijansko-nemška meja in partizani niso hodili pogosto v to vas in kme^e so nas gledali postrani, čeprav so imeli vsega v obilju. Ko smo priŠi, je bilo več kot .polovico hiš zaklenjenih. Hodili smo od hiše do hiše in marsikje smo jih morali klicati z njiv, čeprav je bilo poldne in čas kosila, ker so se umaknili pred nami. A mudilo se ni ne njim ne nam, saj je bila zdaj tu vsa brigada, in da bo prišlo do spopada, smo vedeli, saj so Italijani v bunkerjih videli, kam smo krenili. Ko smo okoli štirih popoldne odšli iz Moravč s težko naloženimi vozovi s hrano proti Čatežu, so nas pri vasi Zaplana pričakali Italijani, pomešani z belogardisti. Razvila se je kratka in huda terenska borba, po kateri so se Italijani umaknili ter se zatekli v dolino proti Trebnjem. V tej borbi smo imeli samo dva teJ^e ranjena, ki smo ju morali nositi, in več laijc ranjenih, ki pa so ostali pri brigadni komori. Po borbi smo okoli osme ure zvečer pri^ v okolico vasi Čateža. Brigadi je uspelo, da se je odpočila po celodnevnem pohodu in borbi, kuharji pa so medtem pripravili za ta dan edino hrano za vse borce. Že okoli polnoči pa smo spet krenili na pot, ker smo dobili sporočilo, da se krog in krog nas zbirajo večje italijanske in belogardistične sile in da nas nameravajo že zgodaj zjutraj napasti. (Nadaljevanje prihodnjič) Res še pet let? 20. in 21. mjga je ograjena, nato pa sredi n£^eč-jega prometa med 12. in 15. uro asfaltirana luknja sredi kandijskega mostu v Novem mestu zavria celoten promet Iz Bršlina in Ločne so avtomobilisti potrebovali skorq' celo uro, ndkateri pa celo več, da so prišli na desni breg Krke. Na mostu še ni vse v redu; spet se kažejo luknje in obeta se ponovitev „premiere** od 21. maja, ko bi človek z dobrim osebnim avtomobilom prej prišel iz Bršlina v Ljubljano kot iz Bršlina v Žabjo vas. Strokovnjaki naj povedo, ali — in do katere mere — je kan-dijski most dotrajaL Morda lahko vzdrži nad vsa pričakovanja povečani promet in vso težo še nekaj prihodnjih let - morda, pravimo, ker želimo na to odgovor pristojnih služb oz. strokovnjakov. Tovariš Pius Žužek, projektant novomeške občinske skupščine, je 13. maja v Dolenjskem listu razločno pojasnil, kako je s prometnimi težavami Novega mesta. Nujno potrebujmo nov most, ki bi §a postavili vzporedno s sedanjmi železniškim mostom čez Krko, in drugega, ki bo povezoval Karlovško cesto z avtomobilsko cesto; slednji naj bi premostil Krko v Ločni ,>lorda nam bo uspelo načrte uresničiti v petih letih,“ je med drugim odgovoril tov. Žužek. Toda: ali lahko Novo mesto s sedanjo in naraščajočo obremenitvijo edinega mostu res lahko čaka še pet let, da bo rešilo čedalje bolj zapletene prometne težave? Kaj bo, če bi bilo treba kandijski most nenadoma zapreti? Zdaj poteka čezenj ves lokalni in tranzitni promet in edini most v mestu kom^ sproti „požira** naraščajoče število vozil, ki zelo presegajo zgornjo dovoljeno mejo prometa na dvopasovni cesti! kgube, ki bi jih z obvozi imele delovne organizacge, ‘ predvsem pa proizvodna podjetja tako zaradi dragocenega časa kot večje potrošnje goriva, če bi bilo treba kandijski most nenadoma zapreti, bi šle v težke milijone in desetine milijonov. Prišteti bi jim morali še izgube, ki bi v tranzitnem prometu prizadele širšo družbeno skupnost, pa tudi odrezanost Bele krajine in zveze proti NR Hrvatski, ki po-tetojo skozi Novo mesto. Mar po vsem tem ni zrel čas, da vprašanje novomeških mostov postavimo v ospredje in se takoj lotimo njihovega reševanja? In še nas zanima, ali je kandijski most samo skrb Novega mesta ali pa tudi vprašanje, lu zanima republiko? Kandijski most nas je zadnje čase resno posvaril — zamude bi lahko postale usodne. VODE, VODE! Stanovalci blokov na Mestnih njivah so se dogovorih, da ne bodo uničevali vode za umivanje avtomobilov. Čeprav so storili prav, pa dogovor za tiste, ki žive v zgornjih nadstropjih, ne velja dosti, saj tam iz pip ne priteče dostikrat niti toliko vode, da bi se lahko z njo umilL Čeprav so že večkrat povedali, da je napajanje z vodo v teh blokih najtežje - zaradi prevelike višine - pa plačujejo za vodo vsi enako. i ' I Geološki zavod iz Ljubljane že precej časa izvaja v zdravilišču Dolenjce Toplice hidrdoške raziskave z vrtanjem, da bi prišel do novih količin termalne vode. Najugodnejši rezultati so se p(^azali pri vrtini p(4eg hotela, (na sliki) Novomeščankam tretja nagrada Pet učencev novomeške šole Katja Rupena je prejelo tretjo nagrado za likovne izdelke na natečaju, ki ga je razpisala republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu v sodelovanju z Avto-moto zvezo Slovenije. Nagrajene so bile; Božica Iler, 13, učenka 6. razreda, in Nada Zupančič, 14, iz 7. razreda ter Tatjana Šramel, Tanja Vidmar in Jožica Skubic za skupinsko delo. Na natečaju je za nagrado tekmovalo 2.123 likovnih izdelkov, poslanih iz 101 slovenske šole. MOKRE VAJE V AJDOVCU V nedeljo, 13. junija, bo gasilcem ajdovške podružnice, ki je v sklopu dvorskega gasilskega društva, izročena nova motorna brizgalna. Nabavili so jo v glavnem iz prostovoljnih prispevkov tamkajšnjih občanov ob pomoči žužemberŠce krajevne skupnoti, novomeške gasilske zveze, dvorskega matičnega društva in nekaterih delovnih organizacij. Prireditev bo ob 14. uri. Po prevzemu brizgalne bodo imeli mokre vaje, potem pa bo vrtna veselica. M. S. PO 50 LETIH V soboto in nedeljo so se v Novem mestu zbrali preživeli prvi ab-solventje novomeške trgovske šole. Zbralo se jih je več kot 20, med njimi je bil tudi tedanji učitelj prof. Alojz Struna. Z zanimanjem so si ogledali rastočo mesto — nekateri po več desetletjih, potem pa so se odpeljali na izlet v Šmarješke Toplice in na Otočec. Ob 60-letnici na svidenje! tr Strah so naredile govorice »Dekletom v belem« Iz novomeške šole za zdravstvene delavce ni treba za kruhom v tujino, kot so še do minule jeseni razglašale neutemeljene govorice, ampak se vsa lahko zaposlijo doma Četrta generacija novomeške šole za zdravstvene delavce je potrkala na vrata, ki držijo v poklic. Dijakinje letošnjega četrtega letnika im^‘o praktični del mature že v žepu, teoretičnega delajo te dni Že med letom so se odločile, kam bodo šle po diplomi: trećino bo vzela novomeška bolnišnica, nekaj jih bo šlo v ljubljanske klmične zavode, manjše število v domove za starostnike širom po Sloveniji; četrtina se jih je odločila nadaljevati študij na višjih in visokih šolah. Letošnja generacija novomeških maturantk se je v šolo za zdravstvene delavce vpisala v času, ko so zlonamerne in ne-utemdjene govorice temu zavodu želele samo najslabše. Te govorice so med drugim trdile, da je treba šolo ukiniti, češ da bodo morale dijakinje po končanem šolanju tako in tako v tujino, ker v domovini zanje ne bo kruha. Resnici na ljubo je treba pristaviti, da so take govorice marsikomu omajale zaupanje v zdravstveno šolo, pri- šlo je celo tako daleč,, da so nekateri starši poklicali svoje otroke iz šole tudi sredi šolskega leta, ko je bilo nekaj redovalnih konferenc že mimo. Sama šola se je neutemeljenim govoricam postavljala po robu, kolikor se je le mogla. Odgovaijala je, da so težave res nastopile, in sicer predvsem zaradi trenutne krize v financiranju zdravstvene dejavnosti, da pa ne bodo trajne in se bodo same poslovile, brž ko bo financiranje urejeno. Šoli je vseskozi trdno stala ob strani novomeška občinska skupščina, za njen na-dalji^i obstoj pa so se vztrajno zavzemali tudi drugi družbeni dejavniki in službe, od katerih zdravstvo ni bilo zadnje. Kakor so govorice prišle, so morale tudi izginiti, ker sta se čas in življenje postavili šoli za zdravstvene delavce v obrambo. Trenutno so razmere take, da kadra, ki ga izobražujejo‘novomeška in dmge tovrstne šole širom po Slovenp, še vedno primanjkuje. Analize potreb po srednjem zdravstvenem kadru kažejo celo, da bo treba še nekaj časa računati s primanjkljajem. To pa je nedvomno dokaz več, da diplomantkam novomeške šole in drugih slovenskih srednjih zdravstvenih šol še dolgo ne bo treba razmišljati, kam po maturi. Zakaj še brez odgovora? Ali so brusniške zahteve tako malenkostne, da niti javnega odgovora ne zaslužijo? — Od odprtega pisma sta minila že dva meseca Dva meseca sta mimo od razburljivega zbora volivcev v Brus- S I J J 01.. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Žagar, delavec iz Broda; Dominik Kren, Franc Kovačič, ^nez Smole, Rudi Omahen, Franc Klemenčič, Jože Crnčič, Vinko (Usenik, Franc Jerele, Štefka Zupančič, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Franc Primc, član Novoteksa, Novo mesto; Metod Tisovec, Jože Tisovec, Jožefa Cmič in Franc Senica, člani Novolesa, Straža; Marta Zorc in Marija Sašek, gospodinji z Dolža; Ivo Goršin m Jože Klobčar, člana Novotehne, Novo mesto; Franc Radež m Leopold Srebrnjak, kmeta z Velikega Slatnika; Franc Avguštin, Drago Zupet, Vinko Ravbar in Marqa Rodič, člani VP 1394 Novo mesto; Nikola Padevski, član Dominvesta, Novo mesto; Francka Žlogar, gospodiča s Suhorja; Ivanka Civič, Atojz Mavsar in Pepca Sašek, člani Splošne bolnice Novo mesto; Jože Pavlič, član Opremalesa, Gk)tna vas; Stefan Kavšek, član Elektrotehničnega podjetja. Novo mesto; Bojan Bele, član Vektorja, Novo mesto; Franc Jeglič, član Iskre, Novo mesto; Jože Kovačič, član Mercatorja, Novo mesto; Ivan Smolič in Janez Bučar, člana OMP Inštalater, Novo mesto; Franc Salmič, član Zavoda za požarno varnost, Novo mesto. 0 0 0 0 5 % s 0 0- 0 .0 nicah in prav toliko časa je minilo od odprtega pisma, ki so ga krajevna sl^pnost, šolsld kolektiv in družb eno-politič ne organizacije hkrati z vsemi volivci tega kraja in šolskega okoliša pod Gorjanci poslali v Novo mesto: predsedniku občinske skupščine, poslancu republiškega prosvetno-kulturnega zbora, izobraževalni skupnosti, občinskemu svetu za prosveto in kulturo ter drugim. Kot smo takoj po tem zboru volivcev že poročali, so v odprtem pismu opisali nevzdržno stanje, ki ga čutijo vsi, najbolj pa učenci in učitelji. Kot so poudarili, je šola taka, da ne omogoča niti približno sodobnega pouka, kot ga zahteva predmetnik: manjka ji učilnic, opreme inje sicer skrajno neurejena. Ne ustreza od tedaj, odkar so jo pov2ulignili iz nižjerazrednice v popolno osnovno šolo, prav toliko pa so stare tudi zahteve po razširitvi — in obljube, da bo to „že letos“ urejeno. Z učiteljskimi stanovanji je še večji križ, saj niti en učitelj ne stanuje v svojem. Že pred leti so prosili za stanovanjski blok, da bi si vsaj doma uredili primemo živ- ljenje, če že s šolskimi prostori niso zadovoljni, pa nič. Tudi blok so gradili samo z obljubami. V odprtem pismu niso gro-zih, so le zahtevali listo, kar jim — po njihovem prepričanju — gre. v nasprotnem, če bo še naprej ostalo vse pri obljubah, bodo ukrepaU po svoje: za začetek bodo že v prihodnjem šolskem letu opustili vso po-šolsko dejavnost... Odprto pismo so Bmsničani poslali pristojnim v prepričanju, da bodo dobfli odgovor, kot je pri nas navada. Po dveh mesecih odgovora še ni. To je nerazpo-loženje učiteljev in ljudi še povečalo. Mimogrede povedano, so nekateri učitelji že pripravili kovčke, da bodo po tem šol-skwn letu odšli na boljše. In kdo bo našel zamenjavo? I. ZORAN SLAVJE NA PREVOLAH S kulturnim programom, sprejemom pionirjev v mladinsko organizacijo, športnim srečanjern in družabnostjo ob tabomem ognju so se v soboto, 5. junija, postavili učenci osnovne šole na Prevolah. Ob tej priložnosti so povabili borce I. SAB, po kateri se šola imenuje, in vojake ribniške garnizije. Ekonomsko-administrativni šolski center Novo mesto objavlja razpis za šolsko leto 1971/72 za vpis v 1. razred ekonomske srednje šole za vpis v 1. razred upravno-administrativne šole Na ekonomsko srednjo šolo bomo sprejeli 60 učencev, na upravno-administrativno šolo pa 30 učencev. Šolanje na obeh šolah traja 4 leta. Pogoji za sprejem so: 1. uspešno končan 8. razred osnovne šole, 2. pozitivna ocena iz tujega jezika, 3. starost do 18 let. Prošnjo, kolkovano s kolkom za 1 din, je treba oddati do 25. junija 1971. Priložiti je treba; 1. originalno zadnje šolsko spričevalo, 2. dopisnico z naslovom, 3. izpisek iz rojstne matične knjige. RAVNATELJSTVO OMP »INŠTALATER« NOVO MESTO, Prešernov trg 9 razpisuje naslednja prosta učna mesta: — dva vajenca za vodovodne inštalacije — dva vajenca za inštalacije centralne kurjave — dva vajenca za kleparska dela Pogoji: dokončana osemletka. Ponudbe naj interesenti dostavijo na naslov podjetja. Stanovanje ni zagotovljeno. IZVRŠNI ODBOR TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1971/72 — za srednjo vzgojiteljsko šolo 4 štipendije — za študij matematike na PA 4 štipendije — za študij glasbe na PA.— 3 štipendije — za študij na oddelku za razredni pouk na PA — 4 štipendije — za študij telesne vzgoje na visoki šoli 2 štipendiji Prosilci naj vložijo prošnje najkasneje do 10. julija 1971. Prošnji je treba priložiti: — spričevala ali prepise spričeval za zadnji dve šolski leti, — potrdilo o premoženjskem stanju staršev, — potrdilo o višini osebnih dohodkov članov dnj-žine. Višina mesečnih štipendij je vsklajena z družbenim dogovorom o Stipendiraju in kreditiranju učencev in študentov v občini Novo mesto. Kmetijski izobraževalni center Grm, Novo mesto vpisuje za šolsko leto 1971/72 1. v TEHNIŠKO KMETIJSKO ŠOLO kjer traja šolanje štiri leta; 2. v ŠOLO ZA KMETOVALCE kjer traja šolanje dve leti, pri čemer je teoretični del pouka le v zimskem času. Kmetje iz novomeške, metliške in črnomaljske občine, ki šolajo svoje otroke v šoli za kmetovalce, so deležni davčne olajšave. Otroci iz občin Krško, Trebnje, Črnomelj in Metlika pa dobe v času šolanja tudi pomoč v obliki štipendije. Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Kandidati morajo predložiti: — prijavo za vpis, kolkovano s kolekom za 1 din, — spričevalo o končani osnovni šoli, — zdravniško spričevalo. Interesenti se ob vpisu lahko prijavijo tudi za bivanje v dijaškem domu. NOVOMEŠKA TRIBUNA SeTRTKEIV INTERVUa če bi ga prednamci lomili Inž. Albert Račečič: »Za nekaj deset starih tisočakov kazni kvarimo naravo.. Prejšnji teden je Marko Ivanetič vprašal, kaj je potrebno storiti, da bi v urbanističnem urejanju Novega mesta dosegli večji red. Odgovarja inž. Albert Račečič iz Dominvesta: „Predvsem to: z zazidalnim načrtom in lokacgsko dokumentacijo določimo osnovne oblikovne pogoje za objekt, ki bo grajen v določenem okolju. Recimo na vasi: paziti je treba, da nove gradnje ne iznakazgo tipične vaške arhitekture. V resnici ipa je pri ljudeh tako, da si zamislijo hišo, preden naročijo lokacgsko dčkumenta-cgo. Svoje želje pa potem uresničujejo ne glede na papirje in ne glede na okolje, v katerem gradijo.“ lišča in z osnovnimi oblikovnimi pogoji pomagali k večji ubranosti Vendar pa vrže več denarja, če se ukvarjajo z zidanicami, vikendi...“ — V čem se torej kaže ta naš urbanistični nered? „Torej v tem, da ljudje ne upoštevajo pogojev, ki jih določa dolmmentacija. Za določena nova mestna naselja smo izbrali posebne tipe, ki so najbolj primemi terenu. V novih naseljih, Iger je arhitektura revna, bi se morali ponavljati določeni elementi Vsaj red bi morali poznati, tako pa so nakloni streh različni^ pokrite so te strehe z različnimi materiali, da je groza pogledati. Tak kamen spotike je recimo novo naselje pred Otočcem.“ — In kakšne so potem možnosti, da bi vzpostavili red? „Ker s prepričevanjem nismo uspeli, vsaj doslej ne, bi morali skleniti, da črne gradnje niso tako majhen prekršek, kot jih zdaj ocenjujemo. Strogo spoštovanje načrtov in ostrejše kazni za kršitelje! Poglejte, kakšne posledice ima tak nered: hiše bodo stale 80, tudi 100 'let! Za nekaj deset starih tisočakov kazni kvarimo naravo: če bi ga prednamci tako lomili, ne bi bilo nikogar, ki bi k nam hodil občudovat idilična vaška naselja, urejena stara mesta. Reda, ki so nam ga ustvarili predniki, ne spoštujemo. In koliko jih bo potem prišlo \ nam, ko bomo namesto idile imeh — Kako pa skrbite, da bi dosegli vsaj to skladnost? „Trije ljudje pri nas ^ pokvarjena naselja? stalno ukvaij^o z izdelavo vpražanie? lokacgske dokumentacije m . j - deloma še z zazidalnimi na-črU: toSajo delati s čutom ^ za pokrajmo. Lju jc pa, nosti, kdaj jo Novo mesto .lahko dobi - to naj odgovori predsednik Izvršnega jSvojčas je bilo dosti besed o gradnji nove dvorane za šport. Kakšne so mož- svoje. Skušali smo sodelovati z Zavodom za spomeniško varstvo, ki drži roko nad večjim delom občine. Oni naj bi z etnografskega sta- odbora temeljne izobraževalne skupnosti prof. Veljko Troha.“ SPLICHAL J J s 5 I J i \ S 1 s Novomeško Cestno podjetje se je s svojima buldožeijema zažrlo v ndcdanje rokometno igrišče na Loki. Približno 200.000 din bo veljala modernizacija igrišč: na nekdanjem igrišču bodo asfaltna igrišča za rokomet, košarko in odbojko, hkrati pa so na novo asfaltirali tudi košarkarsko igrišče na Loki. (Foto: J. Splichal) MORDA DA, MORDA NE' ZA MESNICE: Higienske razmere na psu... Inšpektor izdal odločbo, da je treba zapreti mesnico pr! Osolniku v Brš-llnu — Odločba je eno, resničnost pa drugo: meso ie prodajajo Sanitarni inšpektor Franc Merzel je moral poseči po najbolj nepriljubljenem sredstvu: zaradi skrajno neurgene in zanemarjene mesnice pri Osolniku je izd^ odločbo, da je potrebno mesnico zapreti. Pred tednom dni Mesno prehrambeno podjetje kljub zahtevi inšpektorja mesnice ni zaprlo, ampak je v njej še naprej prodajalo meso, čeprav so bile ^ienske razmere v njej nevzdržne. To je bil hajstrožji poseg inšpektorjev, ki so pred dnevi pregledali vse mesnice oziroma prodžgalne mesa v Novem mestu. Za mesnice trgovskega podjetja J)olenjka“ so ugotovili, da so higiensko sicer v redu, da pa je v prodajalnah previsoka temperatura — predvsem zato,' ker prodajajo tudi drugo blago. Nasprotno pa so v štirih mesnicah Mesnega prehrambenega podjetja v Novem mestu ugotovili, da higiensko ustrezata mesnici na živilskem in na Glavnem trgu, medtem ko je mesnica v nekdanjem Vind^eije-• vem hotelu, v zgradbi, kjer je TEMA TEDNA • TEMA,TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • Morje, kdo bo tebe videl? S pomočjo Rdečega križa bo iz novomeške občine letovalo letos na morju ali v planinah nekaj več kot 10 odstotkov vseh otrok v novomeški občini je bilo na sistematičnih zdravstvenih pregledih ugotovljeno, da bi najmanj 2500 otrok nujno potrebwalo letovanje na moiju ali v planinah. Nekajdnevno bivanje ob moiju bi jim pomagalo, da bi se njihovo zdravstveno stanje popravilo. V novomeški občini imamo za delo sposobne občane, je ta- približno 8000 otrok, vendar jih bo letos moije ali planine videlo komaj 10 odstotkov. Nekaj jih bo napotil v kolonge Rdeči križ, drugi bodo šli z raznimi organizacgami, tre^i pa gredo s starši V skladu s predvidevanji, da vzgajamo zdrave in SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ SVET ZUŽEMBERSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI je na zadnji seji potrdil pogodbe, sklenjene z oMani za vzdrževanje krajevnih poti S tem bodo krajevne poti redno vzdrževane vse leto. Na seji so razpravljali tudi o nadaljnji opremi peskokopa s stroji in o prevzemu ne-premičnm v gospodarje^. AVTOMOBILIST je odpeljal lovskega psa. Pes se je zadrževal na žu-žemberškem trgu in ga ^ avtomobilist vzel s seboj v avto in ga odpeljal. Ker je registrska številka avtomobila znana, bo lastnik lahko dobil psa nazaj. M. S. ko majhen odstotek otrok, ki bodo šU na morje ali kam dm-gam letovat, pljunek v obraz vsem resolucijam, ki poudarjajo skrb za otroka. Občinski odbor Rdečega križa v Novem mestu se je tudi letos odločil za akcgo, v kateri bo pri delovnih organizacijah zbral denar za letovanje otrok. Kot v prejšnjih letih so tudi letos največji prispevki večjih novomeških delovnih organi-zacg: Novoteksa, Krke, Novo-lesa in še nekaterih. Letos bo letovalo približno toliko otrok kot lani. Izračunali so, da bo šlo na oddih iz novomeške /občine nekaj več kot 450 otrok, zmogljivosti pa so v letoviščih na Debelem rtiču, v Fazanu in na Vranskem nekoliko večje. Če prištejemo še, da bodo na morje ali v planine odšli tudi zaposleni iz delovnih organizacij s svojimi otroki, bo več otrok dobilo ceneno zdravljenje. Kljub vsemu bo takih srečnežev komaj dobrih 10 odstotkov. Prizadevati bi si morali, da bi vsi naši otroci vsaj deset dni preživeli počitnice v prijetnem okolju. Rdeči križ bo poskrbel za letovanja tistih, za katere so zdravniki in socialne službe menili, da so oddiha najbolj potrebni. Želje po zares množičnem letovanju otrok so za zdaj še daleč od uresničitve, čeprav bi se taka letovanja nedvomno poznala pri rasti, razvoju in šolskem delu otrok. S. DOKL tudi hotel Kandga in ki jo prav zdaj preurgajo, potrebna preureditve. Nasploh velja ugotovitev, da Mesno prehrambeno podjetje zadnja leta ni ničesar — ali pa vsaj še daleč ne dovolj — viagro v izboljšave svojih novomeških mesnic. Najhujši je seveda primer pri Osolniku v Bršlinu, ^er mesnica nima vode, kjer so še Pomagajmo Študijski . ■ ""V ■ ■ I knjižnici! študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu praznuje letos 25-letnico svoje ustanovitve. Za to priliko namerava izdati jeseni 1971 knji^ „Novomeški tiskar Janez Krajec in njegovo delo“. Prav letos poteka namreč tudi 50 let, odkar je umrl eden izmed vodilnih slovenskih založnikov in tiskarjev svojega časa - Janez Krajec, W je imel tiskarno v Novem mestu .od 1877 pa do 1901. Ker zbira Studijska knjižnica poleg drugega še posebno sistematično prav novomeški tisk, se je odločila, da bo v svojem jubilejnem letu priredila Krajčevo razstavo in izdala bibliografijo vseh njegovih tiskov. Ce bodo sredstva na razpolago, bo hkrati izdala tudi poročilo o 25-letnem delu knjižnice. Te dni se bodo pooblaščenci študijske knjižnice oglasili pri naših podjetjih in ustanovah s prošnjo, da podpro izdajo omenjene publikacge z naročili oglasov. Prosimo vodstva, da z vsem razumevanjem sprejmejo našo prošnjo. Hkrati prosimo vse tiste, ki morda hranijo kak Krajčev tisk, pa ga naša knjižnica nima - v poštev prihaja predvsem drobnejši tisk, to so poročila nekaterih društev ipd. - da nam ga podarijo ali vsaj posodijo. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MIRANA JARCA , NOVO MESTO vse značilnosti predvojne postrežbe, saj stranke lahko same otipavajo meso, in kjer končno pred mesnico brusijo kovine. Zato inšpektorju ni preostalo drugega, kot da je zahteval z odločbo, naj se mesnica zapre. To se doslej še ni zgodilo. Sicer pa v zadnjem času to ni prva težava, ki jo ima mesto z Mesnim prehrambenim podjetjem. O notranjih razmerah -te ^o gotovo pripomogle tudi k sedanjim ugotovitvam inšpektorjev — pa bo spet spregovorila občinska skupščina najbrž že na prihodnji seji ^ > MINI ANKETA: Kri sočloveku Potem, ko presunljivo zavija sirena rešilnega avtomobila ali potem, ko ječijo ranjenci na bojišču, ali takrat, kadar poči pločevina ob pločevino na cesti -takrat je prepozno, da bi človek razmišljal, kdo je tisti, ki bo čez nekaj trenutkov s svojo ktvjo pomagal reševati življenje ponesrečencu. Armada neimenovanih, skromnih in tihih požrtvo-valnežev je prejšnji petek slavila svoj praznik, dan krvodajalcev. Peterica izmed te armade se vam predstavlja-brez odvečnih besed, spoznali jih boste po dejanjih: Milica Šali, občinski odbor Rdečega križa: „Vse delovne organizacije naj bi pomagale krvodajalstvu! To si l^ko želimo ob našem prazniku. Naj to ne bo samo možnost. Zakaj ne bi vodilni ljudje krvodajalstva priporočali, saj se jutri lahko zgodi, da bodo kri krvavo potrebovali! Ce je ta želja prevelika, naj bi vsaj ne delali ovir tistim, ki bi radi dali kri...“ Tone Gole, šolski center za kovinarsko stroko: „Doslej sem dal kri 21-krat. Prvič sem prišel na odvzem 1954. leta, ko sem bil v Ljubljani in je krvi zmanjkalo, pa je Rdeči križ pozival prebivice, naj priskočijo na pomoč. To mi je zdaj prešlo v navado. Kri imam zdravo, počutim se dobro, zakaj ne bi pomagal tistim, ki to življenjsko tekočino tako nujno potrebujejo? Jožica Skobe, Ela: „Petkrat sem doslej dala kri, prvikrat pred dvema letoma. Rada j^magam sočloveku. Kadar pokličejo, sem vedno pripravljena dati kri. Ko človek vidi, koliko nesreč je, se kar zgrozi. Kri pa je tako potrebna ...“ Stanko Vaupotič, Novoteks: ,,Doslej sem se med krvodajalce vpisal 23-krat. Dobil sem srebrno in zlato značko, zdaj pa še diplomo. Prvič sem dal kri 1950, ko sem bil pri vojakih v Brčkem. Vojak se je ponesrečil, kri je bila nujno potrebna - in hitro jo je bilo treba dati Takrat sem uvidel, kako človekoljubna ^ ta organizacija. Zdaj dajem kri vsa-.ke tri mesece." Vilma Manč'^k, Krka: „Cisto slučajno sem kr’ dala prvič v celjski Cinkarni Pri osemnajstih letih me je ta organizacija navdušila, ostala sem ji zvesta še zdaj. Doslej sem 12-krat s krvjo pomagala drugim. Ce bo moja kri ^obra, jo bom še dala ...“ Novomešia kronika C' LOVCI, RIBIČI IN ŠPORTNIKI 0 obiščite trgovino LOVEC v Novem mestu, Cesta herojev 8. Na zalogi imamo lovski pribor, glinaste golobe, uvožen ribiški pribor, poceni daljnoglede, mizice in stole za izlete, plinske kuhalnike in kvalitetne otroške kotalke. iz NOVOMESKE^ii PORODNišNlCE^Ii^ Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Zofija Cvitkovič iz Tribuč — Natašo, Martina Brulc iž Slivja - Damjano, Vida Kuselj iz Sevnice — Mitja, Marija Priboač iz Leskovca - Karmen, Danica Vranešič iz Tribuč — Sonjo, Jakobina Bevc iz Dola - Mojco, Danica Fux iz Metlike — Aljoša, Terezga Mušič s Stražnega vrha — Suzano, Ana Dejanovič iz Magovcev - Nado, Antonija Simonič iz Jurov-skega Broda — Marjana, Bojana Vla-dič iz Krškega - Dejana, Danica Mlakar iz Krškega — Marjana, Marija Črnič iz Bednja - Marjana, Marija Tkavc iz Mirne peči - dečka, Pepca Judež iz Velikega Orehka — deklico, RozaUja Kramarič iz Slamne vasi — dečka, Vida Plaveč s Ceste - deklico, Marija Šobar iz Črnomlja -dečka in Rozalija Lukek iz Bercic -dečka. - Čestitamo! KOMUNISTI so prejšnji četrtek na seji medobčinskega sveta ra^rav-Ijali o bodočih nalogah v občinskih organizacijah in o uresničevanju sklepov 19. in 20. seje slovensk^a centralnega komiteja. ZA TURISTIČNE POLETE z novim letalom novomeških letalcev -citabrijo, je vse večje zanimanje. Letalci ne morejo ustreči željam vseh, ki jih je ob nedeljah na pre-čenskem letališču polno. Za polet nad Novim mestom, ki traja do deset minut, je treba odšteti 30 dinarjev. NOVOGRAD, gradbeno ppdjetje iz Novega mesta, obnavlja Ribjo r^ stavracijo, hotel Kandija preureja svoj hotel. Mimo teh dveh gostii»-skih popravil pa so na Cesti koman^ danta Staneta začeli obnavljati tudi prodajalno Borova in lekarno — a samo en deL MLADINO KOŠARKARSKEGA KLUBA so v nedeljo v Lpbljani pre-m^ali mladince Olimpije 60:59 v prvenstveni tekmi Za Novomeščane sta to spodbudni točki Zapisati pa velja, da so mladinci Olimpije dosti manj vredni od članskega moštva tega kluba. Bo dogovor obveljal? Na posvetu, ki ga je 31. m£ya sklical predsednik izvršnega odbora novomeške kultu me skupnosti Boris Savnik, so se med dru^m dogovorili, da bodo poživili kulturno dejavnost v Novem mestu tako, da bo poslej ustrezala tudi občinstvu. jali so, da je potrebno zlasti okrepiti delo DPD Dušan Jereb, ki naj bo tudi v prihodnje — že zaradi tradicije — osrednji nosilec kulturnega amaterizma v mestu. Najpomembnejše pa bo po mnenju kulturnikov to, če se bo posrečilo odpraviti več-tirnost pri načrtovanju mestne kulturne dejavnosti in poslej Vdelovati programe prireditev in akcij za okroglo mizo - ob udeležbi predstavnikov vseh kulturnih amaterskih skupin, ki ta čas delujejo v Novem mestu. Dogovorili so se še, da bodo pohiteli z načrtom letošnje dejavnosti, da bi lahko kulturna skupnost dodelila denar. KRVODAJALa KRKE, tovarne zdravil, imajo jutri krvodajalsko akcijo. Časa za praznovanje torej ni bilo dosti saj so komaj prejšnji petek počastili dan krvodajalcev .,.. NA TRŽNICI se pojavljajo prodajalci vseh vrst: v ponedeljek so prodajali tudi lopate, rovnice, motike in podobno blago. Zdi se, daje za okopavanje in urejanje vrtov ta prodaja malce zakasnela! PONEDEUKOVA PRODAJA na trgu je šla v klasje, čeprav cene ne padajo, kot bi pričakovali Ne verjamete? Čebula 2,50, česen 8, stročji fižol 8, fižol 7, stročji grah 5, krompir 1,20, novi krompir 3, koleraba 8, korenje 10, kumare 9, ohrovt 5, por 1, peteršilj 8, paradižnik 14, solata 4, zelje 3, zelena 8, breskve 8, češnje 6, suhe fige 6, jabolka 5, jagode 15, limone 6, ^ maranče 5, suhe slive 4 in banane 6 din kilogram. Gozdne jagode so prodajali po 11 din liter, orehe po 5 din. Jajca so bila po 60 do 70 par, sirček po 50 par, smetana pa po 20 din liter. PREJŠNJI TEDEN so v novomeški porodnišnici rodile: Milka Cvelbar s Ceste herojev 33 - Staneta, Vida Medic z Ragovske 21 -deklico in Cvetka Falkner s Cankarjeve 28 - Boštjana. UMRLA STA: Marija Menoni, 76, s Partizanske 14, Franc Paulenč, 36, iz Košt^alove ulice. - Ena go^a je rekla, da bi se bodoči šoftrji lahko zelo lepo naučili izsiljevati, če bi nekaj ur opazovali na avtobusni postaji voznike avtobusov, ki ne priznavajo ne pešcev ne avtomobilov, ko odpeljejo s postaje ... Na nedavni otvoritvi igrišča v Artičah so tamburaši spremljali plese domače folklorne skupine, ki je v Ijud^em ritmu zarđala po svežem asfaltu. (Foto: J. Teppey) OBČINSKEMU SREDIŠČU JE POTREBEN NOV ZDRAVSTVENI DOM Izvolite v čakalnico na stopnicah! ste že uganili, kje je taka stiska? V zdravstvenem domu v Brežicah Potrpežljivost ljudi ima včasih široke meje. Tako na primer v zdravstvenem domu v Brežicah pacienti že nekaj let na stopnišču čakajo na vrsto pri zobozdravniku. Poleti še gre, toda pozimi je mizlo in pacienti ure in ure prezebajo. Resje, da godrnjajo, vendar tako, kot da so se že sprijaznili s tem, da ne morejo ničesar spremeniti. Od časa do časa se pred občinsko skupščino dvigne glas o potrebi po gradnji novega zdravstvenega doma, potem pa spet vse utihne, ker za denar preslabo kaže. Zdravstvena služba v Brežicah res nima zavidljivih delov-nih pogojev. Prostori so majhni in neustrezni, čakalnice pa bi lahko dali za primer, kakšne ne bi smele biti. Zdravniki splošne prakse so preobremenjeni in opravijo na dan še enkrat več pregledov, kot določajo republiška merila. Razumljivo je, da bolniki niso zadovoljni, če gre Cene v Brežicah Pretekli teden so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene: (cena v din za 1 kg): cvetača 6,40, čebula 3,20; česen 8,00; fižol — stročji 11,00; fižol 5,00, 6,00 in 6,50; grah — strc^ji 4,00; krompir 1,00; laom-pir — novi 4,00; koleraba 5,00; korenje 8,00; kumare 8,00; ohrovt ^,00; peteršilj 8,00; paradižnik 11,20; paprika 22,00; solata - endivija 4,00; špinača 4,00; zelje 3,00; zelena 5,00; breskve 13,00; češnje 5,00; jabolka 5,00; jagode 11,00, slive - suhe 5,00; banane 7,40; in jajca 0,55. delo po tekočem traku in če jfli po sili razmer odpravgo preveč na hitro. Tudi materialne mož- Uspešen odriv že letos Naložbe v gospodarstvo se bodo letos v Brežicah precej povečale. V veliko zadovoljstvo delavcev v obratih so nekatera tnatična podjetja začela načrtno širiti svoje enote. Investicije v inuustriji cenyo na skoraj 43 milijonov diru Največ denarja bodo porabili za gradnjo tovarne IM V, ki so jo začeli postavljati konec minulega leta. Na novo investira v razširitev tudi tovarna pohištva Brežice, obsežne načrte pa pripravljata Rudnik Globoko in Opekarna Brežice. Slovenija vino bo gradilo veliko predelovalno klet, obljubilo pa je tudi pomoč pri načrtni obnovi vinogradov. Agraria je prav tako razširila svoj obrat in povečala površine pod steklom. E)o konca leta bo imela pod streho že 47 tisoč kvadratnih metrov zem^išča za gojitev nageljnov. Več kot milijardo starih dinarjev predvidevajo za uresničenje načrtov v Cateških Toplicah, le da se je začetek uresničevanja programa nekoliko zavlekel. Petrol pa je te dni že zastavil gradnjo nove restavracije in parkirnih prostorov na Čatežu. Ta investicija bo še presegla vsoto, ki je predvidena za Cateške Toplice. NOVO v BREŽICAH SPORAZUM DOSEŽEN. Pofl-jctja, ki so zahtevala povrnitev osebnih dohodkov za popisovalce prebivalstva in stanovanj, so pripravljena odstopiti te zneske za srečanje' šol bratov Ribarjev. Nekatere delovne organizacije bodo prispevale celotne zneske, druge so obljubile samo del. Seveda so tu mišljena le podjetja iz brežiške občine. Organizatorji jubilejnega srečanja šol bratov Ribaijev, ki je trajalo od sobote do današnjega dne, so delovnim organizacijam hvaležni za razumevanje, saj so že tako 'nekajkrat naleteli na gluha ušesa. Čeravno predstavljajo Brežičani vso Slovenijo, tokrat iz republiških virov niso bili deležni pomoči. ODLIČNA OCENA. Starešine domačih teritorialnih enot so pred* dnevi s svetom za narodno obrambo analizirali vojaško v^jo, ki je bila 8. in 9. m^a v okolišu CerkeQ; dali so ji oceno odlično. Obe četi, ki sta skupaj z rednimi enotami JLA uspešno preprečili zračni napad, sta pokazali izredno disciplinuanost, dobro organizacijo, resen politični odnos do akcije ter visoko moralo. Med slabostmi so omenili razporeditev dela na zbornem mestu, premajhno zaščito na pohodu in ob prihodu ter delovanje zveze. Starešine 90 si s to vsgo pridobili precej praktičnih izkušenj, spoznali pa so tudi pomembnost vojaškega-ol^ekta, kot je na primer letališče. Poglaviten uspeh je bil skoraj stoodstotni odziv poklicanih občanov in resna pripravljenost udeležencev za sodelovanje, kar znova potrjuje, da je obrambna vzgoja med prebivdstvom dobro zastavljena. PREDAJA KLJUČA. D^aki četrtem razreda nmnazije so bili v petek poslednjič v šolskih klopeh, ro pouku so v sprevodu zavili skozi mesto, tradicionalni obred s predajo ključa tretjim razredom pa je bil zvečer v prosvetnem domu. Večer so popestrili z nekaj duhovitimi zbadljivkami na račun Sole in časa, v katerem živimo. PA Se drugič TAKO MNOŽIČNO! Kolektiv obrata IMV v Brežicah je letos pokazal izredno pripravljenost za sodelovanje v krvc^a-jalski akciji. Bil je med najboljšimi, zato se mu občinska organizacija Rdečega križa že prav posebej zahvaljuje za presenetljivo dobro udeležbo, seveda s priporočilom za enak odziv v jeseni. NA ČATEZU VSE UREJENO.. Predstavniki podjetja Petrol so pred dnevi sklenili sporazum še z zadnjim lastnikom zemljišča, s tov. Skofljan-ccm, ki mu bodo v zameno za odkup hiše postavili drugo. Za gradnjo restavracije in parkirišč nasproti sedanjega motela torej ni ovir. BREŽIŠKE VESII nosti za nudenje zdravstvene pomoči so majhne, ker je ustanova slabo oprem^ena. Letos naj bi bilo po mnenju zdravstvenih delavcev odločilno leto. V občini naj bi se pristojni organi dogovorili, Ičdaj in kaJco uresničiti načrte za postavitev novega zdravstvenega doma. Gre seveda le za soudeležbo, saj vseh stroškov ne bo mogoče naprtiti občini in občanom. V novi stavbi je predvidena lekarna in otroški dispanzer prav tako. Ta ima sedaj prostore v stanovanjski hiši Za ljudi, ki bodo iskah zdravniško pomoč, bo veliko vredno, da bodo imeli vse pod eno streho, tudi zdravila. Že za leto 1975 je napovedana strokovna okrepitev, ki bo možna le v večjih, sodobnejših prostorih. J. TEPPEV Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežini bolnišnici: Boža Centrih iz Zagreba si je pri f rometni nesreči poškodovala glavo; ože Grmšek iz Ravni je padel v stanovanju in si poškodoval prsni koš; Julijana Plevnik iz Zagreba si je poškodovala kolk pri prometni nesreči; Božo Kriv^ iz Kraljevca na Sutli je padel z motorjem in si poškodoval nogo; Martinu Kmulcu iz Vrapč je padla sekira na roko; Ivan Imperl iz Šentjurja na Polju sije pri prometni nesreči poškodoval koleno; Darko Pinterič je padel v podjetju in si poškodoval glavo; Agata Racman iz Drožanja je padla na dvorišču in si zlomila levo nogo; Romana Zakraj9ca je nekdo obstrelil z zračno puSco in mu poškodoval vrat; Franca Krošla iz Zupelevca je nekdo napadel s koso in mu poškodoval trebuh; Stanko Bence je padel po stopnicah in si poškodoval koleno in ramo; Esad Domazet iz Za--greba se je pri delu opekel s smolo po nogah. Pretekli teden so v brežiSci porodnišnici rodile: Rosanda Milanko iz Brežic — Borisa; Marija Vašcer iz Dobove - Gorazda; Cecilija Seničar iz Podvrha — Borisa; Marya Kralj iz Samobora — Sandro; .\na Kiokočar iz Jereslavca - dečka; Anica Kunci iz Krškega - Alenko; Ljubica Stanič iz Domoslavca - dečka; Ljudmila Butkovič iz Pišec - Vojislava; Dra- S'ca Grdanjski iz Grdanjcev - Ivana; arica Lovašič iz Strmca - deklico; Magda Runtas iz Rud - deklico; Neža Koren iz Stolovnika — dečka: Bariča Jurnič iz Samobora - Alana; Marna Franko iz Ribnice - dečka; Ankica Plevko iz Rud - Renato. -Čestitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Tomše, avtomehanik iz Čateža, star 53 let; Martin Moguljak iz Dugnjevca, star 77 let; Neža Rudman, gosppdinja iz Dol. Skopic, stara 86 let. Vse, kar potrebujeta so 1 NGVGTEHNE dobite v maloprodajnem skladišču v BRŠLI NU, telefon: 21-434 Vselej na zalogi: zidna in strešna opeka, cement, železo, stavbno pohištvo, izolacijski materiali (lepenka, bitumen, steklena volna, foča plošče, stiropor, tervol itd.)/ salonitne plošče, dimne tuljave, vodnoinstalacijski in elektroinstalacijski material, material za centralne kurjave, teraco ploščice, ploščice za oblaganje, žeblji, žica, stavbno okovje, orodje in še razni drobni material, ki ga potrebujete pri gradnji in opremi hiše. V tem skladišču imajo tudi' štedilnike na trda goriva. Kupujte pri NOVOTEHNI po konkurenčnih cenah in z brezplačno dostavo na dom! UABOO GIMNAZIJA BREŽICE, . Trg dr. I. Ribarja 14, razpisuje vpis dijakov v I. razred za šolsko leto 1971/72 Sprejetih bo 140 učencev, ki so 'končali osnovno šolo najmanj z dobrim uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter niso starejši od 17 let. Pi*vi tuji jezik: angleščina, drugi tuji jezik: francoščina ali nemščina. Vpisovanje učencev bo do 25. 6. 1971 vsak dan od 8. do 14. ure. Prijavi za vpis (obr. DZS 1,20), kolko-vani z 1 din, priložite originalno spričevalo o dovršeni osnovni šoli. Vse informacije dobite vsak dan od 8. do 14. učne na šoli ali po telefonu št 72-234, VAŠA BANKA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obvešča vse občane in komitente, da je 4. MAJA J971 odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu. v novi ekspozituri opravljamo naslednje bančne posle: • ZBIRAMO HRANILNE VLOGE • VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV • VODIMO DEVIZNE RAČUNE OBČANOV • OPRAVLJAMO DEVIZNO-VALUTNE POSLE. ODKUP IN PRODAJO VALUT • OPRAVLJAMO DRUGE BANČNE POSLE Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo Jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. NOVO MESTO .Stanovanjsko in komunajno podjetje BREŽICE razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš na zemljišču >*Strajner« in «-Kolari6«. Javni natečaj bo v ponedeljek, 28. junija 1971, ob 9. uri na sedežu Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice. IzMicna cena in pogoji javnega nat^aja so razvidni na sedežu podjetja. BREŽICE Ste v zadretj*! za darilo? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Industrija in rudniki nekovin »KREMEN«, Novo mesto spre j me v šolskem letu 1971/72 v uk 2 vajenca za kovinarsko stroko: 1 vajenca za avtomehanika 1 vajenca za kovinostrugarja Interesenti naj se glede dogovora osebno oglasijo na upravi podjetja >»Kxemen« v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta 9. »NOVOTEHNA« Novo mesto objavlja prosta učna mesta vajencev v trgovski in servisni dejavnosti: 10 vajencev (moških) železninsko-tehnične stroke za prod, v Novem mestu, Trebnjeni, Krškem in MetUW; 4 vajence avtomehanične stroke za servis Novo mesto in 2 vajenca za servis Metlika. Pogoji: končana osnovna šola z najmanj dobrim uspjehom. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme STILLES, Sevnica prodaja na JAVNI UCITACIJI naslednja osnovna sredstva: 1. TOVORNI AVTO mamke TAM — 3500, nosilnost 3500 kg, leto izdelave 1963 Primeren za prevoz pohištva Izklicna cena 30.000 din Interesenti si lahko ogledajo vozilo vsak dan do 14. ure, na dan licitacije pa morajo položiti jx)log v višini 3000 din 2. BRUSILKA ROCNA HBS-110 izklicna cena 200 din — električna krožna 2aga izklicna cena 800 din _ RAČUNSKI STROJ RHEINTVIETALL izklicna cena 150 din — PISALNI STROJ TOPS izklicna cena 200 din — RAČUNSKI STROJ ZAGREB izklicna cena 150 din — RACUNSKr STROJ EVEREST izklicna cena 150 din — RAČUNSKI STROJ ORDNER izklicna cena 100 din — PISALNI STROJ GRAMA izklicna cena 100 din — RAČUNSKI STROJ NISA uiklicna cena 50 din — RADIJSKI APARAT irklicna cena 50 din — STOJALO ZA CVETLICE izklicna cena 5 din Odprodaja osnovnih sredstev pod točko 1 In 2 bo 18. Junija 1971 ob 9. uri zjutraj. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. n pa tam, kjer ni kaj sekati, količin za domačo porabo ne bo mogoče zvečati S tem so sogla&Ii tudi odbor- niki, čeprav je Gozdno gospodarstvo kdaj pa kdaj prisiljeno pogledati skozi prste tam, kjer je pri hiši revščina. Na seji je 12 odbornikov glasovalo za to, naj gre predlog statuta v %danji obliki ponovno pred skupščino, lest pa jih z njegovo vsebino ne soglaša, zato so se izrekli proti. J.T. Obi^ovalci Fonne vi ve v Kostanjevici mongo letos kupovati vstopnice, če si hočejo ogledati zanimivosti gradu in galerijo na prostem. Od aprila do 5. junga so v novem turističnem kiosku prodali že 7 tisoč vstopnic, po dva dinaija. Škoda, da se na to niso spomnili že prej, s^ daje vstopnina društvu lep dohodek. (Foto: J. Teppey) PRISPEVEK ZA OBNOlVO GOZDOV JE ZA KMETE VELIKO BREME Gozd pomeni kmetiji zadnjo oporo Kmetje v krški občini so pričakovali drugačen zakon o gozdovih — Izrazili SO željo, da bi sami odločali o poseku za domačo porabo Da je bilo srečanje odbornikov — kmetov z gozdaiji potrebno, so dokazale besede obojih. Gozdni posestniki so zaradi številnih razočaral^ izlili svoj žolč na predstavnike Gozdnega gospodarstva Brežice, ti pa so jim lepo pojasnili svoje dolžnosti do gospodarenja z gozdovi, ki so prav tako velike in se v marsičem kr^jo z željami kmetov. V razpravi so odborniki — kme^e z^tevali oprostitev plačila prispevka za obnovo gozdov (biološke amortizacije) za ves les, ki ga sekajo za domačo uporabo, ne le za odobrene količine. To pomeni, da bo moral njihov delež plačati nekdo drug, tisti, ki prodaja les gozdnemu gospodarstvu in ki bo zaradi tega manj zaslužil. Ta lastnik gozda pa na to ne bo hotel pristati Odborniki so iz pojasnila direktorja GG Janeza Videniča zvedeli, da je podjetje predlagalo izvršnemu svetu, naj bi za to območje krila stroške javne gozdarske službe republika. Predsednik Jože Radej je dodal, da bi kazalo čimprej sestaviti merila za fuianciranje izčrpanih fozdnih območij iz skupnih virov. V Dbtvu se je to dobro pokazalo. Pripombe odbornikov v razpravi niso toliko zadevale statut (za nekatere je še vedno premalo razumljiv), ampak so se ustavljale bolj pri tem, koliko bodo lahko sekali Začasno odobrene količine (7 kubikov drv in 1 kubik tehničnega lesa) jim ne zadostujejo, zato so izrazili željo po popravkih. Ti bodo možni, ko ^ sprejet statut in ko bodo začeli delati samoupravni organi, v katerih bodo zastopani tudijkmetje. Seveda Zakaj ni dovolj škropiva? Kmetje negodujejo, ker res ne morejo čakati NA TISOČE TON KORUZE ZA SEME V Krškem že tri leta spodbujajo kmetovalce za sodobnej^ pridelovanje koruze in pšenice. Obe kulturi na tem območju dobro umevata. V začetku, ko je Agrokombinat uv^al hibridne sorte koruze, so prodali le po nek^ sto kilo^amov semena, letos pa so ga kmetje pokupili že blizu deset tisoč ton. S pospeševanjem kmetgstva se vsako leto povečuje uporaba umetnih gnojil tudi v krški občini. Agrokombinat jih daje na kredit in tako spodbuja kmete k nakupu večjih količin. Leta 1965 so v Krškem prodali 1350 ton gnojil, letos pa se je ta količina povzpela že na 2330 ton. Razveseljiva je ugotovitev, da je poraba umetnih gnojil na območju krške občine naraščala tudi v letih 1966 in 1967, ko so v Jugoslavgi in Sloveniji zabeležili nazadovanje. Letos je bil krški Agrokombinat v zadregi za zaščitna sredstva, ki jih izdeluje Pinos Rače. Pri Agrotehniki v Celju so se najprej izgovorili, da tovarna nima embalaže, pozneje pa so naročnike potolažili z izjavo, da ni dobila potrebnih surovin iz uvoza. Primanjkovalo je predvsem ditana, in to še nekaj tednov potem, ko se je začelo škropljenje v vinogradih. V Krškem so ponudili vinogradnikom druga sredstva s podobnim kemičnim sestavom, vendar pa jih ljudje niso radi kupovali, ker so se navadili na uporabo prej omenjenega sred- stva. Lani in predlanskem je bilo zaščitnih sredstev za vinograde dovolj. Ljudje so jih preizkusili in začeli opuščati galico. Agrokombinat je je včasih prodal po 120 ton, zdaj pa se je ta količina znižala na deset ton. Kme^e v zadnjem času uporabljajo vse več sredstev za uničevanje raznih škodljivcev in sredstev proti plevelu v žitih in okopavinah. Nove dosežke agrokulturne kemije ljudje s pridom preizkušajo, zlasti še, ker jim zmanjšujejo obseg ročnega dela, istočasno pa povišujejo hektarski donos. J. T. »Naš« mora biti! ali zgodba o govorniku V mestu so pripravljali društveno slavje. Zbrali so se dolgoletni in zaslužni člani organizacije. Vsak je nekq dodal k programu za jubilejno slovesnost. Potem so prešli na govornika. Pepiju se je zdelo samo po sebi umevno, da bo govoril sedanji predsednik, drugi pa so imeli pomisleke. Najbolj tehten je bil ta, da sedanji predsednik ni doma na tem bregu reke, torej bi morali izbrati takega z domovinsko pravico. „Ali je to potrebno,*' se je vmešal Pepi, „saj smo vendar vsi v enem društvu, saj vsi predstavljamo ta kraj, zakaj nas bi reka zdaj razdvajala? “ Možje so odkimavali, zmajevali z rameni, odločiti se pa niso mogli Predlog je bil sicer vreden upoštevanja, vendar jim ni šlo v račun, da bi besedo prevzel nekdo, ki ni zmsel med njimi, nekdo z one strani, ki so mu šele pred kratkim zaupali društveno funkcijo. Res je delaven, marljiv in tnajdljiv, toda „njihov'* pa ni, zato bo težko dovolj prepričljivo predstavil društveno preteklost in zakoreninjenost v krogu zvestih meščanov. Starejši ljudje funkcionarjem najbrž ne bi mogli oprostiti, da so za tako slovesnost izbrali govornika z druge strani reke, iz kraja, ki se s tradicijo ne more postaviti Nerodna zadeva, a nekcQ odločilnega bo treba reči in izpeljati zadevo tako, da se ne bodo zamerUineprizadevnemu predsedniku ne vplivnim starim meščanom. J. TEPPEY / SAMO ŠE 35.000 ZA VODOVOD V Kostanjevici jim je zmarqkalo denarja za dokončanje vodovoda. Rezervoarji so polni, glavni vod je napravljen, za stranske vode pa mo-r:go zbrati še 35 tisočakov. Nekaj bodo pr^evali prebivalci sami, drugo pa pričakujejo od občinske skupščine Krško. V mestu bo dobilo vodo 160 gospodinjstev. Vsaka hiša bo prispevala za kanalizacijo in za vodovod okoli tri tisoč din, približno dva tisoč in pol pa so že prispevali. Vodovod cemjo na 260 tisoč din. Če bo prošnjo za manjka-. skupsčir . rešila, bo voda vsak čas pritekla, do joči denar krSka !iina ugodno jeseni pa bi lahko dokončali že tudi kanalizacijo. KRŠKE NOVICE Kdo letos na počitnice v Rovinj? Podjetja, prispevajte za letovanje otroki Občinski odbor društev pryate-ljw mladine se že vrsto let trudi, da bi čim večjemu številu otrok iz krške občine omogoči med šolskimi počitnicami letovanje ob morju. Z lastnimi sredstvi, s pomočjo občinske skupščine in delovnih org^iza-cg so vsako leto poslali v Rovinj večje število otrok, predvsem iz socialno šibkih družin in takih, ki so Vsako nedeljo Na Dolu pri Podbočju gradio vaščani s pomočjo krt^evne skupnosti Podbočje in občine Krško svoj vodovod in most čez potok SuiSco. Pri delu se zbirajo vsako nedeljo. Za vodovod so pris^vala gospodir\jstva po tisoč dinarjev, krajevna skupnost je prispevala prav tako tisoč dui, od občinske skupščine pa so dobili pomoč tri tisoč dinarjev. Vodovod bodo priključili na izvir Gaber. Prebivalci 80 opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. obmorsko letovanje potrebovali iz zdravstvenih razlogov. Letos imajo Krčani v Rovinm na razpolago v mesecu juliju 160 postelj. Stroški letovanj so se povzj^U na 52.000 novih dinarjev m so že nastopile denarne težave. Občinski odbor DPM ima letos namenjenih za letovanje 20.000 din, občinska skupščina pa bo dodala tej vsoti Se 15.000 din. Kie bodo dobili ostala sredstva, zaenkrat še ne vedo. Ena izmed možnosti, za njo pa se ne navdušujejo preveč, je ta, da bi imeli pri letovanju v Rovinju večino otroci, ki bi jim stroške lahko plačali njihovi staršu Občinski odbor DPM pa še vedno upa, da bo lahko poslal na morje v prvi vrsti tiste, ki so takega letovalca nujno potrebni Seveda pa bodo lahko željo uresničili le ob denarni pomoči podjetij, saj je že znano, da prihajajo bolehni otroci navadno iz socialno šibkejSh družin, ki prispevka za letovanje ne. zmcnrejo. Zato občinski odbor DPM . ponovno naproša vse delovne organizacije iz krške občine, da darujejo za otroško letovanje. TA TEDEN SO SE PRICELE delavske športne i^e. Razdeljene so v pomladanski in jesenski del. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, ki igre organizira, je letos prejela rekordno število prijav. V moSci konkurenci se je za tekmovanja v malem nogometu, balinanju, ^osu, odbojki in vlečenju vrvi prijavilo 43 ekip iz dvanajstih sindikalnih podružnic. Dekleta bodo spomladi tekmovala v krosu, odbojki in vlečenju vrvi; prijavilo se je ^set ekip iz štirih organizacij. V NEDEUO so NA VOUVNIH zborih kmetje s krškega podeželja volili šest predstavnikov v novomeško skupnost zdravstvenega zavarovanja. Volivne zbore so pripravile krajevne organizacije SZDL. V TOREK JE STEKLA PRVA le-tošnja krvodajalska akcija. V štirih dneh bodo odvzemali kri na Senovem, Brestanici, Krškem in Kostanjevici. 40 KVALIFiaRANIH NATAKARJEV in kuhanev bo v prihodnjih letih na razpolago krškemu gostinstvu, sty se prav toliko deklet in fantov pravkar sola za ta dva poklica v treh razredih novomeške gostinske šole. V občini že sedaj primanjkuje šolanih gostincev, čez čas pa bo po-mai\jkanje zaradi načrtovanih nadenj novih gostinskih objektov kljub sorazmerno velikemu številu kadra, ki se Sola, verjetno še ostalo. IZVRSNI odbor SZDL je pred kratkim razpravljal o namenu novomeškega zavoda za socialno zavarovanje, da združi kmečko z delavskim zdravstvenim zavarovanjem. Predlagana združitev - zanjo sta se izrekli že obe skupnosti - pomeni korak naprej v iztolj Sanju položiga našega l^ečkega prebivalstva. Da bodo predlog uresničili, mora vsak kmečki zavarovanec dodati k sedanjim prispevkom še po 160 novih dinarjev na mesec. Ker kmečko prebivalstvo teh teemen ne zmore, predlaga izvršni odbor SZDL, naj mu pomaga krSca občinska skupščina iz proračunskih sredstev in domače gospodarske organizacije. AKCIJA ZBIRANJA STARIH OBLAČIL in obutve je lepo uspela. Mladi člani Rdečega križa so v zadnjih meških dneh nabrali v Kostanjevici, Krškem, Podlogu, Brestanici in na Senovem več kakor 1000 kilogramov daril. Tokrat so največ obutve in oblačil darovali brestaniški občani. V PONEDELJEK SE JE V KOSTANJEVICI sestal upravni odbor sklada za obnovo samostana-gradu. Ker ima sklad denar že zagotovljen, so na seji sprejeli točen program te-tošnjih obnovitvenih del. TA TEDEN SE BOSTA NA REDNI SEJI sestala zadnjič pred poletnimi počitnicami oba zbora občinske skupSčine. O seji bon)o poročali v eni izmed prihodnjih številk. LETOŠNJI GASILSKI NACRTI V letošnjem finančnem načrtu občinskega gasilskega sklada, ki ga je potrdila občinsl^ skupščina, so za letos predvideni naslednji nakupi: nova črpalka v Mokronogu, 160 metrov cevi s ^jkami za PGD Šentrupert in Mokronog, osebna oprema za dve desetini (za PGD Trebnje in Velika Loka) kar bo vse skupaj veljalo 34.500 dinaijev. Za zavarovanje domov, opreme in članov je predvidenih 9000 dinaijev. Občinski sklad načrtuje, da bo pri-^val 20.000 dinaijev za nakup ^silskega avtomobila v Dobrniču, letos je predvidena tudi dokončna dograditev gasilskega doma v Selih Šumberku ter nakup zemljišča in pr^rava načrtov za nov gasilski dom v Trebnjem’. MOČAN TRK PRI MIRNI V soboto zvečer, S. junija, sta si na Mimi pripeljala naproti voznika motornih vozil Martin Gregorčič iz Rakovnika in Anica Stanovnik iz Škofje Loke. Kljub zaviranju sta močno trčila, tako da sta se oba voznika in Gregorčičev sopotnik Franc Tratar poškodovala. Avtomobila nista bila ^osobna za nadaljnjo vožnjo, materialna škoda pa znaša po oceni 16.000 dinaijev. CENENOST IN KVALITETA SO ODLIKE KNJIŽNIH IZDAJ PREŠERNOVE DRUŽBE Cene v Sevnici in Trebnjem Pretekli teden so v tigovskem podjelu v Sevnici in „Mercatoqevi“ tigovinrv Trebnjem veljale naslednje maloprodajne cene: Sevnica Trebrae (cena v din za kg) čebula 4,00 2,75 česen 9,00 8,00 fižol 6,50 8,40 grah-stročji -■ 4,30 krompir 1,10 — krompir — novi 4,00 3,60 koleraba — 4,30 korenje 10,00 9,90 kumare 9,00 11,00 peteršiy 9,00 - paradižnik 11,00 11,00 solata — mehka 4,00 3,60 špinača - 3,70 zelje — 2,60 zelje - pak. z vinom, po 1/2 kg — . 2,10 češnje 4,80 4,50 jabolka 4,50 5,00 jagode 9,50 10,50 limone 6,20 6,60 orehi - jedrca 30,00 27,50 pomaranče 5,50 5,60 slive — suhe 5,30 4,60 banane — 7,20 j"jca 0,60 0,70 smetana (1/4 1) — 3,70 sirček po 1/4 kg - 2,35 200 ljudi ima ta trenutek delo v trebanjskem podje^ „Kemo-oprema**, ki ga pred desetimi leti še ni bilo. Že v prftodnjem letu bo tovarna kot predvidev^o, zaposlovala 350 ljudi, kasneje pa še več, saj namerav^o proizvodnjo še peduratno povečati. Na sliki: delo pri stroju Armco, s pomočjo katerega nastajajo cisterne, ki so znan izdelek tovarne. (Foto: M. Legan) NOVI NAČRTI POiDJETJA Iz »Kemoopreme« - »Trimo« Novo, ustreznejše ime podjetja — Letos desetletnica kovinske industrije v Trebnjem, ki poprej kot vas ni imelo nikakršne industrijske tradicije s prvim julijem Trebnje ne bo več imelo podjetja „Kemooprema“, namesto njega bo „Trimo" — kar je kratica za Trebanjsko industrijo montažnih objektov. Novo ime je izbrala posebna komisija, ki ie izbirala med 29 predlogi, pri^elimi na natečaj, ki je za izbrano ime obetal sto starih tisočakov nagrade. Ime so sklenili spremeniti, ker dosedanje ni več odsevalo dejavnosti, v katero se usmeija tovarna. V proizvodnji „Kemoopreme** namreč vse večji obs^ zavzema izdelovanje sodobnih kovinskih konstrukcij iz tako imenovanih hladno oblikovanih profilov in cistern za rorivo, vse manj pa oprema za kemično in drugo industrijo, kar je bil sicer prvotni namen tega podej^a. Usmeritev določajo potrebe tržišča. Izdelovanje industrijskih dvoran s pomočjo montažnih sestavnih delov se izredno naglo uveljavlja, tako da podjetje komaj sproti zadosti zahtevam. Velike so tudi potrebe po različnih cisternah, kijih v Trebnjem izdelujejo s pomočjo avtomatskega stroja za valjenje. Letos jih bodo naredili že 500, od tega približno i»lovico za centralno kuijavo zasebnih stanovanjskih hiš. Letni načrt predvideva za več kot štiri stare milijarde cclotnega dohodka, kar je izreden'^napre^k. K temu je največ pripomo^a gradnja novih proizvodnih prostorov, ki gre zdaj h kraju, tako da bodo v prvih jesenskih dneh že delali z „vso paro**. To pa je šele začetek. Proizvodni načrt, ki ga pripravljajo, obeta, da se bo v Trebnjem razvil pravi kovinski velikan, ki bo predeloval 20.000 ton železa na leto, kar je petkrat toliko kot sedaj. Tako naj bi povečali proizvodnjo že do leta 1980. Odveč je dodajati, da bo „Trimo** imel prostora še za mnoge delovne roke, ki si morajo zdaj vs^danji kruh služiti v drugih krajUi. M. L. VABILO Z DARILOM Delavski svet trebanj skeča podjetja „Kemooprema** je na zadnjem zasedanju sklenil na izviren način pritegniti učence osnovnih šol in v njih zbuditi zanimanje za zaposlitev v kovinski stroki. Hkrati z vabilom, v katerem je navedeno, kak^e so možnosti za priučitev in šolanje v tem podjetju, so sklenili vsem osmim razredom osnovnih šol v trebanjski občini poslati po 400 novih dinarjev za šolski izlet. Vsekakor domiseln ukrep, ki gotovo ne bo ostal brez odziva. KMETJE, KAJ MISLITE? Nov veter Zadružništvu se obetajo boljši temelji V javni razpravi so teze novega zakona o združevanju kmetov v zadnige, organizacije združenega dela in pogodbene skupnosti. V Trebnjem bodo o njih govorili na posebnem posvetovanju v torek, 15. junija. Z novostmi je treba seznaniti kar največ kmetov, da bodo imeli možnost vplivati, kakšno naj bo zadružništvo in združevanje nasploh, da bo v resničnem interesu kmetov samih. Nov veter se bo gotovo začutil tudi v trebanjski občini. V tem trenutku bi bilo najbrž povsem brez pomena, če bi spet in spet pogrevali v preteklosti storjene napake. Priznati je treba: bile so, živeli smo tudi v zmotalr, učili se na napakah, katerih ceho bo treba še nekaj časa plačevati. Živeti pa je treba naprej. Predlog nov^a zakona, ki mu ni mogoče očitati, da ne predstavlja dobre osnove za zadružništvo, je, če drugega ne, oblika pritiska, da se odnosi spreminjajo v dobro kmeta. Najbrže ni naključje, da je na zadnji seji konference ZK predstavnik KZ Trebnje zagotovil, da bodo ustanovili tudi področne zadružne svete, ki bodo imeli določene pristojnosti Ničesar tragičnega ni v tem, če bodo osiednjo vlogo pri odločanju v zadrugi prevzeli kmetje sami Nasprotno: v tem primeru je dano jamstvo, da bo zadruga delala v interesu kmetov, člani bodo začutiU, da je to njihova organizacija in ne bodo zahtevali novih, majhnih zadrug, ki verjetno nimajo realnih možnosti za poslovanje. V okviru velike zadruge obstaja veliko možnosti za združevanje, spomnimo se samo na strojne skupnosti in podobne oblike združevanja, ki so se začele pojavljati iz vsakodnevne nuje. Zadružništvo bi dobilo nov polet, če ne bi imelo bremen preteklosti, če konkretno v trebanjski občini, ne bi bilo treba plačevati starih dolgov, ki so nastali v letih izgub. To breme zdaj nosijo kmetje, ki zaradi tega še vedno vkiijo v zadrugi organizacijo, ki si prisvaja del njihovega 'dela. Mar je res pretirano misliti na možnost, da bi črtali dolgove in tako lahko začeli od začetka, brez bremen in predsodkov? M. L. NAJVEČ ZA DRUŽBENA STANOVANJA Sklad za gradnjo stanovanj udeležencev NOV občine Trebnje Je imel lani skupno 2,284.820 din^ev dohodkov. Večino tega denaija je bilo namenjeno za nakup družbenih stanovanj, od tega bo na Mirni odkupljenih dvoje stanovanj, v Trebnjem pa devet. V letu 1970 je dobil sklad 68 prošenj, ki so bile vse ugodno rešene. pravni odbor sklada je skupno odobril 463.500 dinaijev posojila, višina posameznih posojil pa je znašala 3.000 do 40.000 dinarjev. To poročilo je občinska skupščina potrdila na zadnji seji. DROBNE IZ MIRNE AVION ZA IGRO. Na otroško igrišče stare osnovne šole na Mimi so v četrtek pripeyali star motorni avion, ki ga bodo otroci uporabljali za igro. ZDAJ KOCA propada. Koča ,J*laz‘* na Debencu še danes očitno nima lastnika. Slišati je, da je prodana. Zdaj samuje in propada. Skoda se dela tudi na razglednem stolpu. Zato bi bilo prav, če bi o vsem tem spregovorih na pristojnem mestu m zadevo končno vendarle uredili. V gradnjo koče in stolpa je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, ki gre zdaj v nič. OBNOVA KUŽNEGA ZNAMENJA. Stara kapelica, ki je, kot pravijo, staro kuibo znamenje, je skorajda že obnovljena. Pobudo za tp delo je dal znani zbiratelj starin tov. Kozlevčar iz Slovenske vasi. Okoli kapelice so nasadili smrekice, da bi imela bolj naravno okolje. ODPLAKE V MIRNI. Ob regulacijskih delih je v spodnjem delu potoka Mirne stalno kalna voda. K večji kalnosti pripomorejo še od-plaice, ki nastanejo pri izpiranju kvarcitnega peska pri dnevnem kopu podjetja „Kremen** iz Novega mesta. Vse kaže, da podjetje premalo skrbi, kako je z (^plakami, ki zlasti ob nizki vodni gladini ribištvo zelo prizadenejo. Ce je voda nizka, je opaziti tudi odplake iz destilacije DANA. Ribiči so zaskrbljeni, kako bo z razvojem ribištva in turizma, če se bo vse to nadaljevalo. Ribji živelj se zaradi odplak in umazanije odmika nazaj v čisti del potoka Mirne. DEBELEJSE cevi. Ker se bo na vodovod Gomila-Brezovica priključil tudi Lanšprež, bpdo graditelji morali položiti cevi z ve^im premerom. Izkopati je bilo treba tudi globlje jarke, kar je delno povečalo stroge. KANALIZACIJA CAKA. i,ape-yava kanalizacije za novo naselje na Rojah čaka nedokončana. K^, da se bodo nekateri stanovalci vselili že prej, preden bo izpeljan odvod odplak. Del cevi je sicer že položen, druge pa čakajo na travniku. Nastala je celo Skoda na košnji, ker je bila le polovično opravljena. Slišati je, da ni bila izmera povsem natančna in da je kazalo celo, da bo potrebno izkopati nove jarke. Po zadnjih zagotovilih tega ne bo treba narediti. URESNIČENA STARA ŽELJA Halo, tukaj Knežja vas! Če so ljudje za to, se napredek ne ogne vasi -O akciji »Telefon« govori vodja Alojz Mežan TmUE NOTICE V začetku je bila beseda. Na zboru volivcev, na seji krajevne organizacije SZDL, na zasedanju sveta krajevne skupnosti. Ko so ljudje prišli vkup, so povedali svoje želje, da bi imeli boljšo zvezo s svetom, da bi lahko khcali zdravnika ali veterinarja, ne da bi bilo treba ubrati pot ?od noge do 6 km oddaljenega rebnjega. Želja je postala resnica: 14. maja je Knežja vas dobila telefonsko zvezo s svetom, ki tej in sosednim vasem pomeni več, kot si lahko predstavlja meščan. Začelo seje na februarski seji, ko so izvolili gradbeni odbor z Alojzom Mežanom na čelu. Velik je bil predračun in ustrašili so se nekateri posamezniki, ki niso verjeli, da so \jud-je sposobni spraviti vkup dva milijona, delno v denarju, delno pa v delu. Predsednik odigra in člana Janez Majde z Luže in Jože Glavan iz Rožemplja ter tajnica Pavla Tomšič z Luže niso odnehali; pregovarjali so ljudi, tako da so na koncu ostali samo Se štirje vaščani, ki zamisli žal niso podpirali in so s tem povzročali težave. Zdaj je delo pri kraju in ljudje so zadovoljni, da se je tako končalo. 83-094 je številka njihovega telefona, ki se je že nekajkrat izkazal v zelo nujnih primerih. V sedmih minutah je na klic prispel veterinar in rešil konja! Nič čudnesa torej, če bodo, brž ko bo mogoče, napeljati telefon še v Rožempelj, ki je precej oddaljen od Knežje vasi. In komu gre še zahvala, da se je akcija tako uspešno končala? Kmetijski zadrugi TVebnje, upravi PTT pocUetja Novo mesto, Francu Primožiču in nadzorništvu Elcktro Ljubljana iz Trebnjega in seveda vsem ljudem, ki so pomagali s prostovoljnim delom in prispevki, kijih bo treba dokončno zbrati do I. novembra. Posamezna hiša bo prispevala do 16 starih tisočakov. M. L. Komisiju /a oddajo stavbnih /-omljišč pri Svetu za urbani/tMii. nradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Nov« mest« P li E K L I C U .F E. RAZPIS javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča objavljen v Dolenjskem listu št. 22 71 z dne 3. junija 1971, ker razpis ni bil objavljen v skladu s 14. členom odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto in tudi razpisni (jogoji ne ustrezajo citiranemu predpisu. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ODBOR ZA KADRE. DELOVNA RAZMERJA IN ORGANIZACIJO PODJETJA A alpe V adria razglaša naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1. večje Število delovnih mest KVD in PKD natakarjev, natakaric 2. 4 delovna mesta KVD kuharjev, kuharic 3. večje število delovnih mest PKD ali priučene sobarice 4. večje Število delovnih mest evidentičarjev prodaje gostinskih storitev v restavracijah, pivnicah, gostiščih In snack barih. Lahko jo tudi upokojenci (blagajniki, finančni kontrolorji, knpgovodje in podobni poklici); 5. 3 delovna mesta poslovodij obrata v planinskih domoogojem, da končajo 8. ra2xed 'iolc med ukom pri Delav.ski univerzi v Kočevju. Prijave pošljite najpozneje do 15. 7. 1971. Konnisija za sprejem in odpust delavcev pri hotelu Grad Otočec, Otočec ob Krki RAZPISUJE v letu 1971/72 prosta delovna mesta za izučitey poklica KUHAR — NATAKAR PoRoj: končana osemletka. Stanovanje in hrana pi-eskrbljena. Prijave po.^ljite na upravo p(xijetja. 24 DOLENJSKI LIST Stran uredil: MARJAN LEGAN Št.^3 (1106) ★ - 10. junija 1971 20. IN 21. JUNIJA 1971 LICITACIJA PRI CARINARNICI UUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo v dneh 20. in 21. junija 1971 prodajala motoma vozila in ostalo blago: avtomobile v nedeljo, 20 junya v prostorih Solnega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure naprg, motoma kolesa in ostalo blago pa 21. junija 1971 od 8, ure naprej v prostorih Carinarnice Ljubljana, Smartinska 152, soba 13/11. Ogled vozil in ostalega blaga bo v petek, 18. junija 1971 od 8. do IJ. ure in v soboto 19. junya 1971 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana. AVTOMOBIU ZAČETNA 1. oseb. a. Mercedes 230 automatik, letnik 1965, nevozen 2. oseb. a. Opel Admiral, letnik 1964, nevozen 3. oseb. a. Mercedes 190 C, letnik 1963, nevozen ■ 4. oseb. a. Mercedes 220 Sb, letnik 1961, karamboliran 5. oseb. a. Mercedes 220 S, letnik 1963, nevozen 6. oseb. a. Peugeot 404, letnik 1968, karamboliran 7. oseb. a. Mercedes 190 C, letnik 1964, karamboliran 8. oseb. a. Mercedes 190 D, letnik 1960, nevozen 9. oseb. a. Renault 16 TS, letnik 1969, karamboliran 10. oseb. a. Mercedes 220 SB, letnik 1962, karamboliran 11. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 12. oseb. a. Škoda 100 MB, letnik 1967, karamboliran 13. oseb. a. BMW1800, letnik 1967, karamboliran 14. oseb. a. Glas, 1700, letnik 1965, nevozen 15. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran 16. oseb. a. Opel Kadett Coupe, letnik 1968, karamboliran 17. oseb. a. Ford Tranzit Bus, letnik 1966, karamboliran 18. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 19. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, nevozen 20. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1968, karamboliran 21. oseb. a. VW1200, letnik 1963, karamboliran 22. oseb. a. Austin Camionet, letnik 1963, nevozen 23. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran 24. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1963, karamboliran 25. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1966, karamboliran 26. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran 27. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 28. oseb. a. NSU Prinz 47, letnik 1964, nevozen 29. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 30. oseb. a. Opel Kapitan, letnik 1960, nevozen 31. oseb. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1962, karamboliran 32. oseb. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1962, nevozen 33. oseb. a. VW1200, letnik 1959, nevozen 34. oseb. a. VW1200, letnik 1959, karamboliran 35. oseb. a. Pontiac, letnik 1960, karamboliran 36. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 37. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, nevozen 38. oseb. a. VW1200, letnik 1960, karamboliran 39. oseb. a. VW1200, letnik 1962, nevozen 40. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, karamboliran 41. oseb. a. VW1200, letnik 1957, nekompleten 42. oseb. a. VW1200, letnik 1968, nekompleten 43. oseb. a. VW1200, letnik 1965, karamboliran, reg. motoija 44. oseb. a. Tatra Caravan, letnik 1920, nevozen 45. oseb. a. VW1200, letnik 1963, karamboliran, reg. motoija 46. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen 47. oseb. a. VW1200, letnik 1962, kuamboUran, reg. motoija 48. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1964, karamboliran 49. oseb. a. VW1200, letnik 1955, nevozen 50. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 51. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 52. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1959, karamboliran 53. oseb. a. Tatra, letnik 1935, nevozen 54. oseb. a. Chevrolet, letnik 1949, nevozen 55. oseb. a. Fiat 1100, letnik 1956, nekompleten 56. oseb. a. VW1200, letnik 1960, karamboliran 57. oseb. a. NSU Prinz 47, letnik 1964, brez registracije PONOVNO NA UaTACIJI 58. oseb. a. Fiat Zastava 1300, letnik 1968, v voznem stanju 59. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 60. oseb. a. VW1500, letnik 1962, karamboliran 61. oseb. a. Ford Taunus 20,M, letnik 1968, karamboliran 62. oseb. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1959, nevozen 63. oseb. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 64. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran 65. oseb. a. Ford Zephir 6, letnik 1964, nevozen 66. oseb. a. Ford Taunus 20 M, letnik 1965, karamboliran 67. oseb. a. Peugeot 404, letnik 1962, karamboliran 68. oseb. a. VW1600, letnik 1969, karamboliran 69. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1965, karamboliran 70. oseb. a. VW1500, ktnik 1965, k^amboliran 71. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 72. oseb. a. Opel Karavan, letnik 1962, nevozen 73. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1956, nevozen 74. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1969, karamboliran 75. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1964, karamboliran 76. oseb. a. VW 500, letnik 1963, nevozen 77. oseb. a. VW 1200, letnik 1956, nevozen 78. oseb. a. Fiat 600 D, letnik 1961, nevozen 79. oseb. a, VW1500, letnik 1963, karamboliran, r^. motoija 80. oseb. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1966, karamboliran 81. oseb. a. VW1200, letnik 1960, nevozen 82. oseb. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 83. oseb. a. VW1200, letnik 1962, nevozen 84. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 85. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 86. oseb. a. BMW 2000, letnik 1970, karamboliran 87. Qseb. a. Opel Caravan, letnik 1961, karamboliran 88. oseb. a. VW1200, letnik 1959, nevozen 89. oseb. a. VW1200, letnik 1953, karamboliran 90. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, nekompleten 91. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1961, nevozen 92. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 93. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1960, karamboliran 94. oseb. a. VW1200, letnik 1960, nevozen 95. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1964, karamboliran 96. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1959, nekompleten' 97. oseb. a. Ford Tranzit 800, letnik 1964, karamboliran 98. oseb. a. Austin Inocenti, 1100, letnik 1966, karamboliran 99. oseb. a. Ford Anglia, letnik 1963, nevozen 100. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen 101. oseb. a. Opel 01ympia, letnik 1939, nevozen 102. oseb. a. Glas 1700, letnik 1966, nevozen 103. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1961, nevozen 104. oseb. a. Opel Kapitan, letnik 1962, nevozen 105. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen 106. oseb. a. Opel Caravan, letnik 1962, karamboliran ^ 107. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 108. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1959, nevozen 109. oseb. a. Opel Kapitan, letnik 1963, nevozen 110. oseb. a. BMW 700, letnik 1962, nevozen 111. oseb. a. BMW 1800, letnik 1967, karamboliran 112. oseb. a. Skoda Octavia, letnik 1964, nevozen in ostalo blago (avtodeli idr.). CENA N-dinaijev 15.000 10.000 9.500 9.500 9.000 9.000 8.500 8.000 8.000 8.000 7.500 7.000 7.000 7.000 6.000 6.000 5.000 5.000 5.000 5.000 4i00 4.500 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 2.000 2.000 1.500 1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 800 500 500 500 500 100 20.000 11.000 10.000 10.000 7.000 7.000 7.000 6.500 6.000 6.000 6.000 5.000 5.000 5.500 5.000 4.500 6.500 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.ooa 4.000 4.000 4.000 3.500 3.500 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 2.000 2.000 1.000 5.250 3.150 3.000 3.000 3.000 2.450 2.450 2.450 1.750 7.000 1.200 Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udelcženci morajo v dneh ki so odrejeni on nnloH Klaaa vnlfl^ati kaVCUO v ViSini 10 % 7n/^<>fnp r'ono -venskih Konjic. Ni šlo sicer za večji znesek, zaskrbljujoče pa je to, da se obrat nikakor ne more izkopati iz težav. Precej se nadejajo od novega obrata, ki bo iz izluženega lesa pridobival še furfural, na našem tržišču zelo iskano surovino. Rečeno je, da bodo furfural začeli pridobivati že v tem mesecu. Na vprašanje odbornika Ivana Nagodeta je podpredsednik ObS Jože Knez na skupščinski seji pojasnil, kako je s podjetjem „Ga-mat” (nekdanje Komunalno obrtno podjetje), ki se je pripojilo h gradbenem podjetju „Zasavje ‘ iz Trbovelj. Poudaril je, da je bil ta korak narejen zaradi tega, ker „Gramat” sam ni mogel modernizirati proizvodnje, v pogodbi pa je zdaj med drugim zagotovljeno, da bo ,.Zasavje” pomagalo mediti kamnolom na Logu in zgraditi betonarno v Boštanju. Občinska skupščina je po razpravi, v katerih so sodelovali Rudi Cimperšek, Boris Stariha, Janko Rebernik, ki so zahtevali, da mora občina bolje izkoristiti svoja naravna bogastva, podprla predlog, da se od podjetij, ki EtkoriŽajo ta bogastva, zžJiteva primerni odškodnina. M. L. PRIPOMBE KMETOVALCEV: »Dobro, če bi mi zmogli« Delež družbe, ki je predviden za pokojnine kmetom, je premajhen — Studenec: primer z ribezom Te dni so bili v več krajih sevniške občine zbori kmetov, na katerih so predstavniki celjskega zavoda za socialno zavarovanje razlagali med drugim tudi osnutek novega zakona o pokojninskem zavarovanju kmetov. Nekateri zbori so bili dobro obiskani, saj so v Zabu-kovju našteli kakih 90 Uudi, na Blanci 70, v Boštanju čez 60 itd. Tudi kmetje na Studencu so pozdravili predlog o pokojninskem za- LETNE OBLEKE! Nudimo vam bombažne, svilene, diolen in trevira ženske letne obleke v mod.nem in klasičnem kiToju vseh velikosti, kvalitetne moške letne obleke in hlače — tudii za močnejše pKJstave — izdelek priznanih tovam MURA, RIO in VAR-TEKS. KONFEKCIJA poslovalnica trgovskega podjetja SEVNICA varovanju, vendar so imeli vrsto pripomb. Ce se položaj kmetov ne bo bistveno popravil, je po njihovem mnenju pokojninsko zavarovanje neuresničljivo, če bo družba prispevala le eno tretjino stroškov. Zavarovanje bi bilo za kmetovalce izredno velika pridobitev, saj bi socialna varnost zadržala več ljudi na kmetih, zmanjšale pa bi se razlike med mestnim in kmečkim prebivalstvom. Kme^e s Studenca in okoliških vasi so pred leti stavljali veUko upov v gojenje ribezovih nasadov. V zad-njUi dveh letih pa se je pokazalo, da se tudi z gojenjem te idilture ne da doseči kaj večji dogodek. Odkupna cena se je zmanjšala od S na 4 din za kilogram, v istem času pa so se umetna gnojila in škropiva tako podražila, da se je dohodek opazno zmanjšal Ljudje menijo, da bi morali najprej izboljšati gospodarski položaj kmetov, šele nato bi laJiko govorili o pokojninskem in invalidskem varstvu. K. Z. OPOMIN Strah, ki ni votel Odplake so stalna nevarnost epidemije Ljudi je zajela nova strast (v dobrem pomenu besede): vsesplošna gradnja vodovodov. „Ce so vodo napeljali v sosedni vasi, zakaj je ne bi še mi? “utemeljujejo svoje odločitve. Dandanes je celo tako, da v sevniški občini verjetno pa tudi drugje, niti ne vedo natanko, koliko je vodovodov, ali jih je 40 ali jih je morda že več, saj ni izključeno, da ni kak zaselek dobil vodovod, ne da bi pristojne službe zanj sploh vedele. Ckadnia vodovodov je dobila obliko zdrave tekme in samo pozdraviti je treba pripravljenost ljudi da si pomagajo iz zaostalosti. Opozoriti pa želimo na eno stvar, ki ponavadi ostaja v senci, ne da bi se zavedali njenega pomena. Pri napeljavi vodovodov graditelji kar po vrsti „pozabljajo” na kanalizac^o.Razmere so take, da po besedah načelnika oddelka za družbene službe Miša Keršiča ne bi bilo prav nič presenetljivega, če bi nekega dne iz-bruhiiUa v kakem dehi sevniške občine epidemga. Značilen primer je Dol Bo-štanj, ki ima vodovod, kanalizacije pa ne. Razumljivo je, da je y tem kraju, ki je komunalno nepopolno urejen, gradnja cenejša, ker ni treba dati toliko denarja za komunalni prispevek, ostane pa vprašanje, kakšno bo novo naselje brez kanL'lizacije. Na to naj bi pomislili tisti graditelji, ki želijo graditi v Boštanju in vidijo samo trenutno korist. Boštanj ima obilo sorodnih primerov v drugih krajih občine. Vodovodi" nimajo k^alizacije, odplake pa se stekajo po poteh, ker očitno ni nikogar, ki bi prisilil graditelje, da ne bi mMili samo na to, kako vodo pripeljati v hišo, marveč tudi kako iz nje. M. L SEVNIŠKI PABERKI S prvim majem polne stanarine Sevniška občinska skupščina je 2. junija spremenila svoj odlok o plačevanju stanarin tako, da bo treba potne stanarine plačevati od p^ega m^a naprej, ne pa od prv^a janu- I aija, kot je bilo sprva določeno. O^ok so popravili tudi v tem, da inu^o po novem pravico do delne nadomestitve stanarine vsi thti, ki so imeli lani manj od 500 dinarjev dohodka na družinskega člana (tudi. upokojenci in delavci milice), ljudje, ki bodo dobili delno nadomestitev, pa je sorazmerno malo; po podatkih Komunalnega stanovanjskem podjetja jih je od skupno 429 plačnikov stanarine samo 3d. UGOTOVITVE V LAŠKEM Na medobčinskem posvetu koz-jan^ih občin 18. maja v Laškem so govorili med drugim tudi o napredovanju zaostalega Kozjanskega. Ni-nno mogli mimo ugotovitve, da se razvojne zamisli ne uresničujejo. BEG IZ UPRAVNIH SLUŽB Delavci občinske uprave v Sevnici 10 po višini poprečnega osebnem dohodka na 38. mestu v Sloveniji, torej pod republiškim poprečjem zaposlenih v upravnih organih oMin. Leto dni prej je bilo še slabič, s^u je bila Sevnica na 53. mestu. Vse to ima za posledico, da se zlasti sposobni delavci oziroma strokovnjaki raje zaposlujejo v podjetjih in 80 zato razmere vse bolj nevzdržne. K^ub temu je občinska uprava, kot lahko ugotovimo iz poročila o njenem delu, lani v ^vnem dobro opravljala svoje delo in je imela manj nerešenih zadev, kot marsikatera druga občina. KDAJ ZAČETEK? Ker je bUo zagotovljeno, da bodo cesto med Impoljco in Krškim začeli modernizirati že maja, je na zadnji seji občinske skupščine v Sevnici eden izmed odbornikov srct vprašal, zakaj z delom še niso zaceli. DobU je od-^vor, da so načrti pripravljeni in da je izvigalec del obljubil, da bo cesto začel prenavljati v prvi polovici junija. Ta čas pa je zdaj tu. MANJ OGNJA. Z nastavitvijo poklicnega gasilca pri občinski gasilski zvezi se je v sevmSci občini povečala požarna varnost. Lani, na primer, ko je že deloval, je bilo v občini ski^no 11 požarov, Id so povzročili za 114.000 dinagev Scode, leto dni prej pa je bila škoda zaradi požarov skoraj trikrat tolikšna. Pokucni gasilec štirilaat na leto obišče vse delovne organizacije, pregleduje gasilske aparate in pomaga usposabljati gasilske enote. „0B0R02ITEV“. v sevniški bočini imsgo občani in delovne organizacije skupno skorjg 400 kosov r^-striranega oroi^a. Število oroi^a se je lani povečalo za 40, kar gre po večini na račun lovskih pušk, zanimivo pa je, da lani ni bilo nobene nesreče z registriranim oro^em, bila pa Je ena l^ja poScodba z zračno pu^o, s plinsko pištolo, eno pa je zagrešil italijanski lovec na lovu. „KUP" JE V POSTOPKU. Veliko pripomb je slišati na račun železnice, češ da ne upofteva prometne varnosti v cestnem prometu. Pri domu TVD Partizan v &vnici so postavili dva vagona za stanovanje in kup zemlje tjJco, kot bi nalašč ho-teb ovirati preded na zelo prometno križišče. V takih primerih bi železnica veijetno morala prositi za dovoljenje in se ne obna&ti, kot da ji nihče nič ne more. Kot so sporočUi na zadnji seji občinske skupščine, .ie zadeva že v postopku. SEVNICA BO MORALA SAMA PLACATI. SevniSko pokopališče, ki je zdaj tako utesnjeno, da odpade na en grob komaj 2,40 površinskega metra, bo nujno potrebno čimprej povečati. Pripravljen je načrt, ki bo javno razgrnjen in ki teija približno milijon novDi dinagev, da bo Sev- • nica imela večje pokopališče in mrliško vežico. Kako do potrebnega den^a, ostane vprašanje. Zagotov-^enih je 200.000 dinanev, preostalega dena^a pa še ni. Očitno bo morala Sevnica in njeno prebivalstvo ali delovne organizacije denar zbrati, kako pa bi to naredili, še ni ragas-njeno. IZ IGRISCA SMETISCE. To, kar je dandanes postalo nekdanje igrišče na Gmajni, Sevnici ne more biti v čast. Ljudje se sprašujejo, kdo je tisti, ki naj poskrbi, da bo nagrmadena nBsnaga odstranjena. Iz smetišča so se ponorčevali na letoši\ji maškaradi, vendar kot kaže, vse skupaj ni nič zaleglo. SevniSca občini skupščina bo na prihodnjem zasedanju dobila odgovor strokovne službe. MANJ PRETEPOV. Občinski sodnik za prekrške, ki je lani dobil 936 predlogov za 1140 storjenih prekrškov, kar je približno toliko kot leto dni prej, ugota^ja, da se je z odhodom većega nevila sezonskih delavcev, ki so sodelovali pri modernizaciji železniške proge, nevilo pretepov zmanjšalo za 40 odstotkov. L^ se je zmanjšalo tudi število pre-kr9cov, ki so jih zagrešili mladoletniki, kar dokazuje, da se na tem področju stvari vendarle izboljšujejo. Občinski sodnik za prekrške je lani izrekel za 75.650 dinaijev denarnih kazni. SEVNICAN na FESTIVALU. Na osmem festivalu amaterskega filma v Mariboru je letos prvič sodeloval tudi kinoklub iz Sevnice s filmoma ,^a Dui^“ in ,3prehod po Sevnici**, ki ju je posnel Franc Pavkovič. ZAPRT MOST. Krajevna organizacija SZDL Lončaijev dol obvešča, da bo most v Lončagevem dolu proti 2igrskemu vrhu zaprt za ves promet za nedoločen čas, od nedelje, 6. junija. Krožni vodovod bo Željne dobe vodo — Boljši pritisk, v Šalki vasi v Željnah pri Kočevju in okolici je skopanih več rovov kot med vojno na fronti Samo glavni rov za vodovod je dolg 2680 m, medtem ko je skopanih še veliko rovov do posameznih hiš ali skupin hiš. Ponekod so pri kopanju naleteli na kamenje, zato so pred kratkim minirali in razstreljev^ skale. Dograditev 'tega vodovoda je po-memlsia predvsem zato. ker bo potem območje Rudnika, Salke vasi in Mlake krožno napajano z vodo in se - kot trdijo stiokovigaki - ne bo več d(»ajalo, da bi ostajale vi^e ležeče hise brez vode. Ta gradnja bo veljala okoli 440.000 din. Od tega zneska bo 290.000, din prispeval HYDRO VOD, 50.000 din v^čani, ostalo pa laajevna skupnost Rudnik-Salka vas. HVDROVOD in krajevna skupnost sta za to gradnjo najela posojilo. Pri kopanju jarkov za vodovod so v Željnah pogosto naleteli na skale, zato so morali poklicati na pomoč mineije. (Foto: Jože Primc) j Letos: Livold — Štalcerji Pogodbo o skupnem financiranju obnove ceste Livold — Brod na Kolpi sta republiški cestni sklad in občinska skiip- DROBNE IZ KOČEVJA OBCINSKA seja je bila sklicana za pretekli torek, na dnevnem redu pa je bilo zasebno kmetijstvo, zadeve s področja socialne^ varstva, poroštvena izjava za najetje posojila za novi vrtec in več odlokov ter drugih zadev. SEJA SKUPŠČINE TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI je sklicana za danes. Na njej bodo obravnavali in sprejemali programe kulturnih ustanov in društev ter flnanč-ni načrt skupnosti DOVOU MEDU - Čebelarji so z letino zadovoljni Paša je bila dobra vse do zadnjih deževnih dni Pričela pa je cveteti tudi akacya. PRIZNANJA FILATELISTOM -Na medrepubliški filatelistični razstavi v Slovenskih Konjicah so sodelovali tudi pionirji in mladinci kočevskega Filatelističnega društva. V močni konkurenci slovenskih, hrvaških in avstrijskih razstavljavcev so dosegli lep u^h. Za zbirki sta prejeli Met^ ]^avs srebrno, Irena De»čko pa bronasto plaketo. Ostali so prejeli diplome in.praktična darila. USPESNI v REPUBLIKI - Pred kratkim je bila skupščina Filatelistične zveze Slovenije, ki se je je udeležil tajnik našega društva Andrej Arko. Po oceni je kočevsko društvo zasedlo izmed 38 slovenskih društev za leto 1969 peto in za leto 1970 četrto mesto. Marija Andol-škova je prejela kot tretja Slovenka zvezno zlato značko za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu. SLADOLEDARSKI TURIZEM -Izletniki, posebno učenci raznih šol, prihajajo vsak dan v Kočevje. Pridejo z Baze 20 ali pa se odpravljajo proti njej. Ogledajo si tudi zanimivosti Kočevja, muzej, športni center itd. Torej nekak domači turizem, od katerega imajo najVeč sladoledarji Prišli sta pa tudi že dve skupini Iraških Slovencev. NOVA PARKIRIŠČA - Parkirni prostori okoli NAME so tako daleč začrtani na pločnike, da pešd skoraj nimajo 1^ hoditi ker se morajo stalno, uniiikati avtomobilom. Nove Idopi pod vrbami so brez pomena, ker so vedno zaslonjene s parkiranimi avtomobili Kdo bo tam sedel, saj ni varen! Lahko te kdo stisne z avtom. Tudi požiranje plinov ni prijetno. ^ ZADNJA POSTA odhaja iz Kočevja proti Ljubljani sedaj ob 18.15 ali uro prej, kot je odhajala doslej. ŽIVAHNO ZA RINŽO - Ribiči-mladinci so pred kratkim dobili dovoljenja. Nekateri so bili že prav nestrpni in so kupovali dnevne ribo-k)vne dovolilnice, ki so precej „za-soljene“ za žepe mladincev. Ko je pred dnevi nela navdušeni mladi ribič lovil, ga je nihanj plovčka na vodi tako zaneslo, da je začel zgubljati ravnotežje. Krilil je po zraku, kot da lovi muhe, in mflo prosil: „Francelj, roko! Francelj, roko!“ Francelj pa je bil nekoliko počasen in je prijatelju ponudil roko šele, ko je bil ta že do vratu v umazani Rin-žl UTRJUJEJO BREGOVE - Vodna skupnost Ljubljanica-Sava nadaljuje' z urejanjem bregov Rinže. Letos dela pri novi šoli - Zgradili smo tržnico, da bodo zasebnUd lahko konkurirali trgovcem. - Zdaj pa na njej prodajajo zasebniki čemje po 5 din kilogram, prodajalka trgovine „Sadje zelenja-va“ pa po 3,85, čeprav v kakovosti ni nobene razlike. KOČEUSKE NOVICE ščina Kočevje podpisala. Pogodba zavezuje obe strani, da bosta letos obnovili odsek od Livolda do Štalceijev, ka bo veljalo 6,4 mflijona din. Od tega bo občina prispevala 3,5 milijona din, ostalo pa republiški cestni sklad. Dela bo izvajalo po svojih načrtih Cestno podjetje Novo mesto. S posebno pogodbo bodo naknadno določeni še točni elementi ceste. Zvedeli smo, da bo cesta široka 6 metrov. Združeno KGP Kočevje in Posestvo SNEŽNIK sta že dali odstopni izjavi za zemljo, ki bo potrebna za cesto, zdaj pa urejajo še enake odnose z zasebniki Če ne bo posebnih ovir, se bodo lahko dela začela že v nekaj dneh. J. P. Srečanje s književnikoma 29. maja sta osnovno šolo v Vasi Fari obiskala pisatelj Leopold Suhodolčan in pesnik Kajetan Kovič. 92 učencev in učenk naše' šole in podružnice Osilnica je letos tekmovalo za Levstikovo br^o značko. Vsak, kdor je tekmoval na drugi stopnji, je dobil tudi lepo knjižno navado. Na svečanosti so učenci recitirali pesmice in prijpovedovali odlomke, zapel je otroški zbor, nekateri učenci pa so brali svoje spise. Nastopila sta tudi pesnik in pisatelj, ki sta odgovarjala na vprašanja šolarjev ter razdelila značke in knjižne nagrade. Za otroke, ki živijo daleč od kul-tiimega središča, je tak stik s književniki veliko vreden. Se jih bomo organizirali kajti neizpodbiten je pregovor: .,Kdor dobro knjigo prebere, cekin pobere!" M. V. Srečanje borcev Kočevje je 2. junija obiskala skupina 50 tržaških Slovencev iz Bo-Ijunca pri Trstu, ki so se m^d vojno borili v vrstah slovenskih partizanw. Pred spomenikom sredi mesta so jih pričakali predstavniki mestne m občinske organizacije ZZB in večja ski^ina pionirjev. Tržaš^ borci ki so se borili predvsem po kočev^ih in belokranjskih gozdovih, so si ogledali kočevski muzej, nato ^ so odpotovali na Bazo 20 v Kočevski Rog, od koder so nadaljevali pot proti Dolenjskim Toplicam. J. P. Bolezni, dajatve in upori Uporniki obljubili, da bodo pokorni grofu 1578 je mnogo ljudi na Kočevskem pobrala kuga. Ta nadloga je divjala po Kočevskem še •1«K) in IMl, 1836 in 1855, ko je spet pobralo precej ljudi 1588 je nadvojvoda Karel ukazal, da so iz ljubljanske oro-žarnice poslali Kočevarjem za obrambo njihovih taborov tri tovore smodnika in tri plošče svinca. Po smrti grofa Jur^a Blagaja je prevzel kočevsko gospostvo grof Stefan Blagaj, ki je bil tudi stotnik arkebusirjev v Karlovcu. Njegov oskrbnik Hans Sierge in shiga Simon Izačič, ki je bil granit, sta s podložniki zelo kruto ravnala. Izačič je enega podložnika ustrelil, drugega pa tako pretepel, da je oglušel. Vsi pod-ložnild kočevskega gospostva pa so najteže občutiO tlako, ro ukazu «ofa Stefana Blagaja so morali bittzplačno tovoriti blago v Karlovac, Ljubljano, Trst, Benetke in na Koroško. Podložnikom so rubili konje, vole in ovce. Grof je zahteval, da so podložniki najprej ponudili živino njemu v odkup. Podložniki niso smeli požetega žita tudi po tri mesece omlatiti, to je do te- daj, dokler niso prišli grofovi ljudje po desetino. Vsem tem dajatvam so se pod-k)žniki upirali Na čelo podložnikov sta stopila Hans Janko iz Mozlja in Jurij Urbanič iz Slovenske vasi Ta dva sta šla pred vicedoma v Radeče in izjavila, da podložniki raje, kot da bi še dalje služili Stefanu Blagaju, vzamejo sami v zakup kočevsko gospostvo za 27.000 gld. Sep| tembra 1596 se je Stefan Blagaj pritožil, da mu je odreldo pokorščino osem kolovodij po^ož-nikov, in to: brata Jurij in Ambrož Urbanič, Marko He^r, Pavel Križe, Jackhl Jaklič, Ambrož Završnik, Urban Epih in Hans Janko. Vse te upornike je potem dala vlada zapreti na Ljubljanski grad, kjer so leta 1597 obljubili, da bodo grofu pokorni Vse, kar potrebujete Y§šo ISO i NOVOTEHNE dobite v maloprodajnem skladišču v B R S L I N U, telefon: 21-434 Vselej na zalogi: zidna in strešna opeka, cement, železo, stavbno pohištvo, izolacijski materiali (lepenka, bitumen, steklena volna, foča plošče, stiropor, tervol itd.)/ salonitne plošče, dimne tuljave, vodnoinstalacijski in elektroinstalacijski material, material za centralne kurjave, teraco ploščice, ploščice za oblaganje, žeblji, žica, stavbno okovje, orodje in še razni drobni material, ki ga potrebujete pri gradnji in opremi hiše. V tem skladišču imajo tudii štedilnike na trda goriva. Kupujte pri NOVOTEHNI po konkurenčnih cenah in z brezplačno dostavo na dom! vAioo 9^ GIMNAZIJA BREŽICE, Trg dr. I. Ribarja 14, razpisuje vpis dijakov v I. razred za šolsko leto 1971/72 Sprejetih bo 140 učencev, ki so 'končali osnovno Jelo najmanj z. dobrim uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter ruso starejši od 17 let. Prvi tuji jezik: angleščina, drugi tuji jezik: francoščina ali nemščina. Vpisovanje učencev bo do 25. ‘6. 1971 vsak dan od 8. do 14. ure. Prijavi za vpis (obr. DZS 1,20), kolko-vani z I din, priložite originalno spričevalo o dbvnšeni osnovni šoli. Vse informacije dobite vsak dan od 8. do 14. uire na šoli ali po telefonu št. 72-234, VAŠA BAIUKA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obvešča vse občane In komitente, da jjB’ 4. MAJA 1971 odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu. v novi •kspozituri opravljamo naslednje bančne posle: # ZBIRAMO HRANILNE VLOGE # VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV # VODIMO DEVIZNE RAČUNE OBČANOV # OPRAVUAMO DEVIZNO-VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT # OPRAVLJAMO DRUGE BANČNE POSLE • Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo Jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. NOVO MESn Stanovanjsko in komunalno podjetje BREŽICE 1’azpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš na zemljišču »»Strajner« in »-Kolarie«. Javni natečaj bo v ponedeljek, 28. junija 1971, ob 9. uri na sedežu Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice. IzMicna cena in p>ogoji javnega natečaja so razvidni na sedežu podjetja. ^^BREŽICE Ste V zadregi ; za damlo / I Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-\ ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč j cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni I nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Industrija in rudniki nekovin »KREMEN«, Novo mesto spre j me v šolskem letu 1971/72 v uk 2 vajenca za kovinarsko stroko: 1 vajenca za avtomehanika 1 vajenca za kovinostrugarja Interesenti’ naj se glede dogovora osebno oglasijo na upravi podjetja »Kremen« v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta 9. »NOVOTEHNA« Novo mesto objavlja prosta učna mesta vajencev v trgovski in servisni dejavnosti; 10 vajencev (moških) železninsko-tehnične stroke za prod. v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Metliki; 4 vajence avtomehanične stroke za servis Novo mesto in 2 vajenca za servis Metlika. Pogoji: končana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme STILLES, Sevnica prodaja na JAVNI LICITACIJI naslednja osnovna sredstva; 1. TOVORNI AVTO znamJoe TAM — 3500, nosilnost 3500 kg, leto izdelave 1963 Primeren za prevoz pohištva Izklicna cena 30.000 din Interesenti si lahko ogledajo vozilo vsak dari do 14. ure, na dan licitacije pa morajo položiti polog v višini 3000 din 2. BRUSILKA ROGNA HBS-110 izklicna cena 200 din — ELEKTRIČNA KROŽNA 2AGA izklicna cena 800 din — RAČUNSKI STROJ RHEINMETALL izklicna cena 150 din — PISALNI STROJ TOPS izklicna cena 200 din — RAČUNSKI STROJ ZAGREB izklicna cena 150 din — RAČUNSKI STROJ EVEREST izklicna cena 150 din — RAČUNSKI STROJ ORDNER izklicna cena 100 din — PISALNI STIROJ GRAMA izklicna cena 100 din — RAČUNSKI STROJ NISA izklicna cena 50 din — RADIJSKI APARAT izklicna cena 50 din — STOJALO ZA CVETLICE izklicna cena 5 din Odprodaja osnovnih sredstev pod točko 1 in 2 bo 18. junija 1971 ob 9. uri zjutraj. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Za otroke ne bo morja Letovala bo tretjina otrok manj Iz ribniške občine bo šlo letos na letovanje v Puntaželo pri Pulju ob moiju le okoli 100 otrok (prijavilo se jih je natančno 96) ali nad 50 manj kot lani. Glavni vzrok je, da se je oskrbni dan za otroka podražil od lanskih 20 na 24,50 din. V tem znesku pa niso všteti še drugi stroški, kot je prevoz itd. 11-dnevno letovanje enega otroka bo veljalo letos kar 350 din. Ta znesek morajo plačati starši otrok. Le. za socialno in zdravstveno ogrožene otroke, ki jim je letovanje na morju potrebno, bo del stroškov krila občinska slgipščina. Povsod močno poudarjena ,,skrb za otroka“ („otroci so naše največje bogastvo!“ itd.) se v praksi izkaže za veliko laž. V ribniškem primeru morajo starši, ki hočejo poslati otroka na letovanje, plačati 350 din za 11 dni. To pa znese toliko, kot dobita v pol leta zanj otroških doklad! No, da ne bom predolg: lani je šlo iz ribniške občine na letovanje 150 otrok iz vse občine, letos pa jih bo šlo le še 96. Kaj bo prineslo otrokom prihodnje leto? J. PRIMC Lepa razstava, slab obisk Je kriva slaba propaganda ali pa Ribničani bolj cenijo posvetne kot kulturne dobrine? Kipar-amater Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici v ribniški občim je razstavljal v Ribnici od 29. maja do 6. junija. Razstavo je organizirala domača kulturna skupnost. Razstavljeni leseni kipi so po svoji motiviki zelo raznovrstni: predstavljajo vojne grozote doma m na tujem, domače motive, pravljične, nabožne, sodobne, simbolistične in razne druge motive. Obiskovalca posebno pretrese ,3irošima“, ki prikazuje neko hišo po atomski eksplozijL Ves kip, kije precej velUc in na katerem je več Nov odbor sindikata v Ribnici je bila 20. maja volilna konferenca sindikata družbenih dejavnosti. Izvolili so nov občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti, za njegovega predsednika in za delegata za republiški kongres pa prof. Jožeta Kuralta. Na konferenci so obširno razpravljali o družbenem dogovoru in samoupravnem nerazumevanju o delitvi dohodka in čistega dohodka. Zavzeli so ^ za čim pravičnejša merila za ns^ajevanje in delitev dohodka in prispevali tudi nekaj konkretnih predlogov za družini dogovor. SODRAŽICA: NOVO GOSTISCE Podjetje ISTRAVINOEXPORT Reka - obrat Ljubljana je p>red kratkim odprlo v prostorih Mikolič eve hiše v Sodražici prodajalno alkoholnih in brezalkoholnih pijač z bifejem. Cene so konkurenčne, saj prodajajo vino česio že od 4,10 din za liter naprej, cena vina v bifeju pa je od 6 din naprej. Poceni so tudi brazalkoholne pijače. V bifeju postrežejo tudi z mrkimi jedili. manjših kipov oziroma motivov, je izdelan iz enega kosa lesa (kot tudi vsi ostali kipi), za njegovo izdelavo pa je porabil Drago Košir preko 1000 ur dela. Starejše obiskovalce bo pretresel še „Zračni napad“ oziroma bombardiranje Sodražice, mlajši se bodo navduševali morda ob ,JPopevkarici“, nekateri ob nabožnih kipih, izdelanih v obliki slik, ki pa so zelo fino izdelani, itd. Žal pa Ribničani niso pokazali za razstavo dovolj velikega zanimanja, čemur pa je verjetno kriva tudi slaba propaganda. J. PRIMC 'S Takole je „okrasil“ ELEKTRO Lovšinovo in še marsikatero drugo hišo v Ribnici in drugod. Električaiji so razkopali zid, obesili na pročelja črne „klobase“ in šli. Zelo malo jih briga, da so s tem počenem močno skazili videz hiše in kraja. „Si res lahko že vsako polete privošči ne le razkopavanje cest, ulic in pločnikov, ampak celo že hiš? “ se sprašujejo ribniški turistični delavci in drugi Wb-ničanl (Foto: Jože Primc) Glasovali so proti prepričanju Odborniki so menili, da je bolj človeško ustreči staršem šolarjev, kot glasovati za predlog prosvetnih služb, ki je sicer zelo dober „Čeprav sem prepričan, daje predlog strokovnjakov utemeljen in pameten, bom glasoval proti njemu,“ je na seji občinske skupščine Ribnica med razpravo o nadaljanjem obstoju šole na Velikih Poljanah v ribniški občini dejai odbornik Jože Benčina. Zavod za prosvetno-pedago-ško službo, temeljna izobraževalna skupnost in še nekateri strokovni organi so že nekajkrat predlagali, naj bi poljansko šolo, ki šteje le 9 učencev, uki- nili, učence pa prešolali na šolo v Su^e ali Ribnico. Poljanci pa pravijo, da šole ne dajo. Trdijo namreč, da se šolarji kljub kombiniranemu pouku dovolj nauče; da pozimi ne bi mogel avto po otroke na Velike Poljane, ker je tu zima zelo dolga in huda; da plačujejo samoprispevek za gradnjo in popravilo šol itd. Odborniki so zaman dokazovali delegaciji Poljancev, ki se je udeležila občinske seje, da se bodo otroci več naučili v šoli, Ribniški odborniki vprašujejo Kaj je s čiščenjem greznic, biološko amortizacijo, EUROTRANSOM, stami, smetiščem za Sušje in obratom RIKO v Loškem potoku? ce- Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so odborniki vprašali: SLAVKA PUCAR iz Ribnice je vprašala v imenu stanovalcev v stolpičih, če se da spremeniti predpis o čiščenju greznic. Ko so spraznili greznico pri stolpičih, je bila čez dva dni spet polna in bi morali sta- Cone v Kočevju In Ribnici v ponedeljek so veljale v tigofi-nah s sadjem in zelenjavo v Ko^ju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: cvetača čebula česen fižol - stročji fižol grah - stročji krompir krompir - novi koleraba korenje kumare pesa por peteršilj paradižnik paprika repa — kisla solata — mehka špinača zelje zelje - kislo češnje fige - suhe jabolka j^ode limone orehi — jedrca pomaranče slive - suhe banane jajca Kočevje Ribnica (cena v din za kg) 6,00 — 2,80 2,75 8,20 8,65 13,20 10,30 7,90 7,60 3,85 3,90 1.15 1,30 3,10 3,60 — 1,95 10,60 11,20 9,00 9,60 — 5,05 — 3,95 6,90 7,10 15,00 11,00 23,00 23,50 2,70 — 4,80 4,40 — 4,20 3,00 3,00 3,40 3,40 3,60 — — 6,50 5,00 5,00 10,40 10,90 6,20 6,30 27,00 29,90 5,65 5,90 4,70 5,00 6,80 6,70 0,65 0,65 novalci spet plačati čiščenje. - Zelo verjetno bo treba najti vzrok, zakaj se greznica v rekordnem času napolni. Predpis pa bo le ostal. ALOJZ SKUU iz Doljnih Poljan je vprašal, če bo lahko letnik neke parcele oproščen davka in plačila biološke amortizacije za les s parcele, preko katere bo speljan novi daljnovod Ortnek — Poljane. Prizadeti kmet je že pri prvem daljnovodu zgubil precej gozda. JOŽE KLUN s Pustega hriba je opozoril, da občinskih cest na Gregoriji že dve leti nihče ne popravlja. JOŽE DOLSCAK iz Vintaijev je predlagal, naj bi cesto Mlaka — Pavka sprejeli v skupino občinskih cest. FRANC MIHELIČ iz Ribnice je vprašal, kdaj bo asfaltirana cesta Ribnica - Jurjeviča? ŠTEFANA LOVSINA IZ Ribnice je zanimalo, kdaj bo popravljena kanalizacija v Struški uUci, katero tudi vsi prekopujejo, nihče pa je ne spravi spet v prvotno stanje. STANE PETElv iz Goriče vasi je vprašal, če bi lahko občina sprejela odlok tudi za vasi, da morajo plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča ali kakšen drug prispevek. Tako bi imeli vaščani stalen vir dohodkov, ki bi jih uporabili za popravilo potov. — Odgovor: Prispevek lahko uvedejo občani sami, če se na referendumu z večino glasov odločijo zanj. Ce samoprispevka ne bodo uvedli, ne bo denarja in bodo ostale na cesti luknje. NACE JEREB iz Bukovice je vprašal, kaj je z EUROTRANSOM? — Odgovor: Zapletlo se je nekaj pri uvozu avtomobilov. Podjetje je žrtev, ker bi radi različni uvozniki porabili provizijo za uvožene avtomobile. JANEZ KOZINA iz Žlebiča je vprašal, kam naj prebivalci sušja vozijo odpadke? IVAN LAVRiC iz Loškega potoka je vprašal, v kakšni fazi je grad- nja obrata RIKO v Loškem potoku? - Odgovor: Zemljišče je zakoličeno, denar za gradnjo je zagotovljen, začetek del pa še ni določen. kjer en učitelj ne uči dveh razredov; da vožnja ?a otroke ne bo nevarna; da je za otroka in njegovo razgledanost bolje, če spozna več sveta in ljudi; da mor^o v Ribnici in drugod celo otroci, ki obiskujejo vrtec, že sami na cesto itd. Prav zaradi vztrajnosti Poljancev so se odborniki proti svojemu prepričanju — tako jih je več poudarilo v razpravi — odločili, naj šola le ostane. Menili so, naj bi šolo ukinili šele, ko bodo starši uvideli, da bo to za njihove otroke koristno, ali pa takrat, ko za šolo ne bodo mogli dobiti učitelja. Skupno je glasovalo 2^ obstoj šole 26 odbornikov, za ukinitev dva, 6 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Odborniki so nato izglasovali še, naj za popravilo poljandce šole prispevajo domačini 60 odstotkov potrebnih sredstev v denarju, materialu ali kako dm-gače. Šola bo namreč slej ko prej le ukinjena, stavba šole pa bo ostala kraju. J. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NA SREČANJU MLADIH PEVCEV kočevske in ribniške občine, ki je zelo "uspelo, so nastopili: otroški pevski zbor šole Fara (22 pevcev), otroški zbor šole Kočevje (65 pevcev), otroški zbor šole Ribnica (40 pevcev), mladinski zbor šole Sodražica (55 pevcev), mladinski zbor šole Loški potok (36 pevcev), mla-dinsld zbor šole Struge (35 pevcev), mladinski zbor šole Kočevje (50 pevcev), dekliški zbor gimnazije Kočevje (75 pevk), vokalna skupina DO-RE-MI (lO pevk), mladinski zbor šole Idrija (66 pvcev) in mladinski zbor šole Ribnica (56 pevcev). GASILSKI DOM bo obnovilo GD Bukovica. S samoprispevkom so že zbrali znatna sredstva, pripravljeni so načrti, zaprosili pa so banko še za 20.000 din posojila, ki ga bodo od-plačeli z lastnimi dohodkL PRISPEVKE ZA POKOPALIŠČE zbirajo v Sodražici To pokopališče urejajo že nekaj let. fti občanih bodo letos zbrali 50 do 60.000 din, 60.000 din pa bodo najeli posojila. Računajo, da bodo ta sredstva zadostovala, da bodo dogradili m^aš-nico in da bodo dokončali tudi druga dela. POSOJILO ZA NOVO ŠOLO -Za dograditev šole v Loškem potoku in za njeno opremo manjka letos 710.000 din. Toliko bodo letos najeli posojila — tako je že sklenila občinska skupščina - odplačali pa ga bodo v prihodnjem letu z zbranim krajevnim samoprispevkom. občan vprašuje medved odgovarja - Se v Ribnici dogaja letos kaj posebnega? — Nič. Vse je po starem. Celo za ureditev parka kulturnikov so spet predvideli denar, kot že vsa leta nazaj, zato upravičeno pričakujemo, da tudi letos ne bo nič narejenega. RESETS KMETIJSTVO GLAVNA TOCKA 16. junija bo v Črnomlju zasedala občinska skupščina, ki bo kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavala kmetijstvo in gozdarstvo, priznavalnine in nekaj odlokov, VSI BODO DALI Vaščani Sadinje vasi in Gorenc, ki so se 3. junija zbrali na sestanku z odbornikom občinske skupščine Francem Kapšem, so sklenili, da bodo s samoprispevkom pomagali pri napeljavi trofaznega toka v 40 hišah. Elektro je hotelo zamenjati le dcrtrajano napeljavo, vaščani pa so mnenja, da bi ob tej priložnosti potegnili še eno žico, s čimer bo omogočena tudi uporaba strojev. DELEGATI SO IZBRANI Na 6 sestiikih kmetovalcev črnomaljskega območja so izvolili delegate, ki med seboj zberejo 4 člane v skupščino zdravstvenega zavarovanja kmetov. Volilna enota Vinica-Stari trg je zbrala Jožeta Madroniča iz Drage, delegati AdleSč in Draga-tuša so izvolili Janka Peruača iz Breznika, v volilni enoti Griblje-Crnomelj pa je bil izvoljen Janez Štrucelj iz Gribelj. V semiškem koncu so se odločili, da jih bo v skupščini zastopal Anton Hutar iz Rožnega dola. VSAK ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE IN NAROČNIK NA NJENE IZDAJE PREJME TUDI SREČKO ZA VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE PIRAN ; BELA KRAJINA 5:0 Belokranjci so slabo igrali v Piranu, saj so jim domačini kar petkrat zatresU mrežo. Ce se ne bi obramba bolje upirala, bi dobili še kakšen zadetek več. »Dolenjski list« v vsako družino Wi dvoma: vrtec bo zgrajen Otroško varstveno ustanovo za 100 predšolskih otrok in 20 dojenčkov bodo letos začeli graditi v novi stanovanjski soseski Črnomlja v soboto in nedeljo, 12. in 13. junija, bodo folklorne skupine iz vse Bele krajine s^t nastopile na juijevanju v Črnomlju. Tisoči gostov bodo spet občudovali pisane noše ter vrsto zanimivih starodavnih običajev, ki so se ohranili vse do današnjih dni. Prireditev, iz katere je t^i posnetdc, si je pridobila sloves že po vsej Sloveniji. (Foto: Ria Bačer) Nihče ne skriva podatka, da so razmere otroškega varstva v črnomaljski občini med naj&lab-šimi v Slovenci. V vsej občini delujeta samo dva vrtca, eden v Črnomlju za 50 otrok, drugi v Semiču za 25 otrok, potrebe pa so veliko večje. Računajo, da je v občini kakih 4000 otrok, in če jih je v varstvu samo 75, je to porazno majhen odstotek. Samo v Črnomlju je varstva potrebnih 400 otrok, med katerimi je tudi okrog 50 ciganskih. Še huje je z varstvom dojenčkov. Ker je vedno več žena zaposlenih in organiziranega varstva za najmlajše ni, morajo varstvo iskati zasebno. Veliko plačajo, otrok pa še nima take nege, kot bi jo moral imeti Tretji problem se kaže pri varstvu šolarjev. Črnomelj je še edina občina v Sloveniji, ki nima niti ene ure podaljšanega bivanja otrok v šolah, medtem ko o celodnevnem bivanju otrok v šoli sploh ne morejo razpravljati, ker ni možnosti. Vse to je navedlo občinsko skupščino in druge zainteresirane za razvoj otrok, da so izdelali skupen 5-letni načrt razvoja otroškovarstvenih ustanov. V okviru tega programa so ob skromni udeležbi lastnih sred- ■ V v Vinica bo prizorišče 3. In 4. julija bo na Vinici druga republiška pionirska folklorna revija — Priprave v teku Ni slučaj, da je Vinica izbrana za prizorišče letošnje slovenske folklorne revge pioniijev, kajti Bela krajina je znano območje, kjer so se nekdanji običaji ohranili do današnjih dni. Računajo, da bo na dvodnevni revgi sodelovalo okrog 250 nastopajočih otrok. Dodej je prijavljenih 14 skupin, od tega 3 iz domače občine, ostale iz raznih krajev Štajerske in Gorenjske. Prvi večer je predvideno kresovanje v kampu ob Kolpi z otroškimi igrami in nastopi mladih pevcev, v nedeljo pa se bodo prav tako v kampu zvrstili folklorni nastopi. Ob tej priložnosti bosta gostom na voljo še dve domači zanimivosti; v šoli bo odprta razstava domače obrti, izdali pa bodo tudi brošuro. V njej bodo nadrobno opisana belokranjska opravila. od pridelovanja konoplje do izdelovanja platna, prikazali bodo vzorce ročnih del ter na kratko opisali zgodovino pokrajine ob Kolpi. Tako se nameravajo predstaviti udeležencem revije in širšemu območju Slovenije, kar naj bi pripomoglo k razcvetu turizma. stev, ki jih lahko zberejo s samoprispevkom, iskali posojil. Rezultat je ta, da so posojila zagotovljena in da bo prvi korak že letos narejen z začetkom gradnje novega sodobnega vrtca V novem vrtcu bo prostora za 120 otrok, stavba bo pavi-Ijonskega tipa in jo bo možno še dograjevati, veljala pa bo okrog 3 milijone dinaijev. KMETJE V NOVEM SADU Upravni odbor občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva v Črnomlju je pied kratkim organiziral strokovno ekskurzijo za zasebne kmetovalce. Kmetijski sejem v Novem Sadu si je ogkdalo 33 kmetovalcev iz črnomaljskega območja. Z vsem, kar so videli, so bili zelo zadovoljnu Nedvomno je, da bodo marsikaj lahko prenesli na domači teren. Stroške ekskurzije, ki zadevajo prevoz in vstopnino, je plačal sklad, udeleženci izleta pa so prispevali za prehrano in prenočišče. USPEH - NAGRADA ZA TRUD Črnomaljski šolarji se zadnje čase v atletiki zelo uveljavljajo tudi na aršem dolenjskem območju. Tako je iz Črnomlja že 5 področnih prvakov; v teku na 60 m Dušan Vrščaj, v teku na 400 m Borivoj Kušen, v teku na 300 m Nina Golobič, v skoku v daljino Vida Kralj in v skoku v viano Marinka Satošek. Zelo lepo uvrstitev so črnomaljski atleti dosegli tudi na republiškem prvenstvu, kjer jih je kar 5 uvrščenih med prvih deset v Sloveniji. Doseženi uspehi so v glavnem plod rednih treningov v izvenšolskem času, kar je tudi zasluga telesnovzgojnih delavcev, zlasti prof. Marjana Kolariča. GLAVNO JIH ŠE ČAKA 24 dijakov IV. letnika črnomaljske gimnazije je po končanem rednem pouku pripravilo pohod skozi mesto. Po vseh pravilih so predali tudi ključ tre^ešolcem in opravili druge ceremonije. Maturantski sprevod je bil po mnenju gledalcev zanimiv, saj so mimogrede pokazali tudi modno revijo v malem. Glavno pa maturante šele čaka. saj 10. junija začenjajo pismeni del zaključnega izpita, medtem ko bodo ustmeno odgovarjali 16. junga. Majda in Desanka — prvakinji • PREDEN SE ODLOČITE ZA KAKRŠENKOLI NAKUP TEKSTILNEGA BLAGA, KONFEKCIJE, PLETENIN, PERILA IN PREPROG, SI BREZOBVEZNO OGLEJTE ZALOGO PRI ĆRNOMEU ČRNOMAUSKI DROBIR VEČ VODOVODARJEV - Stanovanjsko podjetje je okrepilo svojo vodovodno inštalatersko delavnico. Medtem ko so prej opravljali samo popravila strankam, sprejemajo po novem tudi naročila za vsa montažna in druga dela. KOMISIJE DELAJO - Odbor za organizacijo proslave v Lokvah je prejšnji teden sklical posvet s komisijami Dan proslave se naglo bliža, konkretno delo pri organizaciji programa, ureditvi prireditvenega prostora, preskrbe itd. pa se prizadevno začenja. GRADBENI MATERIAL ZA SEBNO - Medtem ko graditelji stanovanjskih hiš zaman iščejo gradbeni material v trgovinah, ga večkrat dobijo pri zasebnikih, ki so se pač „znašli*. Večkrat je slišati, da za dober „bakšiš“ lahko kupiš vse od • betonskega železa do cementa, in da bi bilo dobro, če bi inšpekcija prišla prekupčevalcem na sled.' . PR^ GARAŽE PRI BLOKIH -Medtem ko je gradnja dmžbenih stanovanj v zadnjih letih precej napredovala, v Črnomlju poleg blokovskih stanovanj niso gadili garaž. Pri novem 20-stanovanjskem bloku, ki ga zdaj gradijo v naselju Pod smreko, bo stanovanjsko podjetje postavilo tud i 20 garaž, kar pomeni prvi, čeprav skromen napredek. PROPAGANDNA DELA - Male zelene letake, s katerimi Črnomaljci vabijo na juijevanje, so začeh deliti v več krajih. Marsikateri lastnik avtomobila je presenečen, ko mu na parkirnem prostčru zataknejo za brisalce šip vabilo na največjo belokranjsko folklorno prireditev, ki bo 12. in 13. junija. Velikih lepakov, s katerimi so prejšnja leta že zgodaj vabili na juijevanje, pa letos teden dni pred prireditvijo se ni bilo videti po Dolenjskem. Na občinskem tekmovanju mladih matematikov sta se med Cmomaljci izkazali zlasti Majda Črnič, učenka 8. c razreda, kije postala občinska prvakinja med osmošolci, ter Desanka Struna iz 8. a razreda, prvakinja na šolskem tekmovanju. Kaj pravita? MAJDA CRNIC: „Že večkrat sem tekmovala v matematiki, vedno sem bila med prvimi, a prvega mesta tudi letos nisem pričakovala. Z usj^hom sem zadovoljna, razveselila pa sem tudi starše. Nagrado 90 din bom dala v hranilnik." Na vprašanje, če bo študirala matematiko, je odvrnila: „Ne, študij jezikov me še bolj zanima. Sicer pa imam za odločanje še čas. Po osnovni šoli grem najprej na gimnazijo.” DESANKA PETRUNA: „Doma sem iz Miklarjev, v šolo se vozim z avtobusom. Naloge niso bile težke, toda bila sem zmedena. Matematika me tako zanima, da se bom z njo po vsej verjetnosti poklicno ukvarjala. Priznanje in nagrada mi veliko pomenita." Zaljubljeni v številke Na tekmovanju mladih matematikov je največ točk zbral Marko Kobe iz Starega trga v soboto, 29. maja, so imeli v Črnomlju občinsko tekmovanje, kjer so se v znanju matematike pomerili zmagovalci šolskili tekmovanj. Srebrno Vegovo priznanje sta letos na občinskem tekmovanju dobila dva učenca 8. razreda, štirje šolarji iz 7. razreda in šest učenccv iz 6. razreda. Vsi so bili iz črnomaljske osnovne Sole, razen dveh, ki sta si v konkurenci šestošolcev zagotovila odlični mesiL Eden je bil iz Draga tuša, drugi iz Starega trga ob Kolpi Največ točk je zbral Marko Kobe iz Starega trga. Poleg pismenih priznanj so dobitniki Vegove značke dobili še 90 din nagrade. Za marsikoga, ki je vajen skromnih razmer, pomeni to precejšnjo vsoto. Kot so izjavili organizatorji tekmovanja, so mladi matematiki pokazali zares lep uspeh, ki je bil plod resnih priprav in trdega dela. Na tekmovanje so se šolarji pripravljali v krožki po rednem pouku. ODBOR ZA KADRE, DELOVNA RAZMERJA IN ORGANIZACIJO PODJETJA adiia razglaša naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1. večje število delovnih mest KVD in PKD natakarjev, natakaric 2. 4 delovna mesta KVD kuharjev, kuharic 3. večje število delovnih mest PKD ali priučene sobarice 4. večje število delovnih mest evidentičarjev prodaje gostinskih stmritev v restavracijah, pivnicah, gostiščih in snack barih. Lahko 50 tudi upokojenci (blagajniki, finančni kontrolorji, knj govodje in podobni poklici); 5. 3 delovna mesta poslovodij obrata v planinskih domoivih in depandansah v obmorskih krajih — VKD ‘ali KVD gostinske ali trgovske stroke z delovnimi izkušnjami za vodenje obrata. Lahko tudi zakonca z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami; 6. 4 delovna mesta ekonomov enote s srednjo ali nepo-polno srednjo strokovno izobrazbo in delovnimi izkušnjami za samostojno delo; 7. eno delovno me.sto pomočnika, pomočnice šefa knjigovodstva podjetja finančni knjigovodja — bilancist s srednjo ekonomsko komercialno izobrazbo in 5 leti delovnih izkušenj; 8. 5 delovnih mest spremljevalk avtobusa (stevardes) dijakinje ustreznih .«iol z znanjem enega tujega jezika (italijanski, nemški, češki, angleški), poznavanjem zemljepisnih. gospodarskih in kulturnih znamenitosti Slovenije, Istre in severnega Jadrana ter s sposobnostjo opravljati lažja obračunska dela pri spremljanju skupin; 9. 3 delovna mesta administratorjev administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj; 10. več delovnih mest prodajalk sladoleda dijakinje — študentke; 11. eno delcvno mesto elektromehanika šibki tok za vzdrževanje elektronskih aparatov. Delovna mesta so v Ljubljani in v hotclsko-gostinskih enotah v planinah in ob morju. Delovna me^ta. opisana pod 1., 2. in 6. so za nedoločen čas in določen čas; delovna mesta pod 3., 4., 8. in 10. za določen čas, delovna mosta pod 5., 7,. 9. in 11. za nedoločen čas. Pismene ponudbe ■/. navedbo podatkov, ki se zahtevajo za stopanje na delo. naj kandidati pošljejo do 15. VI. 1971 na naslov: ALPE ADRIA, Ljubljana, Masarykova 14. Informacije ustno ali po telefonu 315-677 daje od 10. do 12. ure kadrovska služba podjetja. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Novo mesto PREKLICUJE RAZPIS javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča objavljen v Dolenjskem listu št. 22/71 z dne 3. junija 1971, ker razpis ni bil objavljen v skladu s 14. členom odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča' na območju občine Novo mesto in tudi razpdsni iX)goji ne ustrezajo citiranemu predpisu. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Komisija za sprejem In odpust delavcev pri hotelu Grad Otočec, Otočec ob Krki RAZPISUJE v letu 1971/72 prosta delovna mesta za izučitev poklica KUHAR — NATAKAR Pogoj: končana osemletka. Stanovanje in hrana preskrbljena. Prijave p>ošljite na upravo podjetja. OBRTNO PODJETJE »OPREMA«, Kočevje spre j me V uk 6 fantov za pohištvene mizarje Učenci prejemajo med, ukom vajensko nagrado. Stanovanje je možno dobiti v vajenskem domu. V uk sprejmemo tudii kandidate s končanim 7. razredom osnovne šole, pod pogojem, da končajo 8. razred šole med ukom pri Delavski univerzi v Kočevju. Prijave pošljite najpozneje do 15. 7. 1971. 20. IN 21. JUNIJA 1971 LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo v dneh 20. in 21. junija 1971 prodajala motorna vozUa in ostalo blago: avtomobile v nedeljo, 20 junija v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka od 8. lue naprej, motoma kolesa in ostalo blago pa 21. junija 1971 od 8, ure naprej v prostorih Carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152, soba 13/11. Ogled vozil in ostalega blaga bo v petek, 18, junija 1971 od 8. do 13. ure in v soboto 19. junqa 1971 od 8; do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI ZACETNA 1. oseb. a. Mercedes 230 automatik, letnik 1965, nevozen 2. oseb. a. Opel Admiral, letnik 19M, nevozen 3. oseb. a. Mercedes 190 C, letnik 1963, nevozen 4. oseb. a. Mercedes 220 Sb, letnik 1961, karamboUran 5. oseb. a. Mercedes 220 S, letnik 1963, nevozen 6. oseb. a. Peugeot 404, letnik 1968, karamboliran 7. oseb. a. Mercedes 190 C, letnik 1964, karamboliran 8. oseb. a. Mercedes 190 D, letnik 1960, nevozen 9. oseb. a. Renault 16 TS, letnik 1969, karamboliran 10. oseb. a. Mercedes 220 SB, letnik 1962, karamboliran 11. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 12. oseb. a. Skoda 100 MB, letnik 1967, karamboliran 13. oseb. a. BMW1800, letnik 1967, karamboliran 14. oseb. a. Glas, 1700, letnik 1965, nevozen 15. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran 16. oseb. a. Opel Kadett Coupe, letnik 1968, karamboliran 17. oseb. a. Ford Tranzit Bus, letnik 1966, karamboliran 18. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 19. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, nevozen 20. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1968, karamboliran 21. oseb. a. VW1200, letnik 1963, karamboliran 22. oseb. a. Austin Camionet, letnik 1963, nevozen 23. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran 24. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1963, karamboliran 25. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1966, karamboliran 26. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran 27. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 28. oseb. a. NSU Prinz 47, letnik 1964, nevozen 29. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 30. oseb. a. Opel Kapitan, letnik 1960, nevozen 31. oseb. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1962, karamboliran 32. oseb. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1962, nevozen 33. oseb. a. VW1200, letnik 1959, nevozen 34. oseb. a. VW1200, letnik 1959, karamboliran 35. oseb. a. Pontiac, letnik 1960, karamboliran 36. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 37. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, nevozen 38. oseb. a. VW1200, letnik 1960, karamboliran 39. oseb. a. VW1200, letnik 1962, nevozen 40. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, karamboliran 41. oseb. a. VW1200, letnik 1957, nekompleten 42. oseb. a. VW1200, letnik 1968, nekompleten 43. oseb. a. VW1200, letnik 1965, karamboliran, reg. motorja 44. oseb. a. Tatra Caravan, letnik 1920, nevozen 45. oseb. a. VW1200, letnik 1963, karamboliran, reg. motorja 46. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen 47. oseb. a. VW1200, letnik 1962, karamboliran, reg. motorja 48. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1964, karamboliran 49. oseb. a. VW1200, letnik 1955, nevozen 50. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 51. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 52. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1959, karamboliran 53. oseb. a. Tatra, letnik 1935, nevozen 54. oseb. a. Chevrolet, letnik 1949, nevozen 55. oseb. a. Fiat 1100, letnik 1956, nekompleten 56. oseb. a. VW1200, letnik 1960, karamboliran 57. oseb. a. NSU Prinz 47, letnik 1964, brez registracije PONOVNO NA UaTACIJI 58. oseb. a. Fiat Zastava 1300, letnik 1968, v voznem stanju 59. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 60. oseb. a. VW1500, letnik 1962, karamboliran 61. oseb. a. Ford Taunus 20 M, letnik 1968, karamboliran 62. oseb. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1959, nevozen 63. oseb. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 64. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran 65. oseb. a. Ford Zephir 6, letnik 1964, nevozen 66. oseb. a. Ford Taunus 20 M, letnik 1965, karamboliran 67. oseb. a. Peugeot 404, letnik 1962, karamboliran 68. oseb. a. VW1600, letnik 1969, karamboliran 69. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1965, karamboliran 70. oseb. a. VW1500, letnik 1965, k^amboliran 71. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 72. oseb. a. Opel Karavan, letnik 1962, nevozen 73. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1956, nevozen 74. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1969, karamboliran 75. oseb. a. Opel Kadett, letnik 1964, karamboliran 76. oseb. a. VW 500, letnik 1963, nevozen 77. oseb. a. VW1200, letnik 1956, nevozen 78. oseb. a. Fiat 600 D, letnik 1961, nevozen 79. oseb. a. VW1500, letnik 1963, karamboliran, r^. motorja 80. oseb. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1966, karamboliran 81. oseb. a. VW1200, letnik 1960, nevozen 82. oseb. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 83. oseb. a. VW1200, letnik 1962, nevozen 84. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 85. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 86. oseb. a. BMW 2000, letnik 1970, karamboliran 87. oseb. a. Opel Caravan, letnik 1961, karamboliran 88. oseb. a. VW1200, letnik 1959, nevozen 89. oseb. a. VW1200, letnik 1953, karamboliran 90. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1964, nekompleten 91. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1961, nevozen 92. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 93. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1960, karamboliran 94. oseb. a. VW1200, letnik 1960, nevozen 95. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1964, karamboliran 96. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1959, nekompleten' 97. oseb. a. Ford Tranzit 800, letnik 1964, karamboliran 98. oseb. a. Austin Inocenti, 1100, letnik 1966, karamboliran 99. oseb. a. Ford Anglia, letnik 1963, nevozen 100. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen 101. oseb. a. Opel 01ympia, letnik 1939, nevozen 102. oseb. a. Glas 1700, letnik 1966, nevozen-- 103. oseb. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1961, nevozen 104. oseb. a. Opel Kapitan, letnik 1962, nevozen 105. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen 106. oseb. a. Opel Caravan, letnik 1962, karamboliran 107. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 108. oseb. a. Opel Rekord, letnik 1959, nevozen 109. oseb. a. Opel Kapitan, letnik 1963, nevozen 110. oseb. a. BMW 700, letnik 1962, nevozen 111. oseb. a. BMW 1800, letnik 1967, karamboliran 112. oseb. a. Skoda Octavia, letnik 1964, nevozen in ostalo blago (avtodeli idr.). CENA N-dinaijev 15.000 10.000 9.500 9.500 9.000 9.000 8.500 8.000 8.000 8.000 7.500 7.000 7.000 7.000 6.000 6.000 5.000 5.000 5.000 5.000 4.500 4.500 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 < 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 2.000 2.000 1.500 1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 800 500 500 500 500 100 20.000 11.000 10.000 10.000 7.000 7.000 7.000 6.500 6.000 6.000 6.000 5.000 5.000 5.500 5.000 4.500 6.500 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3J00 3.500 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 2.000 2.000 1.000 5.250 3.150 3.000 3.000 3.000 2.450 2.450 2.450 1.750 7.000 1.200 Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so odrejeni za ogled blaga vplačati kavc^o v višini 10 % začetne cene v Carinarnici Ljubljana^ predstavniki podjetij pa morajo predloiiti še pooblastilo. V nedc\jo, 20. junija 1971, ne bomo sprejemali vlpačil, temveč samo v petek 18 6 in v soboto 19. 6. 1971. Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu 316-588 Carinarnica Ljubljana od 14. junija 1971 dalje. Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBLJANA PROiRAČUN Z ZAMUDO SPREJET Prevelike razlike tudi med reveži Pri reševanju socialnih vprašanj in urejanju priznavalnin je nujna pomoč republike — Zahteva: seznaniti republiško skupščino in poslance z neznosnimi razmerami v metliški občini Znano je, da je metliška občina med zadnjimi v Sloveniji sprejemala proračun samo zato, ker so iskali možnosti, da bi zadovoljili uporabnike proračuna. Žal to ni bilo mogoče, saj niti eden z dodeljenimi sredstvi ni zadovoljeru Denarja je tako malo zaradi večjih obveznosti do šolstva in sklada kmečkega zavarovanja, po drugi strani tudi potrebe naraščajo. Iz proračuna, ki bo imel letos na razpolago dobrft 3,600.000 din, bo šlo za kulturno-prosvetno dejavnost ali za obvezno financiranje temeljne izobraževalne skupnosti 234.772 din, socialno skrbstvo bo dobilo 611.500 din, za delo državnih organov je določenih 1,650.000 din, za delo družbeno-političnih organizacij in društev 319.600 din itd. Redna komunalna dejavnost v proračunu sploh ni upoštevana, prav tako ne delo krajevnih skupnosti in gospodarske investicije. Za te namene bodo porabili del namenskih občinskih skladov. V razpravi so se največ spuščali v pičla sredstva za socialno službo ter v borčevske priznavalnine. Četudi metliška občina 17 odst. proračuna namenja rešitvi teh vprašanj in je glede tega prva v Sloveniji, ne more vedno večjemu številu socialno ogroženih ljudi nuditi drugega kot sramotno miloščino. Prav tako ne more borcem zagotoviti niti 110 din občinske priznavalnine, kolikor jo je republika že pred leti priporočala. Odborniki so v razpravi poudarjali, da bi bilo treba te stvari enotno urediti za vso republiko, in ne po regijah kot predlagajo nekateri, kajti potem bi bili siromaki spet ločeni od bogatgših. Ce bo dolenjska regija usklajevala socialne podpore, bo mm -v' ' šS-'SiiK le več siromakov na kupu, ki bodo zajemali iz ene vreče, tistim, ki morajo živeti s 50 din na mesec, pa to ne bo prineslo izboljšanja Odborniki so zahtevali, naj se občinska skupščina v republiki in pri poslancih zavzema, da tudi pri socialno ogroženih ne bo več tako velikih razlik med razvitimi; in nerazvitimi predeli Prav tako naj enotno uredijo priznavalnine za borce. Ker ima Bela krajina veliko borcev in malo denarja, prejemajo ti namesto priznavalnine družbeno miloščino, medtem ko na Štajerskem in Gorenjskem izplačujejo tudi po 500 din na mesec borčevske priznavalnine. Na seji so pretresali še sredstva občinskih skladov in položaj večjih delovnih organizacij po prvih treh mesecih gospodarjenja v letošnjem letu. Podatki ne kažejo slabo, vendar je glede na nove in zaostrene pogoje gospodarjenja v stabilizaciji potrebna večja budnost. Odborniki zahtevajo od vsake delovne organizacije sanacijski program, ki ga morajo pripraviti v čimkrajšem času. GLASBENA PRIREDITEV IN LIKOVNA RAZSTAVA Mladi likovniki in člani Glasbene mladine na osnovni šoli v Metliki vas vabijo na glasbeno prireditev na grajskem dvorišču in na ogled likovne razstave v Belokranjskem muzeju, ki bo v nedeljo, 13. junija, ob 10. uri. Razstava bo odprta od 13. do 30. junija. VOLITVE V SLAMNI VASI V nedeljo, 13, junija, bodo volivci v Slamni vasi, to je volilni enoti, ki z£gema Slamno vas in Boldraž, volili novega odbornika občinskega zbora, ker je dosedanjemu odborniku mandat potekel. Volilci se bodo odločili za enega izmed obeh kandidatov; za Martina Nemaniča z Boldraža št. 7, ali pa za Janeza Težaka iz Slamne vasi št. 11. Košnja se je začela! V metliški občini je 2klravko Cajnar iz Kii-ževske vasi (na sliki) med 11 srečniki zasebnega sektoija, ki imajo svoj traktor, diužboii in zasebni sektor ^paj pa premoreta še 39 motornih kosilnic. Ker je v občini 1.642 hektarov travniških površin, je povsem jasno, da marsikje še vihtijo koso. (Foto: R- Ba-čer) »Zdaj uživam v vinogradu« Delo, ki ga je Jože Simonič začel leta 1939, še danes ni končano — Veliko je žrtvoval, dosti naredil, zato ga družba ni pozabila Med letošnjimi nagrajenci Osv^ bodilne fronte v metliški občini je tudi 67-letni Jože Simonič iz Dra-šič. - Kaj menite o visokem priznanju, zakaj so vam ga dali? „Ni prvo, ki sem ga dobil, le dm-ge vrste. Imam 3 vojaška odlikovanja in 5 gasilskih, pa tudi tega sem vesel. Zakaj sem ga dobil? Menda vedo, da sem od 1941 delal za partizane, komunist pa sem že od 1939. V &adcu sta me sprejela v partijo Jakob Butala in študent Janez Marentič. Spomenico sem zamudil Nisem hotel vložiti prošnje, ker se mi je za malo zdelo, ko pa so me pregovorili, da sem jo le oddal, je bilo šest dni prepozno. Prvim partizanom, ki so šli iz Podzemlja na Mmo goro, sem jaz dal orožje. S Stampoharjem sva ga v sodu peljala čez gradsko postojanko. 1942 sem hotel v partizane, a so me „višji“ na Črešnjevcu zavrnili, da moram nazaj na teren. Kmalu nato 80 me Italijani prijeli in odpeljali v internacijo na Rab. Tudi t^ smo se organizirali Z Rabsko brigado sem prišel domov, kasneje pa sem bil v 15. brigadi do konca vojne. V Metliki sem nato ustanovil čw-Ijarsko delavnico, potem so me izvolili za predsednika občine &adac, pred upokojitvijo pa sem bil pod-predsemiik občine v Metliki - Ste delali tudi pri gasilcih, ko ste omenili odlikovanja?__________ „Več kot 11 let sem bil poveljnik občinske gasilske zveze, zdaj sodelujem samo še kot predsednik nadzornega odbora. V Drašičih pa sem zraven pri vseh organizacijah. ‘ - Ste z življenjem danes zadovoljni? „Nič hudega mi ni Pokojnino imam, zamotim se z delom v vinogradu, hodim na lov in v tem uživam. Dokler bom zdrav, se ne bom pritoževal." R. B. Napoved za škropljenje Priporočamo, da upoštevate navodila protiperonospome službe, predvidevamo pa, da obstaja nevarnost prvih okužb vinske trte s peronosporo v času od 10. do 15. junija. Pri škropljenju naj vinogradniki uporabljajo naslednji škropivi: 0,2 odst. ortofaltan ali 0,2 odst. mycodifol' ter primešajo 0,3 odst. cosan. Opozarjam pa, naj v času, ko trta cvete, ne primešajo cosana, ker povzroča osipanje grozdja. Ortofaltan in mycodifol sta edina preparata na našem trgu, ki delno ščitita ^ozdje tudi pr^ sivo gnilobo. Pnporočam, da ju uporabljate v vseh naslednjih škropljenjih, razen za zadnje Škropljenje, v katerem sta primernejša cuprablau ali modra galica, la pospeši zorenje lesa vinske trte. _ IN2.JUUJ NEMANIČ SPREHOD PO METLIKI Z'----------— N Krvodajalci, javite se! Občinski odbor Rdečega križa v Metliki prosi krvodajalce domače občine, naj se v čim večjem številu odzovejo l^oda-jalski akciji, ki bo 2. in 3. julija v Metliki, l6i bo odvzemal Zavod za transfuzijo iz Ljubljane. Prijave sprejemajo vse krajevne organizacije RK na terenu in v ^delovnih organizacijah. KJE SO KOSl ZA SNffiTI? -sprašujejo Metličani Res je Komunalno podjetje že pred meseci pobralo vrsto košev, j&i prepleskalo in spet namestilo na stare prostore. Potem je pobralo preostale koše, o katerih pa že do^ tedne ni sledu. Ljudje zdaj mečejo odpadke po tleh ali kamorkoli Baje pleskanje kofev zaradi drugega nujnega dela ne pride na vrsto. Potem bi bilo bolje, da bi koše še nekaj časa pustili na svojih mestih takšne, kakrmi pač so. Tu bi koristneje služili svojemu namenu kot pa v kakšnem skladišču. VEC KOT PETDESETIM BELOKRANJSKIM ČEBELARJEM je v nedeljo, 30. m^a, na Vinomeru predaval znani čebelarski strokovnj^ iz Ljubljane tov. Lojze Kastelic. Nazorno je govoril o pridobivanju cvetnega pr^u in vzreji čebelnih matic. Na žalost je slabo vreme preprečilo še večji obisk, pa tudi za družabno srečanje po predavanju ni bilo nič poskrbljeno. METLIŠKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV je v i^nedeljek, 31. maja, naradilo po Dolenjski avto- busni izlet, ki se ga je udeležilo 38 članov. V Novem mestu so si o^ dali študijsko knjižnico, v Pleteij^ kartuzijanski samostan, v Kostanjevici Formo vivo, na Čatežu vrtnarijo, potem pa še kopališča v Dolenjskih, Šmarjeških in Cateških toplicah. Res izlet, na katerem je bflo prijetno združeno s koristnim. METLIŠKI ZDRAVNIK DR. ŽELJKO BOSNJAK je s 1. junijem odšel v novomeško bolni^co na -specializacijo za nevropsihiatra. V MetUki, kjer je bil pri ljudeh zelo priljubljen, je delal nekaj več kot eno leto. Tako je dr. Željko v teku dveh let že tretji zdravnik, ki je iz Metlike odšel v Novo mesto ali kam drugam na specializacijo. KUUB TEMU METLIŠKI ZDRAVSTVENI DOM ne bo ostal brez zdravnikov. Poleg šefa zdravstvenega doma dr. Evgena Bienen-felda in dosedanjega zdravnika dr. Miljenka Raosa sta se na novo z^ podila dr. Marjan Pust in dr. Boris Paja. Ce bo tovarna Beti odprla obratno ambulanto z zobnim oddelkom, bo zdravstvena služba v Metliki še bolj izpopolnjena. metliški tednik 25 ™ensk6ied S Petek, 11. junija — Barnaba Sobota, 12. junija - Flora Nedelja, 13. junija - Anton Ponedeljek, 14. junija - Metod Torek, 15. junija - Vid Sreda, 16. junija - Beno Četrtek, 17. junija — Lavra BREŽICE; 11. in 12. 6. ameriški barvni film „Kali Jug — boginja maščevanja". 13. in 14. 6. ameriški barvni film „Ctovek iz Arizone". 15. in 16. 6. francoski barvni film ,3rotissimo“. CRNOMEU: Od 11. do 13. 6. ameriški barvni film „Nepremaglji-vi“. 15. 6. ameriški baivni film , Jte-vica iz Bahberga“. KOSTANJEVICA: 12. 6. ameriški barvni film „Sama v temi“. 13. 6. ameriški barvni film „Operacija Lizbone**. KRSKO: 12. in 13. angleški barvni film „Teater sn«ti“. 16. in 17. 6. francoski barvni film „Ukradeni poljub". METLIKA: Od 18. do 20. 6. amaiški barvni film „7 žena za 7 kavbojev". Od 18. do 20. 6. ameriški barvni film „Obesite ga brez milosti". MIRNA: nemški barvni fUni 12. in 13. 6. „Helga in Mihael". NOVO MESTO: Od 11. do 13. 6. ameriško-italijanski barvni film , J*o-išči si prostor, kjer boš umrl". 16. in 17. 6. francoski barvni film,,Opojni duh denarja". - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 11. do 15. 6. ameriški barvni film ,,Tarzan na Veliki reki". RIBNICA: 12. in 13. 6. ameriški barvni film ,,Cena maščevanja". SEVNICA- 12. in 13. 6. danski film ,Jaz žena". SODRAŽICA: 12. in 13. 6. francoski film „Vesele počitnice". ŠENTJERNEJ: 12. in 13. 6. film „Agent Sigma 3". TREBNJE; 12, in 13. 6. angleški barvni špijonski film „James Bond dvakratno živi". 16. 6. ameriški barvni avanturistični film „Kralji sonca". ŠMARJEŠKE TOPLICE; 16. 6. angle3d barvni film ,4nterludij“. oa SLUŽBO DOBI M PRODAM MLADEMU DEKUETU nudim brezplačno hrano in stanovanje za m^hno pomoč na manjši kmetiji na lepem kraju Gorenjske ob avtobusni cesti. Obenem preskrbim delo v tovamL Pišite na naslov; Janko Škrjanc, Senično 15, Tržič, Gorenjsko. SPREJMEM VAJENCA za avto-Učenje. Stane Pustavrh, Cesta krških žrtev 139, Krško, tel. 71-367. MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Naslov: Cimerman, Ljubljana, Po^e, Cesta 38/11. ISCEMO KV ali nekvalificirano natakarico. Plača po dogovoru. Gostilna „Na klancu", Medvode 81. VAJENKO za pletilstvo sprejmem takoj ali po dogovoru. Hrana in stanovanje pri meni. Albina Kovačič, pletilstvo, Stična, Ivančna gorica. STANOVANJA NUJNO potrebujem opremljeno sobo s souporabo kopalnice v centru mesta ali bližnji okolicu Naslov v upravi lista (1189/71). ODDAM opremljeno sobo samskemu modemu. Naslov v upravi lista (1181/71). ODDAM samsko sobo. Plačilo vnaprej. Naslov v upravi lista (1185/71). ODDAM sobo pošteni ženski. Naslov v upravi Usta (1186/71). ISCEM neopremljeno sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližini. Dobro plačam. Naslov v upravi lista (1225/71). MLADA USLUŽBENKA išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu.. Naslov v upravi list Motorna vozila POCENI prodam fiat 750, letnik 1965. Informacge po telefonu 21-830. PRODAM moped T 12. Paderšičeva 34, Novo mesto. PRODAM osebni avto Alfa-Romeo Gulia Ti 1300 z m^hno okvaro na motoiju; zamenjam tudi za mai\jSi avto. Dolenjske Toplice 71. PRODAM AVTO R 4 - katrico, ist-nik 1968, prevoženih 46.000 km. Gostilna Lukež, Biežioe. PRODAM FIAT 750, letnik 1969, in žrebe, staro 18 mesecev. Naslov v upravi lista (1213/71). PRODAM MOPED trobrzinec. Ogled vsak dan. Trdinova 24, Novo mesto. UGODNO PRODAM kombi IMV 1000, generabio popravljen, ali zamenjam za fiat 750 in prikolico za čoln. Telefon 71-367. PRODAM FIAT 750, letnik 1966. Žabja vas 15, Novo mesto. PRODAM AVTO alfa romeo 1600 Fulia 11, letnik 1966. Boris Kos, Skalick^a 4, Novo mesto. PRODAM zelo aobro ohranjen avto fiat 750, letnik 1966. Ogled po- Esldan. Jevtič, Nad mlini z3, ovo mesto. PRODAM PRINZA 1000 L, letnik 1967, 75.000 km. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1967. Filip Bilobrk, Mestne njive, blok X/26, Novo mesto. PRODAM dvostanovanjsko hišo v Grosupljem, zgrajeno do trelje faze; dokumentacija in priključki urejenL Ponudbe pošljite na naslov; Janez Zaletel, Stanežiče 22, Ljubljana-Šentvid. RAZNO v SOBOTO, 5. junija, sem od Otočca do Šmaijete izgubil kardansko gred s podaljškom. Poštenega najditelja prosim, dajo proti nagradi vrne v prodajalni Kmetijske zadruge Šmaijeta. V NAJEM oddam lokal (delavnico) s pritiklinami in opremljeno sobo. Krevl, Partizanska 19, 68000 Novo mesto. NUDIM nagrado tistemu, ki mi preskrbi eno ali.dvosobno stanovanje v Novem mestu aJi neposredni bližini. Angela Koritnik, Sevnica, Naselje heroja Maroka 12. TUDI pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PRODAM suhe smrekove plohe in 3 centimetrske deske. Jože Hudoklin, gostilna. Brusnice. PRODAM njivsko-vinogradniški traktorski kultivator francoske znamke Staub, malo rabljen — sedem peres, enostavna finska regulacija. Ferkolj, Kronovo, Šmarješke Toplice. PRODAM leseno garažo za osebni avto in ženski hitri šivalni stroj „RTaf‘. Miha Cobiar, Novo mesto, Trdinova 14. UGODNO PRODAM električni kuhalnik na dve plošči, pekač, kad (plehnato), dve preSti odejL Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM otroški voziček z globokim in športnim vložkom. Slavka Kobašbć, Zagrebška 12, Novo mesto. PRODAM mlatilnico Zarja v dobrem stanju. Frančiška Stariha, Osojnik 8, Semič. POCENI PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo, novejši tip. Ogled med 16. in 17. uro. Novo mesto. Jerebova 3 a, stanovanje št. 4. PRODAM polavtomatični stroj za izdelavo strešne opeke, rabljen trofazni hidrofor in oljno peč „Fenix". Franc Bregar, Šentjemg 153. PRODAM magnetofon znamke Gru-ding de lukse TK 145 s petimi kasetami in mikrofonom. Naslov v upravi lista (1182/71). PRODAM enoosno prikolico za traktor. Informacije dobite v gostilni Slivšek, Zdole pri Krškem. PRODAMi brejo kravo. Mačkovec 6, / Otočec ob Kriči. UGODNO prodam trodelno kuhinj-^o kredenco. Cankaijeva 5, Novo mesto. PRODAM mlatilnico v dobrem stanju in kad - 600 L Naslov v upravi Usta (1202/71). PRODAM kompresorski hladilnik in otroški ^ortni voziček. Jože Udovič, Kettgev drevored 14, Novo mesto. PRODAM mlatilnice smukarice, nove in stare, na boben in odprt boben, dve trosilki na reto, čistilko (malo rabljeno), dve ročni slamoreznici in eno motorno slamoreznico. Anton Hočevar, Cužnja vas, Mokronog. KUPIM KUPIM star hram aU bRina. Ciril Hudoklin, Partizanska 29, Novo mesto. Prepovedigem pašo na vseh mojih parcelah. Proti kršiteljem bom primoran uvesti sodni postopek. Franc Strgar, Karteljevo 28, Mirna peč. Jože Župan, Dobrava 37, Škoc-"^an, prepovedujem hojo, vožnjo, pašo kokoši ter drugih živaU in kakršnokoU delanje škode po mojih paicelah v Dobravi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Janez Turk, Dolž 4, Stopiče, prepovedujem pašo kokoši po ^ mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal Martin Mrvič, MaL Cerovec 6, Stopiče, prepovedujem pašo, hojo in delanje kakršnekoU 3code po vseh mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL Jožefa Trupkovič, Straža x28, Šentrupert, obveščam javnost glede na preklic, ki sta ga objavila Marga Zabukovec in Henrik, Trstenik št. 7, Šentrupert, dne 20. maja 1971, da je bilo posestvo v Trsteniku št. 7 razdejeno s sklepom občinskega sodišča Trebnje Rnp 76/66-34 z dne 28. maja 1969, katerega je potrdilo okrožno sodišče v Novem mestu s sklepom Gž 318/69-2 z dne 13. novembra 1969, s čimer je bil razdružitveni postopek pravnomočno končan. Ivan Petrič, 7311 Erkenbrechts-weUer, Buigweg 23, Deutschland, opozarjam, da moj brat in mama ^ton in Helena Petrič, Gradac 76, nista upravičena prodajati moje lastnine, in svarim vsakogar pred nakupom. Ivan Kralj, Adlešiči 6, Adlešiči, prepovedujem vožnjo in pašo živine po mojem zemljišču v AdleSčih in na Mali Plešivfci. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PRODAM HIŠICO v Starem padu, minuto od avtobusne postaje in 5 minut od železniške ' postaje Libna; primerna je za upokojenca aU za majhno družino m je takoj vseljiva. Naslov: Ivan Mesojedec, Senovo 194. PRODAM dvosobno stanovanje s kopalnico v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (1229/71). PRODAM dvosobno stanovanje z vrtom in kle^o. Anton Jazbec, Kvedrova 3, Sevnica. PRODAM hišo v Cešči vasi z vrtom za stavbno parcelo -r eno sobo pridržim do smrti. Mari||a Štam-felj, Cešča vas 15, Novo mesto. PRODAM iflive in gozdove v Dra-gom^i vasi in vinogradni9ce parcele v PlešhdcL I^ormacge do 20. 6. 1971 v gostilni Jelenič na Suhorju aU telefonično Krai\j 064-23-506. Ljubemu možu in očetu Antonu Kuhagu žeUjo vse lepo za njegov praznOc in ga prisrčno pozdravljajo vsi njegovi: MUena, Mj^da, Tonček in mama. K^OEVEsniAl DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V UUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE - osnovico šolo (5., 6., 7. in 8. razred) - administrativno šolo (dveletna) - ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) - tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemgsko stroko) - delovodsko šolo (za strojno stroko) - pokUcno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TECAJE - nemškega in itahjanskega jezika - tehni9cega risanja - za skladiščnike - za kontroloije in preddelavce v kovinarski stroki - za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih oiga-nizacgah) VPISUJEMO VSAK DAN od 7. ure do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šoL leto 1971/72, ki vam ga poš^emo na vašo zahtevo. S takojši\jim vpisom pridobite na času! SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt poš^ite znamko v vrednosti 3,00 din na naslov; DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. HITRO OCiSTI oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto; od 6. do 18. ure! Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta," brata, svaka in strica LEOPOLDA PUSTA iz Vrhtrebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjene vence in za vse, karkoU so nam storiU dobr^a v bridkih urah, ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi čestitljivi duhovščini za opravljeni'obred. Žalujoči: žena Ana, sin in hčerke z družinami Ob prezgodnji izgubi našega dra-g^a moža, očeta in brata ALOJZA SREBRNJAKA z Velikega Slatnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili soža^e, sočustvovaU z nami, mu darovali vence in cve^e in ga spremiU na njegovi zadigi poti Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, duhovščini za spremstvo ter sosedom in vaščanom. Vsem prisfČna hvala! Žalujoči: žena M^a, sin Lojz, hčerki Slavka in Marga, brat in sestre ter drugo sorodstvo Dne 6. junija je minilo eno leto od prerane smrti našega dragega atka, soproga, brata in strica JOŽETA NEMANIČA iz Bušinje vasi Hvala vsem, kateri so ga ohraniU v lepem ^ominu in obiskujejo njegov tihi dom. Žalujoči: / hčerka, sin, soproga, sestre, brat Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta, strica in brata ^ JOŽETA KOLpGARJA iz Dol. Polja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje in vsem, ^1 ste ga spremiU v tako velikem številu na zadnji poti. Enako se zahvaljujemo tovarni Labod, Industriji obutve, Novolesu in SZDL Gor. Polje, častiti duhovščini pa za spremstvo in obred. Žalujoči: žena Ana, hčerki Anica in Jožica, sin Ivan in Jože z družinami ter sestra in drugo sorodstvo Služba družbenega knjigovodstva podružnica 521 Novo mesto razglaša prosta delovna mesta za: — diplomiranega pravnika — 2 inšpektorja — 2 uslužbenca s srednjo ekonomsko šolo Pogoji: za delovno mesto pravnika je potrebna pravna fakulteta z opravljenim sodniškim izpitom. Za delovno mesto inšpektorja je potrebna ekonomska ali pravna fakulteta in pet let delovnih izkušenj na finančno-ekonomskih poslih. Za delovna mesta s fakultetno izobrazbo je na razpolago eno družinsko stanovanje. Za delovni mesti s srednjo ekonomsko šolo zaželena praksa v finančno materialnem poslovanju. Osebni dohodek se obračuna po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDK podružnice. Ponudbe za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva — podružnici 521 Novo mesto. Razglas velja 15 dni po objavi. Vsem, ki ste našo pokojno mamo IDRIJO GRUBAR Mali Ban 4, Šen^raej spremiU na zadnji poti in nam v teh težkih dneh staU ob strani te nam žalost kakorkoU olajšaU, iskrena hvala. Še posebej smo hvaležni sosedi gospe Pepci Grubar za nesebično pomoč. Žalujoči: mož Jože, otroci: Martin in Peter z družinama, sin Tone in sorodniki Ob smrti našega dr^ega očeta in starega očeta ANTONA BARTOUA iz Laz pri Uršnih selih se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, nam izra-ziU S(žalje in kakorkoU pomagaU. Predvsem iskrena hvala Bariči Erpe iz Laz za nesebično pomoč, pevcem in gospodu župniku za obred in govor ob grobu. Žalujoči: otroci z družinami Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata FRANCA KNAVSA iz Konca vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izraziU sožalje, darovaU pokojniku cve^e in ga spremiU k večnemu počitku. Posebna zahvala Jožkotu Umeku za nesebično pomoč v času pokojnikove bolezni, gospodu župniku za poslovilni govor ter tov. Slavku 'Smrdelju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem, kolektivoma Tekstilana Kočevje in Ljubljanski banki - podr. Kočevje ter gasilskemu društvu Stara cerkev za podarjeno cvetje in pomoč, izkazano v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči; žena Francka ter hčerke Vera, Milena in Pavla z družinami RADIO BREŽICE Četrtek, lo. junija; I6.00 do 16.10 Napoved programa in poročila - 16.10 do 17.00 NAJ POP LOT - Aktualnost tedna - Nove plošče RTB - Iz naše glasbene šole — Obvestila in reklame — 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: IzbraU ste sami. • SOBOTA, 12. JUNIJA; 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Sobotno kram^anje — 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam — 17.00 do 17.20 Mqmir Sepe; kom- ?onist, dirigent in instrumentalist — 7.20 do 17.30 Za naše najmlajše — 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 13. JUNIJA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice — Za naše kmetovalce: inž. Olga LupSna - Predpisi o semenskem materialu za zaščito rastlin — Minute z ansamblom Avsenik — BiH smo gostitelji šol bratov Ribar -reportaža - Obvestila, reklame in ^red kinematografov — 12.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. Uredništvo radia Brežice sporoča svojim poslušalcem, da z nastopajočim tednom oddaja le ob četrtkih, sobotah in nedeljah. Tak spored bo do srede septembra. •ZAHVALA Ob izgubi ljubega moža, očka ter sina SILVA JARCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pirijaleljem in znancem, ki so ga v tako velikem šte\^lu sprenndli na zadnji -poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo EKxijetju ELEKTRO Ljubljana — enota Novo mesto, tovarišu Primožiču in sodelavcem za pomoč in organizacijo pogreba ter za poslovilne besede tov. Jeraju in gospodu dekanu za ganljivi govor. Iskrena hvala dir. Hojnikovi, dr. Kiranjcu, Komunalnemu podjetju Trebnje, podjetju INKOT Trebnje, kakor tudi sosedom za pomoč v bridkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo vsem;, ki so nam ustno in pismeno izrazili sožalje Trebnje, 8. junija 1971 Žalujoči: žena Jelka s hčerkama Jelko in Silvo, nuang (er oi^ sorodniki ZAHVALA Ob nenadomestljivi in zelo boleči izgubi naše ljube, nadvse dobre mame, žene, stare mame in tašče ANGELCE SLIVŠEK s Senovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikoir\, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih dneh, ko je nenadoma prenehalo biti zlato srce naše mame, nudili pomoč in tolažbo, nam izrazili sožalje in zasuli njen drugi dom z. venci in cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni sosedovi družini Mikek, Tonetu Novaku, kolektivu občinske skupščine Radovljica, gospe Tonki Kopina in gospe Breznikar, g. župniku za spremstvo in vsem, ki z nami sočustvujejo. Neutolažljivi: mož Janez in hčerke Angelca, Slavica, Olga in Marja z družinami 26 DOLENJSKI LIST Št. 23 (1106) — 10. junija 1971 TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 11. junija: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šob za nižjo stopnjo „Domače živali" - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Itiž. Janez Sega: Predpisi o plemenjakih — 12.40 Ž ansamblom bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak" — 17.10 Človek in zdravje — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča — 20.00 Poje Komorni zbor Radia Maribor p. v. Rajka Sikoška - 20.30 „Slovenska popevka 71“ — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih. SOBOTA, 12. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročfla - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kme-tgski nasveti — Inž. Marta Gosar: Pomen selekcije črnega ribeza - 12.40 Poje sopranistka Sonja Hočevar - 13.30 Priporočajo vam... — 14.10 Glasbena pravljica — Vid Pečjak: Pobegli robot — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 18.45 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Lahka glasba - 20.30 Slovenska DODevka7l. NEDELJA, 13. JUNIJA: 4. 30 do 8.00 Dobro jutro! — 8.05 Radijska igra za otroke - Rene Guillot: Red Kd iz Arizone - U. del - 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši... Miroslav Luštek: Delo glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet v 1941. letu - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - F. Drofenik: Poletna zgodba - 15.05 Marjan Marinc - Jože Privšek: Ritmična koeksistenca (zabavno glasbena oddaja) - 16.00 Radijska igra - Anton Ingolič: Srečanje na planini - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 ,,V nedeljo zvečer** - 22.20 Plesna glasba. PONEDELJEK, 14. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše' goste iz tujine - 1130 Kmetijski nasveti - • Inž. Živojin Hojnik: Razvoj omrežja gozdnih cest na mariborskem gozdnogospodarskem območju — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 ,,Vrtiljak** — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 „Signali** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s harmonikarjem Avgustom Stankom - 20.00 Richard Wagner:.3. dejanje romantič- ne opere „Lohengrin** - 22.15 Za ljubitelje jazza. torek; 15. JUNIJA; 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -9.20 S pevcema: Gabi Novak in Arsenom Dedičem — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Dušan Terčelj: Vino in turizem -12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... — 14.10 18 tednov - 18 oktetov - 14.30 ,Na poti s kitaro** - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 ,»Vrtiljak** — 17.10 Popoldanski simfonični koncert -18.15 V torek na svidenje! - 18.45 Četrt ure s pevko Eldo Viler -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij - 22.15 Glasbena poezija Ottorina Respighi- ^^'SREDA, 16. JUNIJA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Kaj vam pripo- veduje glasba - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše gos*“ iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Zvone Miklič: Uspeh letošnjih tečajev za traktoriste in agrotehnike — 12.40 Veseli zvoki z ansamblom Borisa Kovačiča - 13.30 Priporočajo- vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in ‘pozdravljajo - 16.00 ,.Vrtiljak** - 18.15 Iščemo popevko poletja - 19.00 Lahko noč, otroci! - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 17. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Ob lahki glasbi - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 ,,VrtiIjak“ - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 18.45 Naš podlistek - E. Kaestner: Je eksistencializem ozdravljiv? — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Tehniška šola za strojno sti^oko v Ljubljani, Aškerčeva 7/11 RAZPISUJE vpis v 1. letnik za šolsko leto 1971/72 V strojni in varilski odsek bo sprejetih 260 učencev in učenk. Pogoji za sprejem so: 1. uspešno končana osemletna o.snovna šola, 2. pozitivna ocena iz tujega jezika v spričevalu o končani osnovni šoli, 3. starost največ 18 let, 4. ustrezno zdravstveno stanje, 5. uspešno opravljen sprejemni izpit. Prijavo za \’pis (obr. 1.20 v prodaji Državne založbe) kolkujte s kolkom za 1 din ter ji priložite: 1. spričevalo o končani osemletni osnovni šoli ori- ginal), ..J 2. zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejse od mesec dni. ..... Prijave za vpis sprejema šola dne 19.,.21. in 22. junija 1971 od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure v sobi 7/11, Aškerčeva c. 7. Po pošti poslanih prijav ne bomo up>ošlevali. Učenci, ki so končali osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, ne bodo opravljali sprejemnega izpita, ostali pa le, če bo prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih mest. Sprejemni izpit bo 25. junija 1971 iz slovenskega jezika in matematike. Pričetek izpita bo ob 8. uri f>o navodilih, ki jih bodo kandidati dobili ob vpisu. Kandidati izven Ljubljane, ki žele biti sprejeti v Dom tehniških šol na Vidovdanski 7,' naj vlože prošnje direktno na upravo 'doma. NEDELJA, 13. JUNIJA 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.35 Po domače z ansamblom Ludvika Lesjaka in Viškimi fanti (Lj) - 10.00 lOne-tijska oddaja (Zg) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška'matineja: Pika Nogavička (Lj) — 11.20 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 12.10 TV kažipot (do 12.30) (Lj) -ŠPORTNO POPOLDNE - 18.05 Nedelja v New Yorku - ameriški film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (LJ) - 20.30 3-2-1 (LJ) - 20.35 A. Marodić: Samomorilci so med nami (LJ) - 21.25 Videofon (Zg) - 21.40 Poročila (Lj) - 21.55 Športni pregled (JRT)) PONEDELJEK, 14. JUNUA 16.40 Odprta univerza (Bg) - 17.10 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 17.35 Wilde: Srečni princ - L del (JRT) (LJ) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) — 18.35 Crni delfin — oddaja iz cikla Od zore do mraka (Lj) - 19.05 Maksimeter - zabavno glasbena oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (LJ) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 M. Pa^ol: Fabien - drama TV Zagreb (Lj) - 21.25 Pariški mozaik -Ti in tvoji oblaki (LJ) - 22.10 Poročila (Lj) TOREK, 15. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -■ 17.40 E. Peroci: Nina in Ivo - 6. oddaja (LJ) - 17.55 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) — 18.25 Slovenski top pops: Skozi 25 let, 6. oddaja (Lj) - 19.05 Oceanografija: Morje izvor hrane in surovin (Lj) - 19.30 Starši in otrok (LJ) - 19.40 Pet minut za boljši Jezik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Film meseca: Mamma roma — italijanski film (Lj) - ... Glasbeni nokturno: Oktet Galus (LJ) - . ... Poročila (LJ) SREDA, 16. JUNUA 15.20 Plavanje - Partizan : Padova — fffenos (do 16.50) (Bg) — 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) — 17.45 Pika Nogavička - švedski fUm (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasba za staro in mlado (Bg) - 19.00 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 19.20 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Jiri Sequens: Sandal brez'para - češka TV igra (Lj) - 21.20 Darjan Božič: Jago - opera (LJ) -22.05 Poročila (Lj) Četrtek, n. junija 16.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.30) (Bg) - 17.00 S. Mihelčič: Medved in čebele, glasbena pravljica (Lj) - 17.15 Obzornik (Lj) - 17.30 Družine — poljudno znanstveni film (Lj) - 18.00 Mozaik (Lj) - 18.05 Enkrat v tednu (LJ) - 18.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bg) - 18.50 Cikcak (LJ) - 19.00 Otroci sveta - 'Mondovizijski prenos v barvah (Mondovizija - Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 L. Pirandello: Moj svet (Lj) -... 400 let slovenske glasbe (Lj) -... Poročila (Lj) - ... Evropsko prvenstvo v boksu — prenos iz Madrida (Lj) PETEK, 18. JUNIJA 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) — 17.45 Otroški spored (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Glasbena oddaja (Bg) - 19.00 Mestece Peyton -serijski film (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Doktojja Jerryja čarobni napoj - ameriški film (LJ) - 22.15 Glasba iz studia B — zabavno glasbena oddaja (Lj) -... Poročila (LJ) SOBOTA 19. JUNIJA 16.15 Obzornik (LJ) - 16.30 Plus Eet - mladinski quiz (Sa) - 17.30 S amero po svetu: Ljudje ob Indijskem oceanu (Lj) — 18.00 Madrid: Evropsko prvenstvo v boksu - finale (EVR-Zg) - v odmoru propagandna oddaja (LJ) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (LJ) - 20.35 Festival vojaških orkestrov - prenos (Sa) - 22.05 Maščevalci - serijski fihn (Lj) - 22.55 TV kažipot (Lj) - 23.15 Poročila (LJ) - 23.25 Evropsko prvenstvo v boksu — posnetek iz Madrida (Lj) »Dolenji list« v vsako družino t ISKRA^ p5nq nn^u let elektromehanika telekomunikacije elektronika avtomatika elementi **t*T Srebrni jubilej ISKRE ISKRA je letos stara četrt stoletja. To ni tako veliko, vendar dovolj, da je postala eno vodilnih podjetij v JugoslaviJI. 17.000 parov rok, v 16 delovnih organizacijah, sodeluje v bogati proizvodnji: od sestavnih delov, raznih gospodinjskih aparatov do najzahtevnejših elektronskih naprav. Iskrine tovarne so doma in v tujini. ISKRA Je tudi delničar več tujih firm in uspešno poslovno sodeluje s priznanimi inozemskimi partnerji. ISKRA Elektromehanika, Kranj ISKRA Elementi, Ljubljana ISKRA Avtoelektrika. Nova Gorica ISKRA Avtomatika, Ljubljana ISKRA Aparati, Ljubljana ISKRA Kondenzatorji, Semič ISKRA Sprejemniki, Sežana ISKRA Elektromotorji, Železniki ISKRA Naprave, Ljubljana ISKRA Polprev<^niki, Trbovlje ISKRA Instrumenti, Otoče ISKRA Elektronika, Horjul ISKRA Usmerniki, Novo mesto ISKRA Orodjarna, Ljubljana ISKRA Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana ISKRA Commerce, Ljubljana DOLENJSKI LIST 27 Prijazna spremljevalka s ključem v preteklost Predstavljamo jo s portretom, ki je nastal skoraj pred petdesetimi leti. Brežičani bodo v njej prepoznali podobo Ive Stiplovškove. Portretiral jo je njen pokojni mož — slikar leta 1926. Podoba je romala na več slikarskih razstav doma in na tujem. Danes je razstavljena v spominski galeriji slikaija Stip-lovška v Posavskem muzeju, kateremu jo je lani skupaj z nekaterimi drugimi krajinskimi slikami in tihožitji podaja pokojnikova vdova. doma v Cerknici), ji sporočijo čas obiska in prosijo za vodstvo. Nekatere šolske skupine iz Slovenije imajo že kar abonirane pomladanske izlete v brežiški grad, Cate-ške Toplice in Kumrovec. Skupinam in posameznim obiskovalcem zna tovarišica Stiplovškova vedno prijazno svetovati, naj nadaljujejo pot po tej ali oni slovenski „kulturni transverzali'", in je tako najboljši^ sicer neuradni brežiški turistični informator. V prijaznem pogovoru s svojimi muzejskimi obiskovalci, predvsem s šolskimi otroki in učitelji je tovarišica Stiplovškova „odkrila" marsikateri muzejsko za-rumiv etnografski, zgodovinski in umetniški predmet, ki bi sicer bil preprodan, izgubljen ali uničen Preteklost Brežic, Posavja in Slovenije je Stiplovškova s svojim zanimivim, razumljivim in ljubeznivim pripovedovanjem iz leta v leto predstavlja deset tisočem obiskovalcev, ki se „prijazne dame“ iz muzeja, kot jo imenujejo turisti iz Nemčije in Francije, ko se drugič ali tretjič vračevo v brežiški grad, radi spominjajo. In če priljubljena vodnica s svojo razlago vzbudi pri obiskovalcih vsaj nekaj spoštovanja in ljubezni do naše kulturne dediščine in ustvarjakiosti, ji je to v največje zadoščenje, najlepše i^čUo. Prvpričali smo se lahko, da ji to največkrat uspe. V knjigi vtisov so skoraj na vsaki strani zabeležene pohvale v slovenščini, hrvaščini, nemščini, francoščini, italijanščini, v nam nerazumljivi hebrejščini in arabščini: „lepo, čudovito... “ „majhno mestece, toda velik mu-zej‘\ predvsem pa se zahvaljujemo za prijazno vodstvo ter vsestransko in razumljivo razlago. “ Ti zapisi nam povedo vse in ne potrebujejo pojasnila. J. T. i Črnomaljske kresnke na juijevanju lepo pojo ui plešejo, sploh so vabljive, da je kaj, to čaji, na pride 12. in 13. junija v Črnomelj. Kresoval^ in j^ev»ije, ki ga letos osmič predstavijjgo gledalcem, bo brez dvoma spet priv^ilo tisoče gostov iz Sk>venije in Hrvalke. V soboto zvečer bo program ob velikem kresu v dolini pc^ železnico postJ^, v nedeljo dopoUbie pa na istem kraju juijevai^e. Po dveumem pro-Ipramu, kakor že prej in vmes, bo dobiti na stojnicsdi belokrsH^ske speciaUtete, pijačo, sadje ter spominke. Ni se bati, da bi bflo gostom po prireditvi dolgčas. Za ples in zabavo Ijo poskrbljeno po vseh lokalih in na zabaviščnem prostoru. CIGANI V HI Sl - Štefanija Požeš iz Korenitke je prišla 5. junija popoldne v Veliko Loko na obisk k Mariji Podgoršek. Podgorškove ni bilo doma. pač pa so bili v njeni hiši Cigani. Požcševi so zagrozili z nožem, potem pa so jo ucvrli neznano kam. Podgorškovi je zmanjkalo 100 din. Za tatovi poizvedujejo trebanjski miličniki. v NEDELJO' PRI DOLNJEM AJDOVCU Eksplozija v naročju Antanu Hočevarju, 17, je v rokah razneslo mino lahkega italijanskega minometalca v nedeljo, 6. junija, se še ni začelo mračiti, ko se je v suholua-jinski mir in gluhoto zasekal odjek eksplozije. Anton Hočevar, sedemnajstletni fant iz Dolnjega Ajdovca, je na mali jasi, kakšnih dvesto metrov od domače hiše, v bolečinah in oblit s krvjo presunljivo zastokal. Mina lahkega italijanskega minometalca, ki jo je bil Anton našel kdove kje več kot četrt stoletja po vojni, je Pošten najditelj Stane Babič iz Podgorske ulice 2 v Kočevju, ‘zaposlen pri Rudniku, član ZZB, je 30. raaja našel v Ribnici denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja. Takpj je vprašal T. K., tudi zaposlenega pri Rudniku, ki je stal pri svojem avtu, kjer je bila na tleh denarnica, če ni morda on izgubil denarnice. T. K. jc rekel, daje ni. Na ponovno pregovarjanje ^ biča pa jc Ic segel v zadnji žep in ugotovil, da - nima denarnice. T. K. je bil seveda vesel in je spravil denarnico, za katero sta prej oba ugotovila, da je res njegova. Pošteni najditelj, borec Stane Babič je v zahvalo dobil obljubo, da mu bo T. K. ob prvi priložnosti plačal „kaj za popit“. Pošteni najditelj jc bil v tem primeru res slabo nagrajen. Morda T. K. ne ve, da najditelju pripada že po predpisih drugačna nagrada, in ne v obliki pijače, ali pa je bil takrat tako presenečen, da se je najditelju pozabil drugače zahvaliti. P-c fantu eksplodirala tako rekoč v naročju. „Kaj je s tabo. Tone? “ je s solzami v očeh in z drgetajočim gla^m vprašal ranjenca njegov prijatelj in sovrstnik Martin Legan, doma iz iste vasi. Več pa iz sebe ni spravil. Potem so prišli ljudje. Toneta obvezali in ga, kar se je dalo hitro, od-pehali v novomeško bolnišnico. Fant jo je pošteno skupil: mina je ranila po rokah, nogah in zase-ala rane v trebuh. Na novomeSci UJV so šele naslednji dan zvedeli za pretresljivi dogodek in ga raziskali. Ugotovili so tole: V nedeljo popoldne je Hočevar povabil Lepna, naj gre z njim, da bosta nekaj naredila: zaupal mu je, da ima staro mino, ki jo bosta sprožila. Ustavila sta se okoli 150 m od vasi: Legan se je umaknil, Hočevar pa je mino vrgel. Zamižala sta, mina pa je ostala cela. Hočevar jo je pobral, vžgal vžigalico in začel mino ogrevati. Tedaj je strahovito počilo. Sreča v nesreči pilota Kastelica Jadralni pilot novomeškega Aerokluba Zmago Kastelic (34), inženir elektrotehnike, je v nedeljo popoldne v okviru republiške akcije preletov poletel z letališča v Prečni proti Mariboru. Domala pred ciljem je pri vasi Črešnjevec (blizu Slov. Bistrice) zaradi močnega zračnega toka navzdol, ko ni mogel preleteti hriba, skušJ obrniti letalo v dolino, kjer bi lahko pristal. Pri obračanju mu je zaradi močnega vetra hitrost močno padla in je z večje vi-šme, kot je običajno, trdo pristal. Pri tem se je jadralno letalo „tre-ner“ YU 4192 razbilo, Kastelic pa si je poškodoval gleženj na levi nogi in nalomil tri rebra. BU je ves čas pri zavesti in je takoj opisal ves dogodek primariju nezgpdneg3 oddelka mariborske bolnišnice, kjer so mu nudili prvo pomoč. Tovariši iz aerokluba so v ponedeljek zjutraj obiskali Kaštela, ki je dobro razpoložen, čeprav ga jezi, da zaradi zdravljenja gležnja ne bo mogel sodelovati do konca akcije in na republiškem jadralnem prvenstvu, ki se bo začelo v Prečni 17. junija. ,J*rihodnje leto pa zagotovo!" je še rekel predsedniku kluba, ko so se poslavljafi. Mesto nesreče si je v ponedeljek ogledala komisija Zvezne uprave za ci^^o zračno plovbo iz Beograda, vendar še ni dala uradne izjave. Ostanke letala so v torek prepeljali na novomeško letališče. Zmago Kastelic je letos spomladi osvojil jadralni „srebrni C‘, ko je izpolnil pogoje: 5 ur neprekinjenega jadranja, vzpon 1000 metrov m prelet 50 kUometrov. V 23 letih, odkar je bil ustanovljen novome^i aeroklub, je to prva nesreča z jadralnim letalom, da je bil poškodovan tudi pilot. V klubu je 40 ^rtnih jadralnih pilotov in več skupin teč^nikov, novomeška jadralna flota pa šteje kar 12 letal. Že samo od zime do danes so dose-^ lep ^ortni uroeh: 400 ur letenja in več kot 4000 prejadranih kilometrov, s čimer so se uvrstili med najbolj^ klube v državi. M. MOSKON ^ MARKET na Kristanovi cesti MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem trgu ]S[i]SS[i][i][^S o fir Olimpiadi, kitariadi itd. so letos priključili v Kočevju še SALAMIADO 71 in jo pred kratkim tudi uspešno izvedli. Šlo je za razstavo in ocenjevanje salam. Nekateri so trdili, daje SALAMIADA 71 tudi otvoritvena prireditev ob proslavljanju 500-letnice mesta, češ 500 let je minflo 1. maja, pa še nobene prireditve ni bilo. Kulturniki in politiki pa bodo seveda hoteli izdelovalcem salam in njihovim ljubiteljem oporekati. Ker sem bil eden izmed 16 članov komisije, ki je salame ocenjevala, sem se dolžan za ,,salamaije“ potegniti Vsi ‘ocenjevjdci — strokovni in nestrokovni — smo vzeli ocenjevanje zelo resno, zagotovo pa bolj resno kot izpolnjevanje raznih stabilizacijskih ukrepov, resolucij in priporočO političnih organizacij. Dolgo sem razčlenjeval, komu gre glavna .zahvala za resno delo: komisiji je predsedoval doktor; organizacijo ocenjevanja je vodfl inženir kemije; ocenjevanje in razstavo je pripravil mesar, zaposlen pri KGP; v komisiji &■> bili še: dva direktoija, predstavnik milice, več upo-kc.jeiicev, komercialistov, »l>ontač, še nekaj mesar- jev. Končno se mi je posvetilo: resnost je zelo veijetno posledica dejstva, da med nami ni bilo nobenega predstavnika občine in družbeno-političnih oiganizacij! In zdaj so na vrsti kulturniki. Kar zadeva kulturno plat je SALAMI ADA 71 sploh odlično uspela. Razen har- monikaija Franceljna je na njej sodelovalo še na hitro roko sestavljeno — kar izmed članov komisije — pevsko društvo oziroma kvintet „Sraka“ pod taktirko direktoija Janeza. „Cenjenim poslušalcem tu v dvorani in doma pri sprejemnikih,“ je zbor najprej zapel „Mi smo ubež-'niki“, nato ,J^e boš komisa žrl več“ pa ,J*esem zmešanih narodnih pesmi'* in še kup drugih. Glasovi so zveneli tako ubrano, da so udeleženci SALAMIADE 71 ploskali, vpUi ,,Bis! Još! Repete!“ — odvisno pač od kulturne ravni posameznika — in vedno znova zahtevali nastop ,3rak“ na odru. Dirigent je po dve ali tri- urnem prepevanju le vprašal: — Nismo morda ,,cenjenim poslušalcem tu v dvorani in doma pri sprejem-nikih“ že zoprni s prepevanjem? Dvorana je enoglasno za-tulfla, da ne, nakar se je dirigent omehčal, češ: — Če vam res nismo zoprni, bo pa eden izmed nas s klobukom pobiral prispevke po 5 juijev. Seveda zadeve ni mislil resno, pač pa je nekdo čisto resno predlagal: - „Sraki“ vsekakor pripada dotacija kulturne skupnosti, saj so zaprosili kulturno skupnost za denarno pomoč celo taki, ki sploh nimajo nobene zveze s kulturo! Ko je bil okoli ene zjutraj kulturni del SALAMIADE 71 že skoraj končan, je kon-ferange najavU še mistra Džona Flajsa, predstavnika angleških sindikatov, ki je zaradi zamude kočevskega vlaka nekoliko zamudil SALAMIADO. Džon Flajs je nato stopU na oder in začel: — Majn džentlmens. majnes dames. .. Jugoslav salamen kongres... In-gland. .. Belgrad ... Prezi-dent Lampetovski. .. itd. Anglež — direktor Janez — je bil tako prepričljiv, da se je vsa ocenjevalna komisija, se pravi udeleženci SALAMIADE, začela tako smejati, da so trebuhi kar poskakovali. Nekateri so se zvijali v dve gube. Nekdo ni mogel do sape. Zvijal se je, se puklasto dvignU za nekaj centimetrov s stola, krčevito grabil z rokami okdi in zagrabil kozarec z rdečim vinom, se hotel spet usesti, pa je zgrešil stol, zgrmel na tla in si na glavo zlfl kozarec vina, kar je skupaj z mistrom Flajsom spravilo dvorano v pravi delirij. Mokrota je onega pod mizo le toliko osvežila, daje med dvema napadoma smeha lahko vprašal: — Kaj, za vraga, a nam skuhal, Janez? Janez, ki se je že malo ustrašil takšnega uspeha, je kulturni del SALAMIADE zaključil, in medtem ko je sedal, dejal: — Mislim, da sem za to občino dovolj napravil. Vsi smo seveda ploskali in soglasno sklenili, da bo treba SALAMIADO kmalu ponoviti. J. PRIMC ŠENTRUPERŠKI UČENEC NA PORTUGALSKEM. Janko Rugelj, učenec 7. razreda osnovne šole iz Šentmperta, se je prejšnji teden vrnil iz Portugalske, kjer je kot edini Slovenec sodeloval na mednarodnem tekmovanju „Kaj veš o prometu“, na katerem je 4-člansko zastopstvo Jugoslavije med 16 državami zasedlo odličro tre^e mesto. Ob povratku ga je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec. (Foto: Vane Juvane) USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. KoCevje, KrSko, Metlika. Novo mesto, Kibnlca, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET; Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Jane/. Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, syivko Smerdel. Franc StaJ-d(;har in Ivan Živič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glaviil In od-" govorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey In Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mo.Skon. ' IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amciiftkih dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že v.'itet 10-odst. popust, ki pa veljii samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem viSlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din. 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji In zadnji strani lista: Ofi din Vsak mali oglas do 10 besed 10 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi vella do preklica cenik ftt. 4 od fi. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. „ TEKOf”l raTIIN nrl podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 _ N/\m,OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Pofilni predal 33 — Telefon: (008) 21-227 — Nenaročenih rokoDisov in foK^grafl] ne vračamo — Tiska tiskarna »LJudsk« praVce« v Ljubljani.