VODENJE
V vzgoji in izobraževanju 2I2009
VODENJE
v vzgoji in izobraževanju 212009
©
Letnik 7
Odgovorni urednik Andrej Koren, Šola za ravnatelje Glavna urednica Polona Peček, Šola za ravnatelje Uredniški odbor Andreja Barle Lakota, Urad za razvoj šolstva, mš š Linda Devlin, University of Wolverhampton, vb Dorota Ekjert Oldroyd, University of Silesia, Poland Justina Erčulj, Šola za ravnatelje MUena Ivanuša GTme\, Pedagoška fakulteta, um Olga Jukič, Ministrstvo za šolstvo in šport rs Branka Rovaček, Skupnost vrtcev Slovenije Tonči Ruzmanlč, Fakulteta za management Koper, up Vinko Logaj, Ministrstvo za šolstvo in šport Nives Počkar, Društvo ravnatelj
Oton Račečič, Združenje ravnateljev osnovnih šol Slovenije Cveta Razdevšek Pučko, Pedagoška fakulteta, ul Metod ^esaiBin,Filozofskafakulteta, ul lan	Manchester Metropolitan University, vb
Shunji Tanabe, Kanazava University, Japonska Nada Trunk Širca, Evro-sredozemska univerza Eric Verbiest, Fontys University, Nizozemska Boris Zupančič, Ministrstvo za šolstvo in šport rs
Tajnik revije Petra Weissbacher, Šola za ravnatelje Jezikovni pregled Mateja Dremelj Tehnična ureditev Alen Ježovnik, Folio
Tisk Dravska tiskarna, Maribor Naklada 700 izvodov
Izdaja Šola za ravnatelje, Predoslje 59, Kranj t 04 595 1260, f 04 595 1261 e revij a.vodenj e@solazaravnatelje.si dš s173297216 thr 01100-6050715946
Revijo sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport rs
Letna naročnina 33,58 euh Posamezna številka 12,52 eur
Prispevke pošljite na naslov izdajatelja, navodUa za pisanje najdete na www.solazaravnatelje.si
issn 1581-8225 üdk 371(497.4)
Nekaj novega, nekaj starega, nekaj modrega, nekaj sposojenega ...
Vsakdo, ki je kdaj pisal uvodnik v kakšno strokovno revijo, ve, kako težko je kot nov urednik napisati prve besede. Tudi jaz že kar nekaj casa nosim v sebi besede, misli, razmišljanja, in pocasi se prelivajo na papir ter dobivajo obliko, prav tako kakor nastaja tudi naslednja številka revije. Tako se mi je v glavi porodil zgornji naslov, saj bo revija nova, naslednja številka pac, toda kljub temu ostaja takšna, kakršne ste vajeni in kakršno radi vzamete v roke ter jo prebirate tako vi kot vaši sodelavci.
Kaj je potem nekaj modrega?
Modra je barva, ki obdaja Malto, otok, od koder prihaja dr. Christopher Bezzina, pomoCnik ministrice na malteškem ministrstvu za šolstvo, kulturo mladino in šport. V Clanku opisuje najnovejšo usmeritev šolstva na Malti, ki se razvija proti vkljuCujoCi uCeCi se organizaciji, in to ob vzpostavitvi naCel upanja, zaupanja, predanosti ter individualnih in skupnih vrednot, da bi do želenih sprememb lahko prišlo. VeC boste seveda prebrali sami. Je pa zanimivo, kako se na tem malem sredozemskem otoku sreCujejo tradicija in novi tokovi ter spoznanja, ki jih nazaj na otok prinašajo strokovnjaki, kot je dr. Bezzina, ki je v zadnjih letih deloval pretežno na univerzah v Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike.
Tudi zakonodaja in finance nam zopet prinašajo nekaj novega. Ksenija Mihovar Globokar predstavlja sistem napredovanja javnih uslužbencev v plaCne razrede, dr. Tatjana Horvat pa interne akte in pogodbe javnih zavodov s podroCja raCunovodstva in financ. Ob branju njunih Clankov si boste morda zaželeli, da bi bili veliko bolj
VODENJE 2I2009: 1-2
modri, da bi se laže prebili skozi labirint, v katerem se obe avtorici znajdeta zelo dobro.
Nekaj novega je tudi primer inovacije iz prakse: uvedba e-zbornice v Osnovni šoli Louisa AdamiCa. Avtorica Janja Zupan nam predstavlja, kako pri njih v praksi živi e-zbornica kot eden od nacinov notranje komunikacije uciteljskega zbora. Mag. Lidija Grmek Zupanc pa v clanku spregovori o svojih izkušnjah pri celostnem uvajanju sistema vodenja kakovosti na primeru srednje šole, pri cemer še posebej poudarja vlogo vodstva šole in komisije za kakovost. Še en primer dobre prakse, ki izpostavlja tudi sodelovanje vseh zaposlenih ter pomen skupnega nacrtovanja, katerega koncni cilj je približati se sodelovalni kulturi.
In na koncu smo si za to številko sposodili tudi nekaj oddaljenih in sedanjih spominov ter izkušenj Violete Vodlan, ravnateljice, ki tudi v svojem osebnem življenju premaguje hribe in doline ... ter jih uspešno spaja s profesionalnim vsakdanjikom.
Kaj naj torej napišem za konec in hkrati za zacetek leta 2010? Naj bo to, kar boste izbrali za branje, novo, staro, sposojeno ali modro, predvsem uživajte v prebranem in ce je uporabno, preizkusite v svoji praksi vodenja. Toda - modro, prosim!
Polona Pecek
VODENJE
v vzgoji in izobraževanju 2I2009
1 Nekaj novega, nekaj starega, nekaj modrega, nekaj sposojenega ... Polona Petcek
Pogledi na vodenje
5 Vkljuccujocca uccecca se skupnost: izzivi reforme na Malti Christopher Bezzina
23 Načini vodenja sodelavcev pri celovitem uvajanju sistema vodenja kakovosti v sredjo šolo Lidija Grmek Zupanc
37 Sistem napredovanja javnih uslužbencev v plašne razrede Ksenija Mihovar Globokar
47 Nekateri interni akti in pogodbe za javne zavode (šole in vrtce) s področja računovodstva in financ Tatjana Horvat
Izmenjave
99 E-zbornica: ucinkovito okolje za pomoc pri vodenju kolektiva Janja Zupančič
Ravnatelj se predstavi
111 Spomini in prihodnost prepleteni v trenutku sedanjosti Violeta Vodlan
116 Povzetki | Abstracts
o
Ö VkljuCcujoCca uCceCca se skupnost: ^ izzivi reforme na Malti
O Christopher Bezzina
^ Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, Malta
Cd
Ö Uvod
• ^	Dokument malteškega ministrstva za šolstvo (Ministry of Educa-
^^	tion, Youth and Employment 2005, xi) navaja, da je Malta v fazi,
^	v kateri poudarek od »predpisovanega« prehaja k »utemeljenemu
^^	profesionalizmu«. Ta dokument pravi, da je izziv spodbuditi vse
šolnike, naj se odzovejo na spremembe in se uCinkovito spoprimejo z njimi, ne glede na to, na kateri ravni bi lahko nastale. Dokument navaja, da potrebujemo »nove profesionalne identitete in nove profesionalne uCeCe se skupnosti, ki bodo naravnane k izboljšavam in radikalnim novostim«.
Mreže dojemamo kot napredek. Njihov namen je vzgajanje h kulturi dialoga, sprejemanju skupnih pravil in skupnih ciljev. Mre-ženje pomeni sodelovanje in solidarnost. Mreže postajajo priljubljeno orodje tako za strokovni kot tudi šolski razvoj. V Kanadi uporablja Fullan (2001) za opisovanje mreže kot orodja šolskega razvoja izraz »šolski konzorcij«; v Veliki Britaniji šolniki mreže uporabljajo za profesionalni razvoj (Veugeler in Zijlstra 1995). Li-eberman in McLaughlin (1992) pri predstavljanju izkušenj iz zda opredeljujeta naslednje vloge mreže: nova oblika kolegialnosti, sredstvo za širjenje izobraževalnih vidikov, priložnost za šolnike, da so obenem ucenci in partnerji pri gradnji znanja, zakonit strokovni glas uciteljev. Hopkins (2005, v Ministry of Education, Youth and Employment 2005, 37) mreže opisuje takole:
[...] namenske ... družbene entitete, za katere je znacilna zavezanost h kakovosti, natancnosti in poudarku na standardih ter ucenju dijakov. Prav tako so ucinkovito sredstvo za spodbujanje novosti v casu sprememb. Na podrocju izobraževanja mreže spodbujajo širjenje znanja in razvoj uciteljev, krepijo šolske zmogljivosti, posredujejo med centraliziranimi in decentraliziranimi strukturami ter pomagajo pri procesu prestrukturiranja in preoblikovanja izobraževalnih organizacij in sistemov.
To pomeni, da je treba spremeniti ustaljeni nacin, kako doje-vGDENJE 2I2009: 5-21
mamo vodenje, moc in vodstvo. Hierarhicni sistem, ki smo ga bili vajeni, je pripomogel k razvoju razlicnih kulturnih napetosti, ki jih ni mogoce prezreti ali odpraviti samo s centralisticno naravnanimi pobudami (Bezzina 2005). Proces mreženja je treba preuciti kot sredstvo za reševanje takšnih napetosti, ki so zaznamovale naš pogled na stvari, naše misli in navade.
Malteško Ministrstvo za izobraževanje (Ministry of Education, Youth and Employment 2005) je mreže ocenilo kot tak nacin povezovanja ljudi, ki omogoca osebju ene šole ali osebju razlicnih šol brezmejno povezovanje. V tem kontekstu je tudi izziv, da bi ustanovili »nacrtovane ucece se skupnosti« (Lieberman 1996), v katerih ucitelji razpravljajo o svojem delu in rešujejo vprašanja v okolju, polnem zaupanja in podpore.
Deljenje odgovornosti in izmenjavanje pogledov ucinkuje na izkušnje šolnikov tako, da jih oplemeniti - vsakdanjost njihovega dela, ki ga zunanji opazovalci pogosto ne vidijo, tako bolj povezuje vse vpletene. [Lieberman 1996, 52.]
Mreže pomenijo kulturo dialoga, lahkotnost uporabe, skupna pravila in skupne cilje. Z drugimi besedami, mreženje pomeni sodelovanje in solidarnost. [Tedesco 1995 v O'Neill 1996, 72.]
V okviru izobraževalnih sistemov vsebuje mreženje elemente medsebojnega šolskega sodelovanja, interakcije, povezovanja, dajanja in prejemanja podpore, delitev virov in idej. Namesto mreženja lahko uporabljamo številne druge izraze, kot npr. skupine, partnerstva, skupno nacrtovanje. Vendar avtor v tem clanku uporablja pojem »mreženje«. Lunt in drugi (1994, 17) so ta proces temeljito definirali, ceprav uporabljajo izraz skupine:
Skupine so šole z razmeroma stabilno in dolgorocno zavezanostjo k izmenjavi nekaterih virov in odlocanju na podrocju šolske dejavnosti. Za take ureditve je ponavadi znacilna do-locena stopnja formalnosti, kot so redna srecanja, na katerih poteka nacrtovanje in nadzor dejavnosti, pa tudi delna izguba avtonomije zaradi skupnega odlocanja.
Ta definicija kaže sliko, kaj mreženje sploh je - to so ljudje, ki so resno zavezani k dolocenemu (dolgorocnemu) cilju. Mreženje zahteva casovno zavezanost in razumevanje, da morajo ljudje razpravljati, polemizirati, izzivati drug drugega, se prepricevati, spoštovati raznolikost mnenj, deliti ter dosegati sporazume pri medsebojnem delu. Sodelovanje v mrežah pomeni, da se morajo ljudje
od ustaljenih praks premakniti k skupnim in sodelovalnim oblikam odlocanja.
Predlagam nadaljnjo razširitev te definicije medšolskega mre-ženja z že omenjenih šolskih dejavnosti na podrocji upravljanja in vodenja.
Mreženje v šolstvu je pokazalo, da koristno vpliva na številna okolja, tako ruralna kot urbana, ekonomsko podhranjena in ekonomsko bogata. Lunt in drugi (1994, 17) citirajo Braya (1987), ki navaja seznam ciljev, ki odgovarjajo na vprašanje, zakaj mreženje. Dodal sem še nekaj svojih (predstavljeni so v poševnem tisku).
Varčni (ekonomični) cilji
•	Deljenje infrastrukture
•	Deljenje osebja
•	Skupno narocanje vecjih kolicin materiala
•	Dolgorocna ^inancna podpora skupnosti
•	Povezovanje z zasebnim sektorjem
Pedagoški cilji
•	Možnost, da šole pridobijo dostop do dodatnih virov
•	Spodbujanje razvoja uciteljev in zmanjševanje njihove izoliranosti
•	Spodbujanje razvoja ucnega nacrta
•	Zagotavljanje primernega okolja za inovacije
•	Spodbujanje sodelovanja in vzajemne podpore
•	Spodbujanje tekmovalnosti ucencev
•	Integracija razlicnih ravni šolanja
•	Integracija šol, kjer je mogoce pridobiti neformalno izobrazbo
•	Poudarek na vedno višjih standardih za razvoj kakovosti učenja in učinkovitosti poučevanja
Upravni cilji
•	Predstavljanje osrednje vloge, na katero se lahko obrnejo ustanove
•	Predstavljanje centra za zbiranje informacij o vpisih, zaposlenih itn.
•	Lokalne odlocitve, npr. o razporeditvi in odpoklicu uciteljev
•	Zagotavljanje boljših okvirov za nadzor uciteljev
Politiccni cilji
•	Krepitev zavesti o vzrokih za nerazvitost in o ukrepih, ki jih lahko v zvezi s tem uvedejo posamezniki in skupnosti
•	Povečano sodelovanje skupnosti pri odločanju; zmanjšanje regionalnih in socialnih razlik
Upravljalni cilji
•	Odkrivanje šolskega osebja (posameznikov ali skupin), ki lahko usmerja in daje napotke, kako do določenih ciljev
•	Vpeljava novih vodstvenih struktur za upravljanje z razvojem mreženja iz šol in v okviru regionalnih šolskih okolij
•	Vpeljava skupin za upravljanje s težavami v šolah in med šolami
•	Zaposlovanje novega osebja (npr. upravljavcev in vodij) za upravljanje s posebnimi šolskimi zadevami, s katerimi se ponavadi ukvarjajo ravnatelji (npr. ukvarjanje z zadevami, kot so šolske stavbe, izkoriščanje virov, povezave s skupnostjo)
•	Ravnatelji naj se osredotočijo na svojo vlogo vodje šole
•	Zaposlovanje računovodij za pomoč šoli pri upravljanju s sredstvi in iskanju novih virov (npr. povezovanje z zasebnim sektorjem)
•	Vpeljava sistema samoevalvačije in očenjevanja Nekateri glavni čilji mreženja, ki jih omenja literatura, so:
1.	Podpora učinkovitemu poučevanju in učenju v šolah.
2.	Osredotočanje na odnose, v katerih vsi navzoči odločajo o strategiji in sodelujejo pri doseganju skupnih rezultatov.
3.	Zagotavljanje obširnega in uravnoteženega učnega načrta, ki zadovoljuje potrebe otrok v šolah.
4.	Zagotavljanje priložnosti za sodelovalno vodenje, vendar z ohranjanjem individualnosti vsake šole.
5.	Vzdrževanje sodelovalnega pristopa, ki bo pripomogel k nadaljnji implementačiji nenehnih razvojnih sprememb.
6.	Deljenje virov in infrastrukture.
7.	Zmanjševanje stroškov in povečevanje izkoriščenosti virov/ sposobnosti.
8.	Izmenjava izkušenj osebja, da bi zagotovili kontinuiteto učnega načrta znotraj faz in med njimi.
9.	Izmenjava informačij in širjenje dobre prakse.
10.	Pospeševanje in spodbujanje strokovnega razvoja vseh zaposlenih.
11.	Dogovarjanje o skupnih pogledih.
12.	Zagotavljanje priložnosti za povezovanje z drugimi skupinami.
13.	Zagotavljanje tekočega prehoda iz predšolskega obdobja v osnovno šolo in iz osnovne v srednjo šolo.
14.	Razvijanje odgovornosti za vse, kar se dogaja znotraj mreže.
15.	Pospeševanje, razvoj in oblikovanje občečloveških, splošno veljavnih načel vseh sodelujočih.
Iz tega jemogo če sklepati, da bodo učinki v praksi različni. Mre-ženje nam bo pomagalo tudi pri:
•	ukvarjanju s problemi kulturne narave - npr. z na čini, kako so se šole skozi leta razvijale;
•	razumevanju in o čenjevanju trenutne vloge in odgovornosti vseh sodelujo čih;
•	ukvarjanju s kulturo izola čije in odvisnosti, ki smo je vajeni (Bezzina 2005);
•	ugotavljanju dobrih praks, ki so navzo če na posameznih šolah, in pri izmenjavi le-teh (npr. Bezzina 2007);
•	poudarjanju zadev, ki se nanašajo na upravljanje z razredi in pou čevanje ter u čenje;
•	spoštovanju naše obveznosti do na čionalnega učnega na črta, ki si prizadeva k nenehnemu izobraževanju od vrtča do srednje šole (Ministry of Edučation 1999);
•	pregledu obstoje čih konkuren čnih in izbirnih sistemov, ki temeljijo na izpitih od enajstega leta in nam dovoljujejo oblikovanje srednjih šol, ki ponujajo drugačne izobraževalne programe (npr. akademski in/ali strokovni program znotraj iste šole ali mreže) (National Curri čulum Coun čil 2004).
Hkrati bo treba obravnavati tudi druge probleme. Predvsem moramo organizirati postavitev takega sistema mreženja na osrednji/regionalni ravni, da bodo zakonodajalči sposobni zagotoviti potrebno podporo, temelje čo na posebnih potrebah posamezne skupine/šole ali okolja, kjerkoli in kadarkoli bo le-ta potrebna. Potrebe po pomo či se bodo spreminjale. Kot je ugotovila obsežna raziskava, bi se morale potrebe spreminjati »glede na okolje in razmere, v katerih deluje posamezna šola« (National Curričulum Coun čil 2004, 35).
Drugo vprašanje, ki zahteva odgovor, je torej naslednje: »Kako se bomo lotili mreženja?« Eden bolj oCitnih naCinov je regijsko mreženje. Obstajajo tudi alternativne metode (glej Bezzina 2003), malteško ministrstvo za izobraževanje, mladino in zaposlovanje pa se je odloCilo za regijski naCin. Vseeno pa dokumentu ministrstva ni uspelo odgovoriti na številna vprašanja, ki jih v tej razpravi ocenjujem za kritiCna (glej Bezzina 2003). Gre za naslednja vprašanja:
•	Kako daleC si želimo razviti koncept mreženja?
•	Ali si želimo, da bi šole delovale samo na posebnih ciljnih podroCjih?
•	Ali si želimo ocenjevati vodstvene strukture, ki šolam pomagajo bolj uCinkovito in z manj stroški upravljati vire (Clove-ške, materialne in ^inanCne)?
•	Ali si želimo ustvariti kulturo sodelovanja in kolegialnosti, ki znotraj našega izobraževalnega sistema izkljuCuje in izkore-ninja tekmovalne elemente?
•	Ali bo regionalno mreženje pripomoglo k veCji razdeljenosti med doloCenimi skupinami?
•	Ali si želimo mreže ustvariti tako, da bomo lahko zmanjšali izkljuCenost uCencev s posebnimi potrebami, tako da jih bomo bolje vkljuCili v delo, in da bomo uCencem zagotavljali, da bodo dosegli najveC, kar zmorejo?
•	Ali si želimo ohraniti loCene šole za fante in dekleta ali bi morali zaCeti razmišljati o mešanih srednjih šolah?
•	Ali si želimo v srednje šole vpeljati posebne programe, s katerimi bomo zagotavljali najboljšo možno izobrazbo, ki bo re-sniCno vplivala na vse uCence?
•	Ali si želimo vzeti Cas, se obvezati k spremembam, da bomo pozneje lahko želi uspehe mreženja?
•	Ali smo pripravljeni vpeljati raziskovalno dejavnost, ki bo temeljila na dolgoroCnih študijah, ki nam bodo pomagale pri nadzoru in ugotavljanju napredka?
Pojavijo pa se lahko še druga vprašanja, na katera bo prav tako treba odgovoriti.
Konferenca o vzajemnem uCenju s sodelovanjem, ki so jo leta 2005 na Malti organizirale izobraževalne ustanove (glej Bezzina 2005), je izpostavila prednosti, ki jih prinašajo mednarodne mreže in uCenje, ki je potekalo med malteškimi in angleškimi šolami. Skupinsko delo, kolegialnost in razvoj, ki smo jim bili priCa, lahko
služijo kot katalizator, ki omogoča, da se te izkušnje prenesejo na malteške šole, in to po vseh okrožjih. Šele takrat bomo lahko rekli, da ustvarjamo in zagotavljamo profesionalne učeče se skupnosti. Menim, da lokalna razprava o mreženju, kot je opisana v dokumentu ministrstva, mrež ne vidi kot potenčialnih profesionalnih učečih se skupnosti. To je lahko resna ovira.
Hkrati pa izkušnje na ravni mednarodnega sodelovanja kažejo, da je pri vseh, ki si za to prizadevajo, čutiti glas upanja, upanja v včasih dušljivem in frustrirajo čem okolju. V pogosto neosebnem in nehvaležnem okolju mnogokrat pomislimo na to, da bi vse skupaj opustili. In, kot smo številni sami izkusili, jih veliko obupa. A vseeno se je treba opreti na to upanje, ki naj bo jedro skupnosti, v katerih delamo.
S pomoicio upanja in zaupanja naprej
Dokazi kažejo, da je upanje lahko mo čna sila. Vemo, da bolni ljudje v skupinah, ki zagotavljajo spodbudo, molitev ali druge oblike podpore, bolje ozdravijo in ostanejo bolj zdravi kot ljudje, ki tega niso deležni. Kot pravi Roset (1999, 7):
Raziskovalči v zdravstvu ugotavljajo, da ob čutek upanja izvira iz pove čanega ob čutka kontrole in da je povezan z biološkimi spremembami, ki izboljšujejo tako fizično kot duševno zdravje.
Upanje je vsekakor mo čna sila. Vendar je velikokrat prezrto in napa čno razumljeno. Sodobne vodstvene teorije izpostavljajo rezultate, ki jih je sičer mogo če izra čunati, niso pa otipljivi. Šolniki so lahko stvarni in polni upanja, dokler obstajajo možnosti za spremembe. Sergiovanni (2004, 34) pravi:
Biti realisti čen je druga če kot biti realen v ve č pomembnih pogledih. Biti realen pomeni sprejemati neizbežnost situa-čije ali okoliš čin; biti realističen pa pomeni znati prera čunati možnosti z optimističnim pričakovanjem.
Upanje izvira iz realizma in ne, kot bi marsikdo mislil, iz hrepene čega razmišljanja. Menninger, Mayman in Pruyser (1963, 385) pišejo o realističnem upanju, ki ga definirajo kot:
[...] poskus, da bi razumeli konkretne stvarne okoliš čine, da bi svojo vlogo v njih videli realisti čno ter da bi se lahko odzvali s takim prizadevanjem, ki bi pri čakovano pripeljalo do sprememb, za katere upamo, da bo do njih prišlo.
Ucinek, ki ga vzbudi upanje, je pomemben. Nekaterim izobraževalnim skupnostim je lastno razmišljanje, polno upanja, vendar ne ukrepajo dovolj preudarno, da bi se njihove želje izpolnile. Upanja polne izobraževalne skupnosti pa, po drugi strani, ukrepajo tako, da njihovi ukrepi upanje spremenijo v stvarnost.
Upanje in zaupanje sodita skupaj. Zaupanje izhaja iz predanosti vzrokom in nacelom. To so tista nacela, ki ljudi ženejo k izboljševanju kakovosti in reševanju izzivov izobraževanja, ki so jim lahko prica kadarkoli.
To je tisto, kar tvori »skupnost«. Kot trepetlika skrbi za svojo številcnost z podzemeljskimi poganjki in visokim, mogocnim deblom, tako se tudi življenje opira na mreže. Kot poudarja Weathley (2004, 5, v Scherer 2004):
Življenje je vedno organizirano kot mreža - vedno. Ali imate družino ali živite življenje po organizacijskem vzorcu? [...] To ne ucinkuje. Da bi funkcionirali, moramo biti v odnosih s številnimi razlicnimi ljudmi. Smo medsebojno odvisni [...] Osnovne vrste nikoli ne pozabijo na to, da smo povezani pri koreninah in da je naravno družiti se.
Izoblikovanje skupnosti ucencev je nujno za vsako šolsko reformo. Samo z vkljucevanjem vseh partnerjev in ob spoštovanju razlik se lahko rojevajo nove zamisli. Samo s skupnim razmišljanjem lahko upocasnimo divji ritem, ki nas tako pogosto izcrpava. »Skupnosti« ne smemo razumeti zgolj kot skrb, da poslej ne bomo vec obremenjeni samo s poucevanjem ucencev, saj je vkljuceva-nje skupnosti - tako profesionalne (Dufour 2004; Halverson 2007; Marzano 2003) kot družinske (npr. Epstein 2001; Webber in Mulford 2008) - edina pot k trajnostnemu ucenju.
Potrebna je osebna in skupna predanost dolocenim nacelom, kar DuFour opisuje kot predanost »velikim idejam« (2004, 8), ki jih nato pretvorimo v »zbirko predpostavk« (Sergiovanni 2004), te pa ljudi spodbudijo k dejanjem.
Oblikovanje vkljuCCujoCCe uCCeCCe se skupnosti
Literatura navaja mnogo dejavnikov, ki nam lahko šole pomagajo razviti v vkljucujoce ucece se skupnosti (iic - Inclusive Learning Communities). Preglednica 1 prikazuje najbolj izstopajoce. To, ali zmoremo oblikovati te dejavnike ali ne, je bolj ali manj odvisno od predanosti posameznega clana organizaciji.
Že teh šest dejavnikov lahko vzbudi živahno razpravo med za-
PREGLEDNICA 1 Dejavniki vkljucujoce ucece se skupnosti
Komponente vus
Tradicionalne
Vkljucujoca uceca se skupnost
Skupna pravila Poudarek na ucenju Sodelovanje
Šolska praksa Reflektivni dialog
Skupna odgovornost
Posamezne ideje, kako naj bi šola delovala
Nejasnosti glede standardov za sprejemanje odlocitev Osebje je izolirano ali razdeljeno po skupinah, ki so konkurencne druga drugi Razredi zaprtega tipa Ucitelji sami odkrivajo in rešujejo težave Zasebna: moji ucenci, moj razred, to leto
Skupna pravila in vrednote o kljucnih vprašanjih Skupen poudarek na ucenju ucenca in pricakovanjih
Osebje med seboj sodeluje, vodenje je porazdeljeno
Praksa v šolah
Nenehno obravnavanje novosti in ucenje od drugih
Celotno osebje cuti odgovornost do vseh ucencev (in drug do drugega)
poslenimi v šoli. Taka razprava bo pomagala oblikovati skupen namen, tistega, glede katerega se vecina strinja, da je nujen za izboljšanje kakovosti. Iz tega lahko zaposleni v šoli razvijejo skupno razumevanje pojmov, kot so vkljucevanje, starševsko vkljuceva-nje/vkljucevanje skupnosti, strokovni razvoj vrednot, ki bodo izoblikovale nacin povezovanja. Teh nacel se bodo dosledno držali.
Poudarek na uCCenju
V literaturi se pogosto ponavlja tema, da je za šolsko vodenje bistvenega pomena visoka kakovost ucenja in poucevanja. Hopkin-sova vizija pristne izboljšave šole je »vkljucenost ucencev v kompleksne ucne situacije, zrežirane s strani izurjenih udteljev, v šolskih okoljih, ki spodbujajo ucenje vseh (2001, 90)«. Popoln dosežek tega bi bil, kar Bowring-Carr in West-Burnham (1997) primerjata z »osvojitvijo gore«, ko šola postane »izobraževalna skupnost«, ali kot pravita (str. 162):
Pokazalo se bo, da ima ucenje zelo razlicne ucinke, ne samo v obliki rezultatov testov ali izpitov, ki morda nimajo nobene zveze z resnicnim ucenjem, ampak tudi ucinke na podroc-jih, ki imajo mocan vpliv na ucencevo življenje. Pokazalo se bo, da ucenje posamezniku omogoca svobodo in svobodno izbiro.
Poucevanje in ucenje kot osrednjo vlogo šolskih izboljšav še bolj poudarjata Brighouse in Woods (1999, 83), ki pravita:
Kakovost poucevanja in ucenja je jedro šolskih izboljšav. Realna, dolgorocna sprememba lahko izhaja samo iz tega, kar
ucitelji in njihovi pomocniki nenehno pocnejo v udlnicah in drugih ucnih okoljih znotraj šole.
Zdi se, da Fullan (2001, 117) s trditvijo, da »izobraževalne spremembe temeljijo na tem, kar udtelj dela in misli« - tako preprosto in kompleksno obenem -, lepo povzame omenjeni mnenji. Kljub razumljivosti teh izjav v šolah ni vedno vse tako logicno. Druge žgoce teme vse preveckrat prevzamejo pobudo - tisto, kar daje nekaterim vodjem obcutek, da se prevec ukvarjajo z administracijo, proracunom in šolskimi prostori. Nujno ima tako prednost pred resnicno pomembnim (Southworth 2003, 14). Brighouse in Woods (1999, 83) pravita:
V uspešnih šolah je osebje družno ugotovilo, kaj sestavlja ucinkovito poucevanje in ucenje v njihovem specificnem okolju, poucevanje, ki temelji na trdnih vrednotah in pre-pricanjih. Še naprej pa preucujejo možnosti, kako še izboljšati prakso, z vkljucevanjem ucencev, staršev in uciteljev v obravnavo. Zavedajo se, da je njihov osnovni namen in osrednja tocka vseh njihovih prizadevanj spodbujanje dosežkov ucencev, zato z njimi tesno sodelujejo, da bi dosežke zagotovili.
DuFour (2004, str. 8) še bolj potrjuje ta prepricanja in posledice le-teh v šolah:
Model profesionalne ucece se skupnosti temelji na predpostavki, da temeljna naloga formalne izobrazbe ni samo zagotavljanje poucevanja ucencev, ampak da se ti tudi ucijo. Ta preprosti prehod - s poudarka na poucevanju k poudarku na ucenju - izrazito vpliva na šole.
Obstaja osebna in skupna predanost zagotavljanju tega, da se vsi ucenci ucijo, in nadzorovanja le-tega. Vsi poznamo odkrite pripombe kolegov kot npr.: »Vem, da ima John težave, ampak preprosto nimam casa«; »Predmetnik je preprosto prevec zahteven.«
Prišel je cas, da ucitelji postanejo bolj kriticni. Kot strokovnjaki profesionalci se moramo lotiti nenehnega raziskovanja treh kljuc-nih vprašanj, ki bi lahko bila kot gonilna sila znotraj ucece se skupnosti:
•	Kaj bi radi, da se posamezen ucenec nauci?
•	Kako bomo vedeli, kdaj se je posamezen ucenec kaj naucil?
•	Kako se bomo odzvali, ko se bo ucenec soocil s težavami pri ucenju?
Sodelovalni pristop bo pomagal pri premagovanju občutka nemoči, ki jo mnogi občutijo. Ko šola začne delovati kot vključujoča učeča se skupnost, učitelji postanejo pozorni na neskladnost med svojo predanostjo, ki naj bi zagotovila učenje vseh učenčev, in nesposobnostjo, da bi se organizirano odzvali na probleme, ko se nekateri učenči ne učijo (Blanford 2006; Orsi 2009). Osebje se teh težav loteva s snovanjem strategij, ki bi učenčem, ki se le s težavo prebijajo, zagotovile več časa in podpore, ne glede na to, kdo je njihov učitelj. K sistematičnosti pa profesionalna učeča se skupnost dodaja še naslednje ukrepe:
•	Pravočasnost. Šola hitro odkrije učenče, ki potrebujejo dodaten čas in pomoč.
•	Bolje preventiva kot kurativa. Načrt omogoča učenčem pomoč takoj, ko se soočijo s težavami, ne da bi se zanašali na poletno šolo, dodatne ure po pouku in popravne tečaje.
•	Direktiva. Namesto da bi čakali učenče, da si sami poiščejo pomoč, sistematični načrt od njih zahteva, da težavam posvetijo dodaten čas ter jim zagotovijo dodatno pomoč, dokler ne bodo obvladali zahtevanih končeptov.
Ko se učitelji zberejo, ko strokovno razpravljajo in ko šole vodijo ljudje z močno vizijo, močnim značajem in voljo do uspeha, se, tudi že v kratkem času, pojavijo izboljšave. Mnogo šolskih pobud na Malti ubere križev pot, preden njihovi snovalči dokažejo, da je tak razvoj potreben (Bezzina 2004; Bezzina in Testa 2005).
Sodelovanje, šolska praksa, reflektivni dialog in skupna odgovornost
Potrebujemo konstruktivno skupnost, tako, ki bo razvijala odzivne strukture, ki bodo šolam pomagale pri učenju. Otroči se lahko učijo v učečem se okolju in okolju, predanem učenju, v katerem učitelji predpise in ustaljeno prakso zamenjajo z vključenostjo učenčev v problematiko, izmenjavo izkušenj in reševanjem problemov, kar je bolje, kot da jih samo poučujejo. Učiteljem priporočamo, da ne zasedajo predpisujočih ali hierarhičnih pozičij, ampak take, ki omogočajo odkrivanje, refleksijo in tveganje. V okviru tega lahko govorimo o deljenem vodenju, razpršenem vodenju ali učiteljskem vodenju (Calidoni 2009; Reeves 2008).
Izobraževanje v takem okolju postane moralni pojem, ki spodbuja demokračijo. Moralna dolžnost, kot jo opisuje Fullan (1993), zahteva, da izobraževalči izzovejo sami sebe, da postanejo zapo-
sleni v vzgoji in izobraževanju. Moralna dolžnost je dvosmerna pot. Kar potrebujemo, je strokovna reorganiza čija v smeri med-strokovnega sodelovanja in na temelju sprememb, osnovanih v šoli ter skupnosti.
Mreže same po sebi ne bodo rešile vseh obstoje čih težav. Pravzaprav se bomo soo čili z novimi. To je naravno in zato se moramo ukvarjati s ponavljajo čimi se napetostmi znotraj mrež. Prirojena dinamika poskusov reševanja teh napetosti - vključno z osebnimi konflikti in organizačijsko neskladnostjo - je jedro za delovanje mrež, gradnjo novih struktur, za u čenje, kako sodelovati, in za razvoj ob čutka za skupnost.
V zgoraj opisanih okoljih obstajajo številne napetosti, ki pa počasi popuš čajo. Najve čje so:
•	kultura pripadnosti,
•	posebni običaji,
•	omejena miselnost,
•	poudarek na birokra iji,
•	šibka notranja zmogljivost,
•	šibka struktura vodenja.
Zdrava, inkluzivna skupnost se ne zgodi sama od sebe, ampak zahteva veliko trdega dela in predanosti, nenehne predanosti. Napetosti, ki se jih je treba lotiti, so:
•	Uravnoteženost med nameni mrež in vsakodnevnimi dejavnostmi. Po naravi mreže pomenijo rast povezav in poudarek na dejavnostih. Predanost dokazano učinkovitim dejavnostim je gonilna sila. Napetost se lahko pojavi med kratko-ro čnimi dejavnostmi in dolgoro čnimi čilji. Dejavnosti dajejo smisel in lahko povzro čijo nastanek novih dejavnosti. (Če se jih lotimo pravilno, nam pomagajo spodbuditi izobraževalče za delo mimo ustaljenih praks in izoliranosti, ki smo jih vajeni, za sodelovanje z okoljem, kar daje smisel in s tem motiv za vztrajanje.
•	Uravnoteženost med »notranjim vedenjem« in »zunanjim vedenjem«. Pomembna je gradnja notranjih zmogljivosti znotraj posamezne šole in znotraj posamezne mreže. Ta zmogljivost je mo čno odvisna od strokovne usposobljenosti, ki jo posamezniki in člani skupin imajo ali jo zmorejo razviti. Hkrati pa morajo mreže iskati priložnosti za vložek, ki prihaja tudi od zunaj. Ključnega pomena je, da delo izvira iz vprašanj, povezanih s prakso.
Uravnoteženost med centralizacijo in decentralizacijo. Na Malti se od centraliziranega sistema počasi usmerjamo k bolj decentraliziranemu. Dokument For All Children to Succeed (Ministry of Education, Youth and Employment 2005) orje ledino. Oddelek za izobraževanje (podobno kot izobraževalni organi v Veliki Britaniji) je bil reorganiziran v dve izraziti, a dopolnjujoči se pravni enoti. Direktorat za kakovost in standarde v izobraževanju (dqse - Directorate fo Quality and Standards in Education) bo reguliral, izdajal pravilnike, postavljal standarde in nadzoroval celoten sistem, s cimer bomo zagotovili kakovost v vseh državnih (javnih) in nedržavnih (privatnih/zasebnih) šolah. Direktorat za izobraževanje (des - Directorate for Educational Services) pa bo upravljavec tistih storitev, ki se jih da centralno bolj ucin-kovito in ekonomicno preoblikovati (str. xix). Kako se bosta oblast in kontrolni organ dogovarjala, bomo šele videli. O oblikah odgovornosti pristojni še vedno odlocajo. Sprejete so bile pobude o uvedbi oddelka za zagotavljanje kakovosti, ki bo vsem šolam zagotavljal podporo, da se bodo izurile v interni sposobnosti za samoevalvacijo in zunanje ocenjevalne postopke. Reforme nam pomagajo, da se od mocno centraliziranega sistema oddaljujemo k bolj decentraliziranemu. To ni lahka naloga. Ugotavljamo, da je treba vzpostaviti in vzdrževati obcutljivo ravnovesje. Potrebujemo mocan center, ki narekuje vizijo in predstavlja jasne strateške cilje, vzpostavlja mreže in podpira šole, ko se ukvarjajo s svojimi cilji. Hkrati pa je treba nadzorovati postopke, da bi tako ugotovili, ali so nacionalni cilji dovolj dobro izpolnjeni. Decentralizirani sistemi neposredno spodbujajo vse vklju-cene v upravljanje in vodenje. Znotraj takega okolja morajo vodje izobraževanja oblikovati mehanizme, vloge in strukture, ki bodo pripomogli k vecji decentralizaciji. Znotraj takega okolja mreže spodbujajo ucitelje in vodje šol, da prevzemajo nove vloge in odgovornosti, razvijajo zasnovo predmetnika, razvoj in ocenjevanje le-tega; ukvarjajo se z ucenjem ucencev; ukvarjajo se z lastnimi izobraževalnimi metodami in pristopi, osredotocajo se na svoj lastni strokovni razvoj, ki je zanimiv za mrežo in ki ga ta podpira.
Uravnoteženost med neformalnim/prilagodljivim in formalnim/togim. Znotraj neformalnega okolja se pogosto dogajajo razlicne reci. »Prostovoljno« ozracje temelji na osebni
energiji, pobudah, pomoCi in mentorstvu ter nenazadnje na zaupanju. Bolj ko poskušajo skupine ali mreže usklajevati delo ali raziskovati druga podroCja dela, veC pritiska obCu-tijo inposlediCno širijo birokracijo. Kot poudarja Lieberman (1996), varovanje tistega, kar dela mreže posebne, postane z rastjo vse težavnejše in zahteva Cas, napor in ustvarjalne rešitve problemov, ki so vezani na uspeh.
• Uravnoteženost med vključenostjo in izključenostjo. Kakšni tipi mrež bodo uporabljeni za posamezne mreže? Ali bodo odprti do omejene skupine uCiteljev v mreži? Ali bomo zaCeli z majhno mrežo in jo nato širili? To so pomembna vprašanja, ki bodo vplivala na strukturo, vloge in dejavnosti, ki jih mreže zahtevajo.
VkljuCujoCa uCeCa se skupnost je tista, ki mobilizira zmogljivosti uCiteljev, da bi tako spodbudili sposobnosti uCencev in razvili pristno sodelovanje znotraj šole (Harvey 2003). Vodje šol, ki cenijo in podpirajo svoje osebje pri razvoju njegovih sposobnosti, ugotavljajo, da je cilje šole mogoCe doseCi le, Ce imajo predan šolski kader. Vodje morajo biti nepopustljivi pri vodenju, ki naj vkljuCuje uCitelje (in druge Clane skupnosti), saj lahko tako skupaj rešujejo težave v zvezi s pouCevanjem in uCenjem (Edwards 2005; Hadfl-eld in drugi 2002). Vodje namenjajo poudarek profesionalnemu razvoju ter zagotavljajo drugim (in sebi) priložnosti za utrjevanje sposobnosti in spretnosti. Ustvarjajo tako uCno okolje, ki spodbuja iskanje novih poti, refleksijo in vkljuCuje tudi profesionalno tveganje (Costa in Kellick 2000).
Vodje šol, ki spodbujajo zaupanje in spoštovanje drugih, bodo hitro napredovali pri razvoju prilagodljivosti in predanosti (Evans 2007; Hargreaves in Fink 2006). Kot pravi DuFour (2004, 11):
Vzpon ali padec profesionalne uCeCe se skupnosti ni odvisen od prednosti samega koncepta, ampak od najpomembnejšega elementa pri izboljšavah šol - predanosti in vztrajnosti uCiteljev.
Sklep
Hannon (2004) trdi (v Ministry of Education, Youth and Employment 2005, 24), da so »mreže zdaj najpomembnejša organizacijska oblika našega Casa, ki preoblikujejo dejavnosti družin, vlad in gospodarstva. So vedno bolj bistvenega pomena za uspešno družbo in spreminjajo naše zamisli o vodenju.« Sistem mrež, pred-
stavljen v našem izobraževalnem sistemu, ki je trenutno v za četni fazi, izziva obstoje či končept vodenja, mo či in vladanja. Ta članek opozarja na skrb, da mreže ali sistem mreženja sami po sebi ne pripeljejo nujno do sprememb v pojmovanju vodenja, mo či in vladanja, dokler teh sistemov ne oblikujemo v vklju čujo če u če če se skupnosti. Te združujejo ljudi, zato da bi razvili izobraževalno kulturo, ki sledi dolo čenim normam in vrednotam in ki verjame v spremembe ter profesionalno tveganje. V članku tudi poudarjamo ugotovitev, da sta upanje in zaupanje pomembni. Upanje, ki vsem služi kot svetilnik, ter zaupanje v tisto, v kar verjamemo in čemur smo predani.
Ne glede na to, da smo izpostavili šest sestavnih delov, ki jih je zavoljo razvoja vključujo čih uče čih se skupnosti treba razvijati, ni zgolj enega jasnega na črta za uspeh. Kar izstopa, je potreba po predanosti in vztrajnosti vseh, po mo čnem vodenju v šolah, mrežah in sistemih, ki spoštujejo posameznikove in skupne vrednote.
To je izziv, ki se ga moramo lotiti. CCas bo povedal, kako dale č so se mreže uspele spremeniti v vključujo če uče če se skupnosti, ki našemu izobraževalnemu sistemu resnično prinašajo ve čjo kakovost.
Literatura
Bezzina, C. 2003. Devolution and deregulation of edučation in Malta: an introdučtory report. Foundation for Edučational Servič es, Ministry of Edu čation, Malta.
-. 2004. Towards the learning čommunity: a Maltese experien če. The
International Journal of Educational Management 18 (7): 446-454. -. 2005. Networks for nurturing professional learning č ommunities.
Uvodno predavanje na Learning Through Peer Collaboration, excel Network National Conferen e, Malta.
Bezzina, C., ur. 2007. Converging paths: sharing of good practices in Maltese sčhools. Valletta: Malta So iety for Edu ational Administration and Management in University Student Tea čhers' Asso č iation.
Bezzina, C., in S. Testa. 2005. Establishing sčhools as professional
learning ommunities: perspe tives from Malta. European Journal of Teacher Education 28 (2): 141-150.
Blanford, S. 2006. Middle leadership in schools: harmonising leadership and learning. Harlow: Pearson Longman.
Bowring-Carr, C., in J. West-Burnham. 1997. Effective learning in schools. London: Pitman.
Bray, M. 1987. School clusters in the third world. Paris: unescg-unicef.
Brighouse, T., in D. Woods. 1999. How to improve your school. London: Routledge.
Calidoni, P. 2009. Nuove professionalita nella scuola: tra funzione e progetto. Dirigenti Scuola, št. 3: 77-85.
Costa, A., in B. Kallick. 2000. Getting into the habit of reflection. Educational Leadership 57 (7): 60-62.
DuFour, R. 2004. What is 'professional learning community'? Educational Leadership 61 (8): 6-11.
Epstein, J. C. 2001. School, family and community partnerships:
preparing educators and improving schools. Boulder, co: Westview.
Edwards, C. H. 2005. Teaching and learning in middle and secondary schools. Upper Saddle River, nj: Pearson Merrill Prentice Hall.
Evans, R. 2007. The authentic leader. V The Jossey-Bass reader on
educational leadership, ur. M. Fullan, 135-156. 2. izd. San Francisco: Jossey-Bass.
Fullan, M. 1993. Change forces: probing the depths of educational reform. London: Falmer.
-. 2001. The new meaning of educational change. 3. izd. New York:
Teachers College Press.
Hadfield, M., C. Chapman, I. Curryer in P. Barrett. 2002. Building
capacity developing your school. London: National College for School Leadership.
Hannon, V. 2004. The future is networked. Govor na Networked Learning Communities Annual Conference, London.
Halverson, R. R. 2007. Systems of practice and professional community: the Adams case. V Distributed leadership in practice, ur. J. P. Spillane in J. B. Diamond, 35-63. New York: Teachers College Press.
Hargreaves, A., in D. Fink. 2006. Sustainable leadership. San Francisco: Jossey-Bass.
Harvey, S. 2003. Looking to the future. Ldr 1 (7): 21-23.
Hopkins, D. 2001. Improving the quality of education for all. London: Fulton.
-. 2005. Making sense of networks. V Developing a network
perspective, ur. T. Bentley, D. Hopkins in D. Jackson, 5-7. Cranfield: National College for School Leadership.
Lieberman, A. 1996. Creating intentional learning communities. Educational Leadership 54 (3): 51-55.
Lieberman, A., in M. W. McLaughlin. 1992. Networks for educational change: powerful and problematic. Phi Delta Kappan 73 (9): 673-677.
Lunt, I., J. Evans, B. Norwich in K. Wedell. 1994. Working together: inter-school collaboration for special needs. London: Fulton.
MacBeath, J., ur. 1988. Effective school leadership: responding to change. London: Chapman.
Marzano, R. 2003. What works in schools: translating research into action. Alexandria, va: Association for Supervision and Curriculum Development.
Menninger, K., M. Mayman in P. Pruyser. 1963. The vital balance: the life process in mental health and illness. New York: Penguin.
Ministry of Education. 1999. Creating the future together: national minimum curriculum. Floriana: Ministry of Education.
Ministry of Education, Youth and Employment. 2005. For all children to succeed. Floriana: Ministry of Education, Youth and Employment.
National Curriculum Council. 2004. Quality education for all: the realities and challenges facing boys' and girls' secondary schools in malta. Floriana: National Curriculum Council.
O'Neill, J. 1996. Living networks. Educational Leadership 54 (3): 72-75.
Orsi, M. 2009. Scambiare i beni professional: la comunita di pratiche e l'autonomia. Dirigenti Scuola št. 4: 9-20.
Reeves, D. B. 2008. Reframing teacher leadership to improve your school. Alexandria, va: Association for Supervision and Curriculum Development.
Roset, S. M. 1999. Exploring hope: implications for educational leaders. Magistrsko delo, University of Saskatchewan.
Sergiovanni, T. J. 2004. Building a community of hope. Educational Leadership 61 (8): 33-37.
Southworth, G. 2003. Balancing act - the importance of learning-centred leadership. Ldr 1 (6): 13-17.
Tedesco, J. C. 1995. New challenges in linking research, information and decision-making. Education, Innovation and Information 85:1.
Veugelers, W., in J. Zijlstra. 1995 Learning together: in-service education in networks of schools. British Journal of In-Service Education 21 (1):
37-48.
Webber, C. F., in B. Mulford. 2007. School and community. VIntelligent leadership: constructs for thinking education leaders, ur. J. M. Burger, C. F. Webber in P. Klinck, 119-142. Dordrecht: Springer.
Weathley, M. 2004. Turning to one another: simple conversations to restore hope for the future. San Francisco: Berrett-Koehler.
Scherer, M. 2004. Perspectives: connected at the roots. Educational Leadership 61 (8): 5.
Ö	NaCcini vodenja sodelavcev
^	pri celovitem uvajanju sistema
^^	vodenja kakovosti v sredjo šolo
^	Lidija Grmek Zupan č
C^	Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj Ö
CD
Uvod
Na Ekonomski šoli Kranj smo bili pred šolskim letom 2005/2006 vklju čeni v nekaj projektov, ki so poudarjali ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v srednjih šolah. Pri čakovali smo spremembe zakonodaje napodro čju srednješolskega strokovnega izobraževa-^	nja, ki naj bi prinesle zahtevo po oblikovanju komisij za kakovost.
Vse bolj smo tudi spoznavali, da samo delni projekti ne bodo v čeloti prispevali k dvigovanju kakovosti naše šole. Tako smo v šolskem letu 2005/2006 z obema šolama, Ekonomsko oz. Strokovno gimnazijo in Srednjo poklično in strokovno šolo, vstopili v projekt Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja.1 Posebnost projekta je bila, da nam je bil na voljo konzulent z bogatimi izkušnjami s podro čja implementa čije čelovitih sistemov kakovosti.
Pri modelu čelovitega sistema vodenja kakovosti smo razvijali vse podsisteme, kar za vodstvo in projektno skupino pomeni mnogo ve čji zalogaj kot razvijati in izvajati samo enega od podsistemov. Ravno tako pa je to bolj naporno tudi za vse zaposlene, ker je hkrati potrebnih ve č sprememb in razmišljanje o izboljšavah. Po treh letih, maja 2008, smo kot druga srednja šola v Sloveniji (za Gimnazijo Ptuj) uspešno prestali zunanjo presojo in pridobili ugledni čertifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, ki dokazuje, da smo na vseh podro čjih našega dela zastavili sistematično pot proti kakovosti in izboljševanju dela. V prispevku bi rada predstavila na čin vodenja u čiteljev oz. sodelav čev pri uvajanju v razumevanje čelovite kakovosti in pristope, ki so se pokazali tudi v merljivih rezultatih šole. Kot ravnateljiča Srednje poklične in strokovne šole sem bila dejavno vključena v komisijo za kakovost, ki sta jo sestavljala aktiva za kakovost obeh šol.
Vloga vodstva pri uvajanju celovitega sistema vodenja kakovosti
V okviru prvega modula zahtev kzf, kininaklju čno prvi in se imenuje Voditeljstvo in vodenje, smo bili posebej pozorni na prepriče-
voDENJE 2I2009: 23-36
vanje zaposlenih, da so spremembe potrebne. Ljudje sprememb ne morejo razumeti ali sprejeti, ce jih vodimo s prisilo, zato smo se izogibali velelniku morate oz. glagolu morati nasploh. To je, skratka, pomenilo, da smo v vodstvu razmišljali, kako ljudi prepri-cevati ali prepricati za spremembe.
Naslednje misli veljajo za vse šole: »Sodobna šola je pod hudim pritiskom vse hitreje spreminjajocega se sveta. Ekonomske in splošne družbene razmere silijo tradicionalno šolsko kulturo v posodabljanje. Nekateri menijo, da smo prica najvecjim spremembam, ki nastajajo zaradi globalizacije, odvisnosti od drugih ter povezanosti/povezovanja z drugimi. Povezovanje Slovenije z evropskim prostorom, spremembe na trgu delovne sile, vse vecja moc uporabnikov in davkoplacevalcev ter demografske spremembe silijo šole k temu, da resno premislijo o svojem poslanstvu. Šolsko okolje ne more pobegniti pred spremembami v družbi. Tudi javnost presoja kakovost šol z vse strožjimi merili.« (Zupanc Grom 2007, 103.)
Na temeljno vprašanje, kako prepricati ljudi, lahko odgovorimo na razlicne nacine. Namen razglabljanja ni v tem, da bi povzemali teorijo o motiviranju ali uvajanju sprememb, ampak predvsem v prakticnem prikazu, kaj deluje in kaj ne. Pri ucinkih delovanja je pomembno predvsem, kaj deluje v daljšem obdobju. Kratkotrajni ucinki so lahko tudi drugacni, vendar to ni tako pomembno.2
Pogosto je z vprašanjem, kako prepricati ljudi, povezano tudi vprašanje, zakaj nekaj izpolni naša pricakovanja, nekaj drugega pa ne.
Ljudi lahko postopno prepricamo z dobrimi zgledi, izboljšavami, ki resnicno pripomorejo k višji ravni dela na delovnem mestu, v razredu itd. Le to daje navdih, le to navdušuje.
Vloga voditeljstva in vodenje v celoviti kakovosti imata zelo pomembno mesto. Da bi dosegli dobre zglede in izboljšave, pa morajo ljudje najprej znati in hoteti razvijati sami sebe. Tega se ne da narediti kar takoj, kajti zaposlenim je treba povedati, zakaj, kaj, kdaj in kako.
Gre za vrednote, poslanstvo, pa seveda za razvojni nacrt, ki je podlaga letnim nacrtom. Tudi sami smo razmišljali o tem, kako se lotiti snovanja vizije, poslanstva in vrednot, ki nas bodo povezovale, in to vse udeležence.
Temeljno vlogo pri uvajanju je imela komisija za kakovost, ki je bila prepricana v pomen in vrednost tega, kar pocne. Na sestankih s konzulentko s siQ in prav tako na uvajalnih seminarjih sta se motivacija in zavzetost clanov komisije samo še povecevali.
Vodenje za oblikovanje skupne vizije
V projektni skupini smo pripravili posebne nagovore za dijake, učitelje in starše. Na učitelje, ki so bili že seznanjeni s projektom, se je s predlogom o oblikovanju vizije zavoda obrnilo vodstvo na pedagoški seji z naslednjima vprašanjema, ki smo ju postavili tudi staršem dijakov: »Kakšno šolo želite zase, za dijake, za starše, za okolje? Kako/Kakšno šolo vidite čez pet ali šest let?« Učitelje smo povabili, naj o teh vprašanjih razmislijo, vzamejo list in ga izpolnijo, nato pa oddajo v leseno škatlo v zborniči, starši pa so odgovarjali na roditeljskih sestankih.
Na dijake smo se obrnili z naslednjimi vprašanji: »Kakšen zavod/šolo si želite? Kakšni odnosi med dijaki in učitelji ter med dijaki samimi naj bi v taki šoli prevladovali? Kakšen odnos do znanja bi morali imeti v šoli dijaki in kakšnega učitelji? Kaj bi morali storiti, da bi se dijaki v šoli počutili bolje in se več naučili? Zapišite kratko misel, ki naj izraža, kakšen zavod (kakšne odnose med dijaki in učitelji, odnos do znanja, razmere v šoli ipd.) in kakšno šolo si želite.«
Dijaki so na vprašanja odgovarjali po predhodnem pogovoru z razrednikom in premisleku kar na razrednih urah.
Komisija za kakovost je potem pregledala vse odgovore in s tem opravila izjemno veliko delo. Pri vseh je izluščila le bistveno in tako je nastala vizija z vrednotami.3
Zanimivo je naslednje skupinsko občutje: ker so se z vizijo vsi strinjali, res ni bilo nikogar, ki bi rekel, tega pa jaz ne morem podpirati, tako nisem odgovarjal, in to niti pri dijakih niti pri učiteljih, strinjali pa so se seveda tudi starši. To neverjetno povezuje, združuje, kakor da bi vizija na skupni otok pripeljala ljudi, ki so donedavna stali na različnih obrežjih sveta.
Kaj pomeni vodenje s skupno vizijo, poslanstvom in vrednotami?
Ko imamo skupno vizijo, poslanstvo in vrednote, moramo omogočiti, da v praksi začnejo delovati. Delujejo lahko le, če jih čim večkrat uresničujemo. Zato smo jih zapisali, zapisano povečali in razobesili na vidna mesta po šoli. Kot ravnateljiča sem zapisano izobesila tudi v svojo pisarno. Ko smo se z dijaki in starši pogovarjali zaradi disčiplinskih prekrškov, sem jih vedno povprašala, ali je bilo dejanje, ki so ga storili, v skladu z našo vizijo, vrednotami, in dijaki so vselej ugotovili, da je med enim in drugim prišlo do razkoraka. Spraševala sem jih tudi, kako bi se morali v obravnavani kritični situačiji odzvati, da bi ravnali v skladu z vizijo, vrednotami.
CCe je v viziji in med vrednotami na prvem mestu spoštovanje, ali potemtakem dijak res sme žaliti sošolce ali groziti profesorju? Izhajati je treba tudi iz vrednot, iz skladnosti oz. neskladnosti med njimi in dejanji. Tudi ravnatelj, uCitelji in drugi delavci na šoli se morajo nenehno spraševati, ali delujejo v skladu s skupno vizijo, vrednotami in poslanstvom. Tako so vizija, poslanstvo in vrednote postali sredstvo povezovanja, ki prebuja neverjetne potenciale.
Vodenje z razredno vizijo
Na osnovi šolske vizije, poslanstva in vrednot je lahko vsak razred pod vodstvom razrednika na razrednih urah izoblikoval svojo vizijo. Zato smo pripravili posebne liste za dijake. Na levi polovici so bili zapisani vizija, vrednote ter poslanstvo šole, desno polovico pa smo razdelili na tri razdelke, kamor so dijaki zapisovali odgovore ob naslednjih treh trditvah, vprašanjih: »Naš razred ceni in spoštuje ... V šolskem letu 2005/2006 bomo zato dosegli naslednje cilje ... Kako, s katerimi dejavnostmi bomo cilje dosegli?«
Razredne vizije so dijaki potem tako ali drugaCe upodobili tudi na plakatu; s tem smo spodbudili njihovo ustvarjalnost pri predstavitvi njim lastnih, razrednih vizij, vrednot, ki so jih izobesili na steno matiCne uCilnice. Razredniku razredna vizija pomaga pri vodenju razreda - npr. na vsaki drugi razredni uri skupaj z dijaki pregleda, ali delujejo v skladu z vizijo, vrednotami, naCrtovanimi dejavnostmi. Dijaki si pogosto zaCrtajo naslednje cilje: da uspešno dokonCajo letnik (brez popravnih ali dopolnilnih izpitov), se Cim veC nauCijo, izboljšajo medosebne odnose itd. CCe razrednik opazi, da dijaki neopraviCeno izostajajo, je prav, da se z njimi pogovori, ali je to res prava pot, da bodo uspešno konCali letnik in pridobili znanje. Tako bo marsikdaj izvedel za vzroke neopraviCenega izostajanja, dijaki pa se bodo zavedeli, da se je treba sklepov, ki so jih dorekli skupaj, tudi držati. Zares uspešen primer enega od razredov je bil izbran tudi kot primer dobre prakse in so ga dijaki skupaj z razredniCarko sami predstavili na konferenci Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja aprila 2006.
Razvojni naCCrt kot skupni dokument vodstva in zaposlenih
Razvojni naCrt smo v vodstvu razumeli kot temeljni dokument, ki nas bo vse zaposlene povezoval pri uresniCevanju vizije, poslanstva in vrednot, ki smo jih že izoblikovali skupaj s kljuCnimi udeleženci (zaposlenimi, dijaki, starši). Pri tem pa si je bilo treba zastaviti primerne strateške cilje. Za razmišljanje o njih smo si izbrali
drugo okolje, ne šolskega, da smo prebudili svoje zamisli o prihodnosti šole. To smo storili ob koncu prvega leta projekta, in sicer v zacetku julija, ko je bila vecina šolskih obveznosti že za nami. Na srecanje smo povabili vse vodje aktivov in vse profesorje, ki so se ga želeli udeležiti. Za vodstvo je bilo samo po sebi umevno, da smo morali biti zraven. Odziv je bil dober, odpravili smo se na Jezersko, kjer je srecanje moderirala mag. Tatjana Žagar.
V okviru delavnice smo razmišljali o pomenu razvojnega na-crta za šolo, nato pa smo naredili analizo swot. Razdelili smo se v štiri skupine. Prva je razmišljala o naših prednostih, druga o slabostih, tretja o priložnostih in cetrta o nevarnostih. Zanimivo je bilo spremljati zavzetost in prizadevnost navzocih. Zacutili smo, da je nadaljnja usoda naše šole mocno odvisna od nas samih in naših pricakovanj. Kot se je izkazalo, je v vsakodnevni naglici premalo casa, da bi skupno razpravljali o tem, kakšna pricakovanja imamo v zvezi s prihodnostjo naše šole. Prav pricakovanja, ki jih obrusi realnost, so temeljni kamen, na katerem stoji vsak razvojni nacrt.
Na podlagi te analize, vizije in anketiranja (dijakov, aktivov in staršev) smo skupaj z uciteljskim zborom konec avgusta postavili pet strateških ciljev:
1.	izboljšati uspeh dijakov pri vseh predmetih mature, poklicne mature in pri zakljucnih izpitih (izhodišce je bila analiza);
2.	povecati socialni, custveni in vedenjski razvoj dijakov (izho-dišce je bila analiza);
3.	povecati udeležbo dijakov pri projektih, ki poudarjajo inova-tivnost in naprednost šole (izhodišce je bilo anketiranje dijakov);
4.	spodbujati posameznikovo uresnicevanje na strokovnem in osebnostnem podrocju (izhodišce je bila vizija);
5.	povecati prepoznavnost delovanja obeh šol v javnosti - promocija (izhodišce sta bili vizija in analiza swot).
Omenjene cilje smo zapisali v razvojni nacrt skupaj s kljucnimi dejavnostmi, s katerimi jih bo mogoce doseci. Kljucne dejavnosti vsako leto konkretiziramo v letnih delovnih nacrtih.
Pomen vodenja dijakov za uresniCCevanje strateških ciljev
Za uresnicevanje strateških ciljev je bilo poleg zaposlenih treba motivirati tudi dijake. Napisali smo priporocila razrednikom, da je ustvarjanje dobre šole naša skupna naloga, ki presega sedanjost in
tako kot vizija že posega v prihodnost, in navodila, kako naj ravnajo. Poudarili smo izrek oz. vodilo dijakom: »Ponosen/-sna sem, da sem (bil) dijak/-inja ekonomske šole.«
Predstavljam kratek povzetek navodil. V razvojnem na črtu smo navedli pet strateških čiljev. Nato smo zapisali, kakšno stanje si želimo, in o njem naj razredniki poskušajo pre čej razmišljati, posebej pa o poteh (dejavnostih), ki vodijo do čilja oz. želenega stanja. Prav na tej to čki se za čenja njihova ustvarjalnost in osebni pristop k reševanju problemov.
Razredniki naj na razrednih urah vodijo dijake, da bodo napisali:
1.	kakšni so njihovi čilji (individualni na črt dosežkov za šolsko leto);
2.	kakšna je pot, ki bo pripeljala do čiljev (dejavnosti);
3.	poro čila o opravljenih dejavnostih (mapa dosežkov oz. u čen-čev portfolio).
Mapa dijaka (morda trije listi formata A4) naj vsebuje vse troje. Razredne mape so zbirniki vseh dijaških map v posameznem razredu.
Razrednikom smo priporo čali, da so se na razrednih urah, potem ko so dijaki že napisali, kateri so njihovi čilji in dejavnosti, ve čkrat vra čali k temeljnemu vprašanju, in si čer, ali so bile dejavnosti opravljene tako, da so bili čilji uresničeni. (Če se to ni zgodilo, je morda treba spremeniti dejavnosti, ki vodijo k posameznemu čilju.
Dijaki, ki bodo dosegali nadpovpre čne rezultate na dolo čenih podro čjih, bodo imeli svoje rezultate zapisane v mapi dosežkov, kar je za dijaka in razrednika izhodiš če v primeru, ko je treba oddati podatke za prireditev s podelitvijo priznanj ali novinarski članek.
S takšnim pristopom smo dosegli, da so dijaki začeli beležiti svoje čilje in poti za doseganje le-teh, še preden je s prenovo po-kličnih in strokovnih programov portfolio postal sestavni del kuri-kulov. Vrednost tega delovanja sistematično spremljamo in bomo o njej poro čali ob kon ču vsakega šolskega leta, tako da bomo lahko ugotovili resnično vrednost pristopa.
Vodenje uCCiteljev, razrednikov in aktivov za doseganje strateških ciljev
Pomembno vlogo ima seveda vsak učitelj posebej in vsak strokovni aktiv. Strokovni aktivi so svoje čilje dolo čili in zapisali v le-
tnih nacrtih strokovnih aktivov, dolocili pa so tudi dejavnosti, ki bodo pripomogle k temu, da jih bodo dosegli. Na vsakem sestanku strokovnega aktiva clani tako spremljajo, kako se dejavnosti ure-snicujejo in kako se približujejo cilju. Na koncu šolskega leta pa ugotovijo uspeh (dosežek) glede na zastavljeni cilj in ga zapišejo v analizo uspešnosti. Rezultate dela aktivov že spremljamo v letnih porocilih, kjer so kazalci uspešnosti prikazani tudi kot smeri razvoja. Iz njih je mogoce videti, ali so pristopi ustrezni, omogocajo nam vpogled v obstojece stanje in premislek o potrebnih izboljšavah. Kot zgled dobre prakse, ki je bil podlaga za delo aktivov, smo zaposlenim predstavili primer telesne vzgoje in nemškega jezika.
Vsak profesor opredeli nadne evalvacije svojega dela v razredu v letni pripravi, pri cemer uveljavljamo tudi uporabo anketnih vprašalnikov, kot je anketa o zadovoljstvu dijakov s poukom. Evalvacije, ki jih izvaja posamezen profesor, so osnova za izboljševanje njegovega dela, upošteva pa jih sproti in v pripravah v novem šolskem letu.
Spremljanje in merjenje zadovoljstva dijakov in staršev
Zadovoljstvo dijakov in staršev je eden naših temeljnih ciljev, zato smo uveljavili redno spremljanje in merjenje njihovega zadovoljstva. Za merjenje njihovega zadovoljstva uporabljamo anketo o zadovoljstvu dijakov, anketo o pricakovanjih staršev v zvezi z izbrano šolo, pohvale in pritožbe (mapa pohval in pritožb), odzive v medijih, prispelo elektronsko pošto.
Anketiranje dijakov o zadovoljstvu z izbrano šolo opravimo konec šolskega leta v nekaj nakljucno izbranih razredih. Rezultati so za nas izhodišce za odlocitev o tem, katere izboljšave so potrebne, in jih objavljamo tudi na spletni strani.
Anketiranje staršev poteka tako, da ugotovimo, kakšna so njihova pricakovanja ob zacetku šolskega leta in ali so se ob koncu šolskega leta ali šolanja izpolnila. Rezultate obdelamo v ustreznem programu in nam predstavljajo eno od podlag pri odlocanju za izboljšave.
Nenehno izboljševanje
Na osnovi sprotnega spremljanja dela analiziramo in ocenjujemo obstojece stanje in morebitno odstopanje od postavljenih ciljev, zato da dolocimo potrebne izboljšave. Osnovni podatki so: doseganje ucnih ciljev, rezultati spremljanja zadovoljstva ucencev, staršev, zaposlenih, mnenja zainteresirane javnosti, pritožbe, rezultati
zunanjih preverjanj znanja, ugotovitve notranjih in zunanjih presoj ter inšpekcijskih organov. Na osnovi ugotovljenega stanja dolo-cimo cilj ter poišcemo možne poti za dosego ciljev. Po vrednotenju možnih poti izberemo v danem primeru najboljšo, ki jo izpeljemo tako, da dolocimo nosilce, odgovorne za izpeljavo, in roke. Vsako tako izboljšavo ocenimo glede na ucinkovitost in doseganje zastavljenih ciljev. Kako je potekal proces izboljševanja, je zapisano v zapisnikih; po potrebi so jim priloženi dokumenti, ki dokazujejo, da je prišlo do izboljšave.
Pri dolocanju ukrepov za izboljšanje upoštevamo vizijo in cilje šole in se navezujemo nanje.
Prav tako spremljamo in ocenjujemo morebitne nevarnosti za odstopanje, bodisi pri naših procesih ali pa so potencialne nevarnosti za odstopanje razvidne iz analize šolskega okolja, iz analize povratnih informacij in podatkov o zadovoljstvu udeležencev v vzgoji in izobraževanju idr. Tako lahko dolocimo ustrezne preventivne ukrepe, s katerimi preprecujemo odstopanja.
Zakaj je poslovnik kakovosti temeljni dokument vodstva za vodenje kakovosti?
Vrednost našega delovanja se je izrazila tudi v dokumentu, ki smo ga imenovali Poslovnik kakovosti. V njem smo opredelili naš na-cin delovanja in smernice za vsa podrocja našega dela (Poslanstvo in vizija, Predstavitev šole, Organiziranost šole, Procesi nacrto-vanja, Odgovornost in pooblastila, Vodenje in zagotavljanje virov, Razvoj zaposlenih, Komuniciranje na šoli, Sodelovanje z dijaki in straši, Vzgojno-izobraževalni proces, Razvoj in vodenje projektov, Nenehno izboljševanje, Upravljanje z dokumentacijo in zakonodajne zahteve). Poslovnik je pravzaprav zakonik, ki za šolski zavod ali šolo doloca pravila delovanja, to pa zato, da bi cim bolje delovala. Njegova vrednost se je pokazala, ko smo pridobili nove sodelavce in ko smo se združevali z drugimi šolami. Poslovnik kakovosti je bil zanje prvi dokument, s pomocjo katerega so se lahko seznanili z našim nacinom delovanja. Hkrati pa smo jim omogo-cili, da so lahko tudi sami predlagali kakršnekoli izboljšave.
Poslovnik kakovosti je pripravila komisija za kakovost, delo pa je bilo dolgotrajno in zamudno. Na zacetku smo posamezna poglavja razdelili med dva ali tri clane, ki so se z dolocenimi po-drocji že prej vec ukvarjali ali so bili poznavalci dolocenega podrocja. Napisano smo potem usklajevali prek elektronske pošte in na koncu, ko smo posamezne odstavke poslovnika pred komisijo
za kakovost glasno prebrali in usklajevali, še osebno. Slednje je zelo zamudno, vendar izjemno pomembno. Predlog poslovnika smo naložili tudi na ra čunalnika v obeh zborničah, tako da so ga lahko pregledali vsi učitelji, izvod pa so v pregled dobili tudi nepedagoški delav či. Želeli smo si, da bi bila vsaka poved, ki smo jo zapisali, oblikovana tako, da bi postala pravilo za delovanje. Usklajevanje pri tem pa je, kot sem že zapisala, res težavno delo, tudi zato, ker je treba vseskozi paziti, da se pogovarjamo o zadnji raz-ličiči.
Notranja presoja sistema vodenja kakovosti kot orodje vodstva pri uvajanju izboljšav in eden od elementov samoevalvacije
Ena od dejavnosti pri vrednotenju našega sistema kakovosti je uvajanje notranje presoje sistema vodenja kakovosti, ki je sopomenka za samoevalva čijo (Ma čbeath in M čglynn 2006). Notranja presoja, opravljena po mednarodno priznanih standardih kakovosti (iso 19011), nam predstavlja eno od metod samoevalva čije. Vsako leto na črtujemo program notranjih presoj, s katerimi preverjamo, kako u činkoviti smo pri izvajanju pravil, o katerih smo se dogovorili, oz. kakšno je naše dejansko stanje glede na opredelitve v Poslovniku kakovosti. Presojo opravijo za to usposobljeni notranji presojevalči. CCe ugotovimo, da je prišlo do odstopanj, ali če se pokažejo priložnosti za izboljšave, uvedemo dejavnosti za izboljšanje in odpravimo vzroke za ugotovljena odstopanja. Ugotovitve presoje in dolo čanje ustreznih ukrepov zahtevajo od vodstva temeljni premislek o delovanju posameznih podsistemov, kjer so bila ugotovljena neskladja ali za katere so bila dana priporo čila. Le na podlagi tega premisleka se je treba vsakič znova odlo čati o smeri/-eh pri vodenju in uvajanju izboljšav.
Izkušnja o vodenju pri notranji presoji sistema kakovosti (prva notranja presoja je potekala jeseni 2007) pa je bila naslednja: naša konzulentka nam je pomagala pri dolo čitvi podro čij oz. pro česov dela. Na seznamu programa za notranjo presojo na obeh šolah so se tako znašli: obe ravnateljiči in pomo čniči (vodenje - razvojno na črtovanje, letno na črtovanje, evalva čija doseganja čiljev, izboljševanje, vodenje projektov, zagotavljanje človeških virov, komuni-čiranje, sodelovanje z dijaki in starši), tajništvo (ravnanje z dokumenta čijo), svetovalna služba (vpis dijakov, na črtovanje dela, izvajanje, ovrednotenje in izboljševanje dela), tehnična služba (vzdrževanje infrastrukture, delovnega okolja), po trije strokovni aktivi, po štirje razredniki, knjižni čar (na črtovanje, izvajanje, evalva čija,
izboljševanje dela, komunikacija z dijaki, dobavitelji knjižniCnega gradiva), vodja kakovosti, mentor dijaške skupnosti ter vodja projektov.
Veliko smo razmišljali o tem, kako pripraviti ljudi na notranjo presojo, Ceprav je bilo vnaprej znano, kdaj bo. V zbornici smo nalepili dopis, namenjen zaposlenim,4 v katerem so bila zapisana temeljna izhodišCa za notranjo presojo; poudarili smo, da ne bomo presojali posameznikov, ampak sistem. Poleg tega dopisa smo seveda izobesili Program notranje presoje za leto 2007.
V pomoC posameznim skupinam presojanih smo pripravili okvirna vprašanja, ki smo jih natisnili in ob javni objavi programa presoje tudi osebno izroCili posameznikom. Opozorili smo jih, naj iz poslovnika še enkrat preberejo tisti del, ki ga morajo poznati.
Za prvo notranjo presojo smo po priporoCilu konzulentke izbrali tiste uCitelje, za katere smo vedeli, da se bodo nanjo dobro pripravili, ker so imeli do uvajanja kakovosti pozitiven odnos.
Nekaj nelagodja smo pred zaCetkom obCutili tako presojevalci kot presojanci. CCas notranjih presoj smo uskladili. Vsako podroCje sta presojala po dva notranja presojevalca, že zaCetne presoje pa so prinesle kar veliko zadovoljstva na obeh straneh. Seveda je bilo pomembno, da sta bila oba notranja presojevalca dobro pripravljena in korektna. Pomembno pravilo je namreC bilo, da notranji presojevalec sprašuje oz. preverja samo stvari, ki so predvidene s poslovnikom.
Na pedagoški seji smo potem predstavili potek notranje presoje in poroCilo o njej. Vsem navzoCim smo povedali, da bodo v naslednjo notranjo presojo zajeti tisti, ki v prvo niso bili vkljuCeni, pri zunanji presoji pa bo lahko vsekakor prišlo do presojanja kogarkoli.
Zunanja presoja sistema vodenja kakovosti kot naCCin zunanje evalvacije
Podlaga za zunanjo presojo je notranja presoja. »UCinkovit sistem šolske evalvacije mora vsebovati elemente tako zunanje kot notranje evalvacije.« (Macbeath in Mcglynn 2006, 25.) Zunanja presoja poteka po vnaprej doloCenem naCrtu. Najprej je na vrsti uvodni sestanek, nato sledijo presoje, na koncu je zakljuCni sestanek, na katerem zunanji presojevalci povzamejo in predstavijo ugotovitve -pozitivne in negativne, razložijo pa tudi, za kakšna priporoCila so se odloCili (in ali so ugotovili morebitna neskladja).
Zunanjo presojo enkrat letno opravijo zunanji presojevalci iz
siQ. Prva presoja je bila zelo obsežna, ker je bila čertifikačijska. Presojevalči so preverili vse podsisteme glede na poslovnik. Pri čertifikačijski presoji so upoštevali naslednje dokumente:
•	Poslovnik kakovosti Ekonomske šole Kranj, različiča april 2008 z datumom 7. april 2008,
•	Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja: zahteve, izdaja 2.0 iz leta 2008 (v nadaljevanju Kzp),
•	Standard iso 19011:2002 - Smerniče za presojo sistema vodenja kakovosti in/ali ravnanja z okoljem in
•	Certi^ikačijski pravilnik za sisteme vodenja, izdaja 15/200707, ki ga je pripravil Slovenski institut za kakovost in meroslovje.
Na zaključnem sestanku presojevalči tudi pojasnijo, v kolikšnem času lahko pričakujemo pisno poročilo, nato pa mora šola v treh mesečih odgovoriti, kako bo na podlagi ugotovitev ukrepala. Primernost načrtovanih ukrepov preverjajo s pregledom prejetega poročila, njihovo učinkovitost pa med prvo naslednjo redno zunanjo presojo.
Naj sklenem z mislijo, ki poudarja pomen zunanje evalvačije za naše »odjemalče« oz. javnost: »Namen zunanje evalvačije pa ni predvsem nadzor in rangiranje, temveč zunanja spodbuda k izvajanju samoevalvačije ter >prisila< k javnemu poročanju šole o rezultatih delovanja - posredovanje transparentnih informačij ude-leženčem izobraževanja.« (Brejč in Trunk 2007, 44.)
Sklep
V sklepu naj poudarim bistveno razliko med modelom čelovitega sistema vodenja kakovosti, ki nam ga je uspelo vpeljati v naši šoli, in delnimi projekti, ki smo jih poznali pred tem. Pri tem bi si lahko pomagali tudi s teorijo sistemov. Pri modelu čelovitega sistema vodenja razvijamo vse podsisteme; vpeljevali smo jih po modulih Voditeljstvo in vodenje, Razvoj zaposlenih, Notranje in zunanje ko-muničiranje, Sodelovanje z učenči in starši, Vzgojno-izobraževalni pročes, Razvoj in posodabljanje, Nenehno izboljševanje. Pred tem smo uvajali projekte kakovosti samo z enega področja, samo v enem podsistemu, ki ga ponavadi nismo videli v kontekstu čelote. Tudi nismo poznali in razvili orodja »notranje presoje« kot enega od elementov samoevalvačije. Sistemu vodenja kakovosti pa daje vrednost tudi zunanja očena, ki nas hote ali nehote sili v nenehno
izboljševanje, saj certifikat ni trajno spricevalo, ampak ga potrjujejo vsako leto na osnovi dokazil, ki kažejo ucinke izboljšav in ustreznost pristopov pri izpolnjevanju potreb in pricakovanj vseh udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja.
Osebno menim, da lahko le hkratno razvijanje vseh podsistemov ustvarja popolno sodelovalno kulturo, kar je seveda ideal, ki se mu lahko bolj ali manj približamo. Glede na to, da nas je od zacetka projekta pa do danes doletela tudi organizacijska sprememba, in sicer združitev naših dveh organizacijskih enot Ekonomske šole Kranj s še dvema šolama v Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj, si seveda želimo, da bi pridobljeni certifikat, ki sta ga letos v zunanji presoji znova potrdili obe šoli oz. organizacijski enoti nekdanje Ekonomske šole Kranj, v naslednjem šolskem letu pridobili še preostali enoti, ki ga doslej še nista imeli.
Naj se na koncu vrnem na sam zacetek, h kakovosti, kot so jo definirali snovalci projekta Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja in ki je cilj naših prizadevanj: »Kakovost vzgoje in izobraževanja je sposobnost izpolnjevanja potreb in pricakovanj vseh udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja.«
Literatura
Brejc, M., in N. Trunk Širca. 2007. Sistemi vodenja kakovosti - sinergija med zunanjo in notranjo evalvacijo. Vodenje v vzgoji in izobraževanju 5 (2): 41-50.
Macbeath, J., in A. Mcglynn. 2006. Samoevalvacija: kaj je tu koristnega za šole? Ljubljana: Državni izpitni center.
Zupanc Grom, R. 2007. Vodenje za razvoj kakovosti. Vodenje v vzgoji in izobraževanju 6 (2): 103-116.
Opombe
1. Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (kratica Kzp) je model celovitega pristopa k razvijanju kakovosti v vzgojno-izobraževalnem zavodu; razvila ga je projektna skupina pod okriljem siq (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). Njegova posebnost je, da izpolnjuje potrebe in pričakovanja vseh udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja, naslanja pa se na zahteve mednarodnega standarda iso 9001:2000, na evropski model poslovne odlicnosti efqm, obstojeco šolsko zakonodajo ter usmeritve Eu na tem področju. Projektna skupina je za model dobila tudi različna priznanja tako od gospodarskega interesnega združenja npr. srebrno priznanje za inovacijo »Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja«, Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice za Pomurje, Murska Sobota,
november 2007, in priznanje Slovenskega združenja za kakovost za dosežke na podrocju širjenja kulture kakovosti in odličnosti v vzgoji in Izobraževanju za projekt Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, na 17. letni konferenci Slovenskega združenja za kakovost, Portorož, november 2008.
2.	Pred nekaj leti sem želela povečati število objav naših profesorjev v pedagoških časopisih in revijah. To je sovpadalo s projektom o karierah učiteljev. Posamezne objavljene članke sem obesila na posebno oglasno desko v zbornici. Sprva je bilo pri tem precej nelagodja, morda nekoliko zavisti, nato pa so zaposleni zabeli brati članke svojih kolegov. To je v zbornici sprožilo veliko zanimivih pogovorov, razmišljanj ipd. Kmalu je na tej tabli zmanjkalo prostora, ker je bilo objav preprosto preveč. Zdaj jih beležimo na spletnih straneh šole, s pridobitvijo Višje strokovne šole pa vsi pišoči že skrbijo za svojo bibliografijo oz. za vpis v Cobiss.
3.	Vizija ima naslov: Spoštovanje in znanje ureni^ujeta naše sanje. V vizijo smo vtkali vrednote, ki jih na naši šoli negujemo in ki nam omogočajo, da: spoštovanje postane vez, s katero so prepleteni naši odnosi, zato se poslušamo, smo strpni in prijazni drug do drugega, se vzpodbujamo, smo odkriti in pošteni, priznavamo drugačnost in iščemo skupne poti; pridobivamo znanje, zato smo ustvarjalni, smo vedoželjni, spremljamo novosti, dosegamo velike uspehe na zunanjih preverjanjih in aktivno sodelujemo v slovenskem in mednarodnem prostoru; svoje sanje spreminjamo v realnost tako, da se vsak posameznik uresničuje na strokovnem in osebnem področju ter tako pripomore k razvoju in ugledu vsake posamezne šole in zavoda kot čelote (nadaljujemo tradicijo vrhunskih dosežkov na športnem, strokovnem, raziskovalnem področju).
4.	Vsebina dopisa je bila naslednja:
Spoštovani kolegi, sodelavci!
V projektu Kakovost za prihodnost je kot metoda ugotavljanja kakovosti našega delovanja opredeljena tudi t. i. notranja presoja. Z njo ugotavljamo, kje v našem sistemu delovanja so priložnosti za nadaljnje izboljševanje glede na podana in dogovorjena pravila v našem Poslovniku kakovosti in drugih naših pravilnikih in navodilih ter zakonodaji.
Z metodo notranje presoje lahko ugotovimo odstopanja od dogovorjenih pravil delovanja, kar zapišemo kot neskladnost, lahko pa je delovanje skladno z njimi, vendar bi bilo lahko boljše; v takem primeru napišemo priporočilo. Notranja presoja poteka na osnovi vodil mednarodnega standarda iso 19011:2002, po katerem so se naše presojevalke tudi šolale in uspešno zaključile izpit za notranjega presojevalca.
Kot pomo^ za pripravo na presojo vam bodo presojevalke, ki so določene v t. i. Programu presoje, posredovale osnovna vprašanja,
za katera morajo v času poteka presoje pridobiti dokazila, ki potrjujejo učinkovitost našega delovanja. Seveda pa bodo med izvajanjem presoje lahko postavljale tudi dopolnila vprašanja, odvisno od posamezne situačije.
Rada bi poudarila tudi to, da namen presoje ni presojati posameznika, ampak način našega delovanja ter skladnost z zahtevami modela Kakovost za prihodnost vzgoje in Izobraževanja in učinkovitost našega delovanja. Prav tako namen presoje ni namenoma iskati, česa ni oz. napak, ampak dokazila, ki potrjujejo kakovost našega delovanja, kot jo dolo ča model Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja.
Notranja presoja poteka po prinčipu vzorč enja. Za letošnje leto je vzore č razviden iz t.i. Programa presoje za leto 2007. Ugotovitve presoje bodo zapisane v za to dolo č ene obraz če. Na osnovi teh ugotovitev bo izdelano Poročilo o notranji presoji, ki vam bo vsem na voljo. Poročilo o notranji presoji bo predstavljalo osnovo za definiranje načrta izboljšav, ki ga bomo skupaj pripravili vodstvo in oba aktiva za kakovost ter ga nato obravnavali na pedagoških sestankih obeh šol.
Na podoben način, kot bodo notranjo presojo izvajale naše kolegi e, bodo delovali tudi zunanji presojeval i. Zato notranjo presojo lahko vzamete tudi kot pripravo na zunanjo presojo, predvideno za junij 2007. Ni pa nujno, da bodo v zunanjo presojo vključeni isti razredniki in strokovni aktivi kot v našo notranjo presojo.
Prič akujem, da boste notranjo presojo dejansko vzeli kot priložnost za skupno iskanje morebitnih izboljšav na podrocju kakovosti našega delovanja, kajti zares gre za našo prihodnost.
Ö Sistem napredovanja javnih ^^ uslužbencev v plaCcne razrede
O
Ksenija Mihovar Globokar
Služba vlade Republike Slovenije za zakonodajo
Šola za ravnatelje
O
k
CÖ Ö
• ^ Napredovanje javnih uslužbencev v plaCCne razrede
^^	Ne glede na varcevalne ukrepe na podrocju placnega sistema, o
^	katerih se je vlada dogovorila s socialnimi partnerji, ostaja sistem
^^	napredovanja v placne razrede v letu 2010 nespremenjen.
J^g	Z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v placne razrede
(Uradni list R^epublike Slovenije, št. 51/2008 in 91/2008 - v nadaljevanju uredba) sta dolocena postopek in nadn preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v placne razrede za javne uslužbence v javnih zavodih.
Za dobro razumevanje uredbe moramo najprej osvojiti osnovne pojme, pomembne za spremljanje in izvajanje postopka napredovanja.
Odgovorna oseba
Pojem odgovorne osebe je v celotni pravni ureditvi placnega sistema enotno uporabljen. V organih državne uprave, uprave lokalnih skupnosti in drugih državnih organih je odgovorna oseba predstojnik. V osebah javnega prava (mednje sodijo tudi javni vzgojno-izobraževalni zavodi) pa je to poslovodni organ - ravnatelj, direktor.
Napredovalno obdobje
Pri definiciji napredovalnega obdobja, ki ga uredba opredeljuje kot cas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogocajo napredovanje, je prišlo do pomenske spremembe v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, saj je ob enaki zakonski dikciji, da javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta, ce izpolni pogoje, to dejansko pomenilo, da so se pogoji preverjali na tri leta in ne tudi v vmesnem obdobju. Po novem mora predstojnik javnega uslužbenca prvic preveriti, ko dobi tri ocene delovne uspešnosti (to ne more biti pred potekom treh let), in v primeru, da mu
VODENJE 2I2009: 37-46
ocene ne omogocajo napredovanja, vsako naslednje leto, dokler ne doseže ustreznih ocen za napredovanje. Zato je napredovalno obdobje lahko tudi daljše od treh let. Ne glede na obrazloženo pravilo pa zaposleni po preteku šestih let napreduje za en placni razred, ce je bil v tem obdobju povprecno uspešen - ocenjen z oceno dobro.
Ocenjevalno obdobje
Ocenjevalno obdobje, ki je casovno opredeljeno kot obdobje od 1. januarja do 31. decembra in v katerem je treba javnega uslužbenca oceniti, je nova kategorija, ki je v starem sistemu nismo poznali. Triletno napredovalno obdobje prej ni bilo razdeljeno na manjše enote. Tocke, ki so bile pogoj za napredovanje, so javni uslužbenci lahko zbrali kadarkoli v tem casu, in predstojnik je svojo oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca podal na koncu triletnega obdobja, ko je ugotovil, da je zaposleni zbral zadostno število tock za napredovanje. Po novem je ocena delovne uspešnosti postala letna ocena javnega uslužbenca in predstojnik jo mora na podlagi rezultatov dela v ocenjevalnem obdobju oblikovati vsako leto do 15. marca za preteklo leto.
Ocene
•	Odlicna ocena delovne uspešnosti pomeni odlicno opravljeno delo, to je visoko nad pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno pod pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
Očene so določene na petstopenjski lestviči od nezadovoljivo do odlično in jih je nekoliko teže umestiti v končept merjenja kakovosti, glede na to, da mora javni uslužbeneč, če želi v karieri napredovati več kot dvakrat, dosegati delovne rezultate, ki so glede na kriterije očenjevanja nad pričakovanji. Je pa to logična posle-diča usmeritve, da bi vpeljali sistem napredovanja, ki bo predvsem odraz uspešnega dela posameznika na delovnem mestu in manj poslediča dodatnih dejavnosti javnega uslužbenča, ki niso nujno povezane z njegovim delom oziroma ne prinašajo nujno profesionalne rasti. Da bi sistem lahko v praksi dejansko pomenil višjo raven očenjevanja delovne uspešnosti in se ne bi spremenil v svoje nasprotje, bo tudi na ravni zavodov treba vpeljati sistem merjenja kakovosti, ki bo ponujal kazalnike za primerjavo rezultatov na individualni ravni.
Sistem napredovanja temelji na bistveno spremenjenih pogojih za napredovanje. Pogoj za napredovanje javnih uslužbenčev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, ki jo predstojnik letno očeni glede na:
•	rezultate dela,
•	samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
•	zanesljivost pri opravljanju dela,
•	kakovost sodelovanja in organizačijo dela ter
•	druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
Kriteriji so določeni na ravni zakona (17. člen zspjs), podrobneje pa so opredeljeni v prilogi uredbe (Priloga iii). Podkriteriji, ki so navedeni v prilogi, niso izključujoči, ampak predstavljajo okvir, v katerem se predstojnik giblje, ko oblikuje očeno javnega uslužbenča, pri čemer lahko uporabi različne metode in postopke za oblikovanje končne očene, ki jo mora biti sposoben obrazložiti ne samo kot skupno očeno, temveč tudi z objektivno očeno dela javnega uslužbenča po posameznem podkriteriju. Posebnega akta o podrobnejših kriterijih ni dolžan sprejeti, lahko pa se odloči za lastne metode, ki so mu v pomoč pri oblikovanju očene in utemeljitve.
Ne glede na metodo očenjevanja, ki si jo predstojnik izbere (opisno očenjevanje podkriterijev, točkovni sistem ...), mora na konču svojo očeno izraziti z enotno očeno, in sičer odlično, prav dobro, dobro, zadovoljivo ali nezadovoljivo. Predstojnik je javnega uslužbenča dolžan seznaniti z očeno in mu vročiti očenjevalni list.
Koga ocenjujemo?
Bistvena novost pri napredovanju javnih uslužbencev v primerjavi z ureditvijo, ki je veljala do zaCetka uporabe novega plaCnega sistema, je krog upraviCencev, ki imajo pravico napredovati, in s tem povezana obveznost predstojnika, da jih oceni. Zakon in na njegovi podlagi izdana uredba omogoCata, da lahko v plaCni razred napreduje vsak javni uslužbenec, ki ima pri proraCunskem uporabniku sklenjeno delovno razmerje. Pri tem ni pomembno, ali gre za delovno razmerje, sklenjeno za doloCen ali nedoloCen Cas, delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim Casom. Glede na spremembo 20. Clena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002 in 103/2007) lahko delodajalec izjemoma sklene delovno razmerje za doloCen Cas enega leta tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev, kar pomeni, da bo tudi takšen javni uslužbenec ocenjen.
V starem sistemu javni uslužbenci, ki so imeli sklenjeno delovno razmerje za doloCen Cas kot neustrezni, niso mogli napredovati. Pravico so si pridobili šele, ko so izpolnili vse pogoje. Pri tem se je pogosto postavljalo vprašanje, kdaj jim zaCne teCi na-predovalno obdobje, z dnem zaposlitve ali z dnem, ko so izpolnili vse pogoje. Praksa je bila razliCna. V veCini primerov je prevladalo stališCe, da se napredovalno obdobje šteje od dne, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje. To pomeni, da se jim napredovalno obdobje, ki je zaCelo teCi pred uveljavitvijo te uredbe, na enak naCin všteva tudi v napredovalno obdobje za napredovanje po novem. Ob uveljavitvi uredbe se za nazaj upoštevajo le leta napredoval-nega obdobja, ki jih je javni uslužbenec dosegel po izpolnitvi pogojev za zasedbo delovnega mesta. Tistim, ki imajo tudi ob uveljavitvi uredbe še vedno status neustreznih, zaCne napredovalno obdobje teCi z uveljavitvijo uredbe in bodo lahko napredovali, ko bodo pretekla najmanj tri leta in si bodo pridobili tri ustrezne ocene za napredovanje.
Kdaj ocenjujemo?
Ocenjevanje javnega uslužbenca v novem sistemu opravimo le enkrat letno, najpozneje do 15. marca za ocenjevalno obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta. Osnovna pogoja za pridobitev pravice do napredovanja in s tem pogojene obveznosti predstojnika, da oceni delovno uspešnost javnega uslužbenca, sta sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju in to, da je javni uslužbenec v ocenjevalnem obdobju delo opravljal najmanj šest
mese čev. CCe javni uslužbene č zaradi odsotnosti, razen pri v zakonu taksativno naštetih izjemah (napotitve s strani delodajalča, zaradi poškodbe pri delu, poklične bolezni in starševskega varstva - porodniškega dopusta), v o čenjevalnem obdobju ni delal vsaj šest mese čev, ostane neo čenjen. V o čenjevalnem listu mora biti to dejstvo jasno izkazano. To pomeni, da o čenjevalni list za o čenjevalno obdobje izpolnimo s podatki javnega uslužbenča, v opombi pa navedemo razlog, zaradi katerega javni uslužbene č ni bil o čenjen.
V primeru, da pride do prekinitve delovnega razmerja med letom, je delodajale č javnega uslužben ča dolžan o čeniti ne glede na čas trajanja delovnega razmerja v o čenjevalnem obdobju. Odgovorna oseba mora opraviti postopek o čenjevanja in podati o čeno za čas zaposlitve v o čenjevalnem obdobju. Pri tem uredba za razliko od sičeršnjega o čenjevanja delovne uspešnosti o čenitve ne pogojuje z dejanskim delom. Delodajale č, pri katerem javni uslužbene č v o čenjevalnem obdobju izpolni pogoj najmanj šestih mesečev zaposlitve, mora upoštevati vse predloge o čen predhodnih delodajalčev javnega uslužben ča in na tej podlagi dolo čiti o čeno javnega uslužben ča v o čenjevalnem obdobju. To dejansko pomeni, da delodajale č v takšnih primerih dolo či povpre čno o čeno. Postavlja pa se vprašanje, kdo dolo či letno o čeno javnega uslužben ča v primeru, ko ta pri nobenem delodajalču ni bil zaposlen šest mese čev, je pa v javnem sektorju delal ve č kot šest mese čev in mu torej o čena delovne uspešnosti pripada. V takšnih primerih je pravi čo javnega uslužben ča dolžan izvesti delodajale č, pri katerem je javni uslužbene č zaposlen v času o čenjevanja. Pri tem upošteva o čene, ki jih je javni uslužbene č pridobil pri prejšnjih delodajal čih. Delodajale č je ob prekinitvi delovnega razmerja dolžan javnemu uslužben ču vro čiti kopijo o čene, original pa ohraniti v personalni mapi.
105. člen Zakona o javnih uslužbenčih dolo ča, da mora nadrejeni spremljati delo, strokovno usposobljenost in kariero javnih uslužben čev in vsaj enkrat letno o tem opraviti pogovor z vsakim od njih. Dolo čba neposredno velja za javne uslužben če v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, postavlja pa se vprašanje, ali ni prek pla čnega sistema, glede na dik čijo četrtega odstavka, posredno vpeljana tudi za druge subjekte javnega sektorja. Z gra-matikalno razlago dolo čbe, ki dolo ča, da mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužben ča do 15. marča izpolniti o čenjevalni list za o čeno delovne uspešnosti javnega uslužbenča v o čenjevalnem obdobju (Priloga I) ter javnega uslužben ča sezna-
niti s pisno oceno in z utemeljitvijo, pridemo do sklepa, da določba predvideva dvostopenjski postopek, in sičer:
•	postopek ocenitve in vpisa v edivenčni list ter
•	postopek seznanitve s pisno oceno in z utemeljitvijo.
Postopek ocenitve ni problematičen; uredba povzema zakonske kriterije in v prilogi določa podkriterije za ocenjevanje, metode ocenjevanja pa prepušča predstojniku in se jih ne loteva. Oblika seznanitve z oceno ni obligatorno opredeljena, saj uredba dopušča tako ustno kot pisno seznanitev. Odločitev je prepuščena predstojniku, in če razmišljamo o tem, ali opraviti t. i. karierni pogovor ali ne, bi se bilo dobro odločiti zanj.
Namen plačnega sistema, ki je bil večkrat poudarjen tudi v dialogu s socialnimi partnerji, je, da se sistem v vseh delih, ko ni potrebnih razlik, poenoti. Tako imenovani karierni pogovor je prav gotovo ena od oblik vodenja, ki je predvsem odvisna od usposobljenosti vodje - direktorja. Vsekakor bi bilo smiselno, da bi pogovor o očenah opravili ustno, in to vsako leto, če ni ovir zaradi odsotnosti. V primeru pisnega vro čanja pa je treba upoštevati pravila o vro čanju listin iz delovnega razmerja - vro čamo jih v skladu s predpisi, ki urejajo pravdni postopek.
Evidenca
Predpisano evidenco v postopku o čenjevanja sestavljata o čenje-valni list, ki vsebuje podatke o o čeni v o čenjevalnem obdobju, in eviden čni list, ki predstavlja zbirko podatkov o o čenah, pridobljenih v napredovalnem obdobju. Obe eviden či sta sestavina dokumenta čije, ki jo hranimo v personalni mapi javnega uslužben ča. Oblikovani sta kot obraze č in objavljeni kot prilogi uredbe v uradnem listu.
Kdo ocenjuje?
Javne uslužben če praviloma o čenjuje predstojnik, tako kot tudi v drugih delovnopravnih zadevah pa lahko predstojnik pooblastilo za o čenjevanje prenese na pomo cnika, vodje enot ..., pri čemer je pri o čenjevanju delovne uspešnosti izre čno dolo čeno, da je to lahko le nadrejeni javnega uslužben ča.
Preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje
Po opravljenem o čenjevanju je predstojnik dolžan še preveriti izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnega uslužben ča. Napre-
42
duje tisti javni uslužbene č, ki je zbral zadostno število to čk, potrebnih za napredovanje. To čke se postopoma zvišujejo glede na to, za katero zaporedno napredovanje gre. To čke prera čunamo iz dodeljenih letnih o čen, in si čer tako, da letno o čeno odlično ovrednotimo s petimi to čkami, o čeno zelo dobro s štirimi to čkami, o čeno dobro s tremi to čkami in o čeno zadovoljivo z dvema to čkama. O čene nezadovoljivo to čkovno ne vrednotimo. Pri ugotavljanju potrebnega števila to čk za napredovanje se upoštevajo tri najboljše o čene. Po izpolnjenem pogoju treh let javni uslužbene č napreduje takoj, ko doseže zadostno število to čk. Predstojnik ne odlo ča o praviči javnega uslužben ča do napredovanja. Ko javni uslužbene č izpolni pogoj za napredovanje, predstojnik to dejstvo le ugotovi. Javni uslužbene č lahko napreduje za enega ali dva pla čna razreda (tretji odstavek 16. člena zsfjs).
Za napredovanje za en pla čni razred mora javni uslužbene č ob prvem in drugem napredovanju zbrati najmanj enajst to čk, ob tretjem in četrtem najmanj dvanajst to čk, ob petem najmanj trinajst to čk, ob nadaljnjih napredovanjih pa najmanj štirinajst to čk. Pri napredovanju za dva pla čna razreda sta dolo čena le dva različna to čkovna pogoja. Ob prvem napredovanju lahko javni uslužbene č napreduje za dva pla čna razreda, če doseže najmanj štirinajst to čk, pri vseh nadaljnjih napredovanjih pa mora dose či petnajst to čk. Javnemu uslužben ču se vedno upoštevajo le tri najboljše o ene.
Posebej velja poudariti, da se pri ugotavljanju potrebnega števila to čk za posamezno napredovanje šteje pridobljeni pla čni razred in ne kolikokrat je posameznik dejansko napredoval. Na primer: če je javni uslužbene č ob prvem napredovanju dosegel dva pla čna razreda, se mu naslednje napredovanje šteje že za tretje in ne drugo.
Kot napredovanje se štejejo tudi plačni razredi, ki jih javni uslužbene č pridobi ob prvi zaposlitvi, ponovni zaposlitvi ali premestitvi v javnem sektorju (19. člen zsfjs), ko dejansko ne gre za pravo napredovanje po uredbi, kljub temu pa javni uslužbene č vendarle pridobi višji pla čni razred (enako velja tudi za pla čne razrede, ki so bili pridobljeni ob prevedbi v nov pla čni sistem). Tako bi moral uslužbene č, ki je bil ob prvi razporeditvi uvrš čen za tri pla čne razrede višje, ob dejanskem prvem napredovanju zbrati že dvanajst to čk. Glede na to, da zsfjs omogo ča prenos plačnih razredov napredovanj, ki jih javni uslužbene č doseže na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v javnem sektorju, velja štetje pridobljenih pla čnih razredov tudi v primeru prenosov v skladu z 20. členom zsfjs.
Obvestilo o napredovanju
O napredovanju se ne odloca vec s sklepom oziroma odlocbo. Ko javni uslužbenec izpolni pogoje za napredovanje, je odgovorna oseba dolžna to dejstvo ugotoviti in javnega uslužbenca obvestiti o napredovanju. Socasno mu mora vrociti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Oba akta morata biti javnemu uslužbencu vrocena v pisni obliki. Obvestilo in posledicno aneks k pogodbi o zaposlitvi vsebujeta nov placni razred, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem, in nominalni znesek nove place. Obvestilo ni odlocba in nima sestavin, kot so preambula, izrek, pravni pouk.
(Če se javni uslužbenec ne bi strinjal s številom napredovalnih placnih razredov oziroma z uvrstitvijo, se ne uporabljajo posebne dolocbe 17.a clena zspjs, ki ureja postopek preizkusa ocene. Javni uslužbenec se lahko pritoži na svet zavoda ali uveljavlja neposredno sodno varstvo. Javnemu uslužbencu morata biti obvestilo in pisni aneks vrocena najkasneje do 30. marca. Ne glede na to, kdaj bi javnemu uslužbencu dali v podpis aneks iz naslova napredovanja, bi mu pravica do nove place pripadala s 1. aprilom v letu, ko izpolni pogoj za napredovanje.
Uvrstitev ravnateljev, direktorjev po prenehanju mandata
Javni uslužbenci iz placne skupine B - poslovodni organi pri uporabnikih proracuna (ravnatelji, direktorji ...) v casu mandata ne napredujejo v placne razrede. Brez izrecne ureditve, ki jo prinaša uredba v 9. in 13. clenu, bi to pomenilo, da bi bili lahko po prenehanju mandata uvršceni le v izhodišcni placni razred novega delovnega mesta oziroma izjemoma do pet razredov višje, ce bi za to pridobili soglasje pristojnega organa (19. clen zspjs).
Pri zaposlitvi ravnatelja, direktorja po prenehanju mandata je treba dolociti placni razred ob upoštevanju napredovanj v placne razrede pred imenovanjem na funkcijo direktorja, cas mandata pa ovrednotiti tako, kot to doloca uredba.
Število napredovalnih razredov, ki jih ravnatelj ali direktor lahko doseže na novem delovnem mestu, izracunamo za cas mandata, in to v odvisnosti od števila let mandata: ob razporeditvi na novo delovno mesto upoštevamo število napredovanj, ki bi jih zaposleni lahko dosegli, ce bi na tem delovnem mestu napredovali vsaka tri leta.
Ob tem mora biti izpolnjen še dodaten pogoj, ki velja za vse druge javne uslužbence, in sicer mora imeti ravnatelj ali direktor ustrezne ocene za napredovanje, ki jih dolocimo glede na vi-
šino redne delovne uspešnosti, ki mu je bila dodeljena za posamezno leto. Pri ugotavljanju pogojev za napredovanje po prenehanju mandata je treba upoštevati tudi pravilo enotnosti javnega sektorja. (Če je bil javni uslužbenec direktor v zavodih oziroma organih na razlicnih podrocjih javnega sektorja, se mu na enak nacin preracunajo ocene vseh mandatov, ne glede na to, v katerem sektorju (placni skupini oziroma podskupini) se po prenehanju mandata zaposli.
Kako smo napredovali po uveljavitvi plaCCnega sistema
Napredovanje v letu 2008
Napredovalno obdobje, ki se je po starem sistemu izteklo do 1. septembra 2008, se je zakljucilo s pravico do napredovanja s 1. oktobrom 2008, in to ob upoštevanju pogojev za napredovanje po pravilnikih, ki smo jih uporabljali do uveljavitve novega sistema.
Ne glede na izpolnjene pogoje po starem sistemu v letu 2008 niso mogli napredovati javni uslužbenci, ki so bili ob prevedbi v nov placni sistem ali po njej razporejeni na delovna mesta v višji tarifni skupini (npr. poslovni sekretarji). V skladu z drugim odstavkom 8. clena uredbe se napredovalno obdobje znotraj javnega sektorja ob prehodu na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu prekine. Tega pravila po našem mnenju ni bilo mogoce uporabiti v primerih, ko je do višjega tarifnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenca prišlo zaradi spremembe kataloga delovnih mest, kot je bilo dogovorjeno s socialnimi partnerji. V postopku uvršcanja delovnih mest v Kolektivni pogodbi za javni sektor in kasneje tudi v pogajanjih na posameznih podrocjih so se delovna mesta združevala v nova, se preimenovala, dolocali so se enoviti izobrazbeni pogoji, ki so bili za nekatera delovna mesta tudi na višji zahtevnostni ravni. Zaradi tega javnih uslužbencev ni bilo mogoce zadržati na delovnih mestih, ki v katalogu delovnih mest niso bila vec predvidena, in do premestitve je prišlo zaradi spremenjenega pravnega reda in ne zaradi volje javnega uslužbenca oziroma delodajalca. Oba sta se morala novemu sistemu prilagoditi in v nasprotju s pravili, ki šcitijo zaposlene pred posegi v pridobljene pravice oziroma pricakovanja, ce to ni utemeljeno s posebnimi okolišcinami, ki jih predvideva delovna zakonodaja, bi bilo, da bi javni uslužbenec zaradi tega izgubil pravico do napredovanja. Zato v primerih, ko delovnega mesta z enakim opisom del in nalog ter zahtevnosti v istem tarifnem razredu, kot je bilo delovno mesto pred prevedbo, ni, ne pride do prekinitve napre-
dovalnega obdobja in javni uslužbenec lahko kontinuirano napreduje tudi po prehodu na drugo delovno mesto.
Ocenjevanje in napredovanje v letu 2009
Vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. oktobrom 2008, so bili po novem sistemu prvic ocenjeni leta 2009 za leto 2008.
Do 15. marca 2009 je bilo treba za vse javne uslužbence, razen za tiste, ki so napredovali 1. oktobra 2008, ugotoviti preteceno na-predovalno obdobje, število doseženih tock ter dolociti oceno nadrejenega v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do izplacila plac po zspjs. Na podlagi ugotovljenih dejstev so bile javnim uslužbencem s prevedbo dolocene nove ocene v skladu z 11. clenom uredbe. Tisti, ki so napredovali v letu 2006, so iz prevedenih tock pridobilii oceno za leti 2006 in 2007, tisti, ki so napredovali leta 2007, pa za to leto. Pomembno je, da se bili upoštevani seštevki vseh tock (ne delimo jih na posamezno leto), ki so podlaga za pre-racun ocene. Za leto 2008 pa je morala biti ocena dolocena po novem.
Napredovanje v letu 2010
Leta 2010 bodo lahko napredovali javni uslužbenci, ki so nazadnje napredovali leta 2007 oziroma so se v javnem sektorju zaposlili v tem letu. Za leto 2007 morajo imeti pretvorjene ocene, kot smo razložili zgoraj, za leti 2008 in 2009 pa so bili ali bodo ocenjeni po novem.
Pravilo napredovanja
Javni uslužbenec lahko napreduje po novem sistemu, ko na podlagi pretvorjenih in na novo dolocenih ocen zbere tri ustrezne ocene za napredovanje. Napredovalno obdobje je v prehodnem obdobju leta 2009 in 2010 izpolnjeno, ce javni uslužbenec v te-kocem letu - in ne do 15. marca, ko se iztece rok za ugotavljanje pogojev - izpolni treh let napredovalnega obdobja. To pomeni, da bodo lahko 1. aprila 2010 napredovali vsi, ki imajo tri ustrezne ocene in bodo v letu 2010 izpolnili tri leta napredovalnega obdobja.
Ö Nekateri interni akti in pogodbe ^ za javne zavode (šole in vrtce) ^^ s podroCcja raCcunovodstva in financ
CÖ Ö
Tatjana Horvat
C^ Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem
Vse sestavine ^inanCnega poslovodenja javnega zavoda so izposta-• ^	vljene tveganjem nepravilnega, neustreznega in nesmotrnega po-
^^	slovanja zavoda, kar se še posebej kaže v raCunovodskem in fl-
^	nanCnem spremljanju zavoda. Zato bomo predstavili:
^^l	• primer vsebin v navodilu za upravljanje s tveganji s prime-
rom registra tveganj, O	• primer pravilnika o gibanju knjigovodskih listin,
•	primer pravilnika o popisu,
•	primer navodil o popisu,
•	primer poroCila o popisu,
•	primer pogodbe o donaciji,
•	primer pogodbe o sponzoriranju,
•	primer pogodbe o najemu prostorov.
Primeri internih aktov in pogodb v tem prispevku so vzorci. CCe je v vašem primeru karkoli drugaCe od zapisanega, lahko to izbrišete, dodate ali spremenite. Še posebej prouCite besedilo v poševnem tisku in se opredelite, ali velja tudi primeru vašega zavoda; Ce ne velja, ga spremenite.
Uvod
Javne zavode so ustanovile država ali obCine, zato da bi izvajali oziroma zagotavljali javne službe in dejavnosti posebnega družbenega pomena. Dejavnost javne službe je nepridobitne narave, osnovni motiv ni pridobivanje Cim veCjega dobiCka, temveC zadovoljevanje širših družbenih potreb, zato je njihovo trajno in nemoteno delovanje v javnem interesu.
RaCunovodstvo javnih zavodov (v nadaljevanju zavod) je sestavni del ^inanCnega poslovodenja javnih zavodov. FinanCno po-slovodenje javnih zavodov po zakonu o javnih financah, z namenom doseCi cilje zavoda, zajema:
•	naCrtovanje in izvrševanje ^inanCnega naCrta,
VODENJE 2I2009: 47-97
•	računovodenje in poročanje ter
•	varovanje sredstev pred izgubo, oškodovanjem in goljufijami.
Zakon o računovodstvu predpisuje, da osebe javnega prava urejajo svoje računovodenje z dvema notranjima predpisoma, in sičer pravilnikom o računovodstvu (4. člen zakona o računovodstvu) in navodili o popisu (40. člen zakona o računovodstvu). CCe zavod nima omenjenih aktov oziroma pravilnikov, obstaja tveganje, da notranje kontrole niso vzpostavljene. To pa pomeni tveganje, da bo prišlo do nepravilnega in nesmotrnega poslovanja ter nenamenske uporabe javnih sredstev.
Zakon o računovodstvu (Uradni list Republike Slovenije, št. 23/1999 in 30/2002, v nadaljevanju zr) postavlja okvire za računovodenje javnega sektorja. Obravnava vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega in pravne osebe zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o društvih. zr dopolnjujejo številni pravilniki o računovodenju, ki jih uporabljajo proračunski uporabniki in med katerimi sta najpomembnejša Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list Republike Slovenije, št. 138/2006) ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list R^epublike Slovenije, št. 115/2002).
zr določa, da morajo tudi šole in vrtči (v nadaljevanju javni zavodi) voditi poslovne knjige in pripraviti letna poročila v skladu s tem zakonom, drugimi predpisi, Kodeksom računovodskih načel ter Slovenskimi računovodskimi standardi. Javni zavodi morajo voditi temeljne poslovne knjige, in sičer glavno knjigo in njen dnevnik, pomožne knjige, kot so blagajniški dnevnik, knjiga opredmetenih osnovnih sredstev ter knjiga terjatev do kupčev in obveznosti do dobaviteljev. Javni zavodi morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati enotni kontni načrt, ki ga predpiše minister, pristojen za ^inanče. Eden glavnih internih aktov/pravilnikov javnega zavoda je pravilnik o računovodstvu, ki je predpisan v zr, in sičer je povezan s 4., 7., 30., 32., 40., 42., 52. in 55. členom zr.
Pravilnik o raccunovodstvu in z njim povezani pravilniki
Javni zavod nima nobenega vpliva na zakon in podzakonske akte, mora jih dosledno uporabljati in upoštevati, ima pa velik vpliv na
pravila ra čunovodstva, ki si jih izbere in dolo či sam. To dolo či v svojem temeljnem internem aktu, to je v pravilniku o ra čunovod-stvu. Priprava pravilnika o ra čunovodstvu je zelo pomembna, saj ga je treba pri poslovanju dosledno uporabljati. Njegova vsebina in obseg nista natan čno predpisana. Eden od predpisov, ki določajo vsebino pravilnika o ra čunovodstvu, so Slovenski ra čunovod-ski standardi, v katerih so navedene zahteve, kaj je treba v internem aktu opredeliti. Javni zavod pa se sam odlo či, kako in v kakšni obliki bo pripravil pravilnik o ra čunovodstvu. Vsebina pravilnika mora biti prilagojena potrebam poslovanja, vodenju poslovnih knjig, pripravi letnih poro čil in poro čanju javnega zavoda.
Na kon ču pravilnika o ra čunovodstvu opredelimo kon čne dolo čbe in priloge. Priloge so namenjene predvsem tistim področjem, ki so podvržena spreminjanju opredelitev, saj se tako izognemo nenehnemu spreminjanju pravilnika oziroma olajšamo njegovo spreminjanje. Med priloge sodi tudi kontni na črt.
Javni zavod potrebuje pravilnik o ra čunovodstvu ne glede na to, ali ima organizirano lastno ra čunovodstvo ali pa izvaja ra čunovod-stvo na podlagi pogodbe z zunanjimi izvajalcem (npr. ra čunovod-ski servis). Priporo čeno je, da vsak zavod poleg skupnih vsebin, ki jih urejajo s takim pravilnikom, ureja tudi nekatere posebnosti. Zato je treba posamezne člene, kot so na primer členi o organiziranosti ra čunovodstva, odgovornih osebah, listinah, poslovnih knjigah in nekateri drugi, prilagoditi.
Vsebina pravilnika podrobneje ureja delovanje javnega zavoda in konkretizira zakonska dolo čila, postopke in pravila, po katerih se ravna zavod. Pomembno je, da so bistvene dolo čbe zapisane in da jih vsi, ki so povezani z ra čunovodstvom in ^inan čami zavoda, ter so omenjeni v internem pravilniku, poznajo in upoštevajo.
Poleg pravilnika o ra čunovodstvu so med obveznimi internimi akti javnega zavoda še pravilnik o gibanju knjigovodskih listin, pravilnik o popisu in z njim povezana navodila in poro čila o popisu. Vzore č pravilnika o gibanju knjigovodskih listin, pravilnika o popisu in z njim povezana navodila in poro čilo o popisu predstavljamo v nadaljevanju.
Obvladovanje tveganj
Upravljanje s tveganji je sestavni del vodenja javnega zavoda. Vodenje je prevzemanje odgovornosti in izvajanje pristojnosti. Ne upravljati s tveganji je neodgovorno. Vsaka organiza čija se nam-re č sre čuje z različnimi tveganji in jih mora o čeniti. O čenjevanje
tveganj pomeni prepoznavanje in analiziranje pomembnih tveganj, ki lahko nastanejo pri doseganju čiljev. Tveganja razvrstimo po pomembnosti in sprejmemo ukrepe za njihovo obvladovanje. Pri tem si lahko pomagamo z izdelavo registra tveganj. Register tveganj ne bi smel biti dokument, ki ga pripravimo in potem nanj pozabimo.
Tveganja ugotavljamo na podlagi (Gostiša 2008):
•	lastnih ugotovitev odgovornih v zvezi s splošnimi in poslovnimi čilji (poslovni čilji izražajo poslanstvo organiza čije in so razlog za njen obstoj),
•	kazalčev tveganj (reorganiza čija, fluktua čija, spremembe čiljev, zunanji vplivi...),
•	vprašalnikov,
•	poro čil notranje revizijske službe,
•	zunanjih virov in drugega.
Priporo čljivo je, da pro čes vzpostavljanja in posodabljanja registra tveganj predstavimo v internem navodilu. Vsebine tega navodila bomo prikazali v nadaljevanju.
Koraki pri vzpostavitvi registra tveganj so naslednji:
•	dolo čiti oziroma pregledati poslovne čilje v obstoje čih dokumentih;
•	prepoznati tveganja, ki lahko ogrozijo uresničitev zastavljenih čiljev;
•	o čeniti tveganja z vidika verjetnosti nastanka, posledič nastanka, pomembnosti ter dolo čitev prednostnih tveganj;
•	opredeliti dejavnosti oziroma ukrepe za izboljšanje stanja;
•	dolo čiti odgovorne osebe in roke za izvedbo dejavnosti;
•	nadzorovati, ali se tveganja spreminjajo, in nadzorovati, ali je obvladovanje tveganj uspešno ali pa je treba uvesti dodatne ukrepe;
•	dolo čiti skrbnika registra tveganj in sprejeti pravila glede njegovega upravljanja oziroma ažuriranja.
Notranje kontrole
Kontrolne aktivnosti so orodja, ki pomagajo prepre čiti ali tveganja, ki ogrožajo doseganje čiljev in poslanstvo organizačije. Vodstvo je odgovorno, da vzpostavi kontrole v okviru pro česov in izvaja kontrole, kot je to potrebno (Twinning Proje čt 2004).
Analiza tveganj je eden od sistematicnih nacinov ocenjevanja notranjih kontrol (vzorec vsebin v navodilu o obvladovanju notranjih kontrol in registra tveganj predstavljamo v nadaljevanju prispevka). Iz literature in prakse poznamo v organizaciji vec vrst kontrol, med katerimi so tudi notranje kontrole:
1.	Organizacijske kontrole: imeti je treba nacrt organizacije, ki definira in dodeljuje odgovornosti, definira linije porocanja in jasno opredeljuje delegiranje pooblastil in odgovornosti.
2.	Razmejitev dolžnosti: nobena oseba ne sme biti odgovorna za obdelavo in evidentiranje celotnega poslovnega dogodka. Z vkljucevanjem vecjega števila ljudi zmanjšujemo tveganje, da bo prišlo do namerne manipulacije ali nakljucne napake, in povecujemo možnost za preverjanje opravljenega dela. Priporocljivo je lociti naslednje funkcije: odobravanje, izvajanje, varovanje, evidentiranje in v primeru racunalniško podprtega racunovodskega sistema razvoj sistema in dnevno procesiranje podatkov.
3.	Fizicne kontrole se nanašajo na ^izicno varovanje sredstev in evidenc. Vkljucujejo postopke, ki so oblikovani zato, da bi onemogocali dostop nepooblašcenim osebam.
4.	Pooblašcanje in odobravanje: Vse poslovne dogodke mora odobriti odgovorna oseba. (Če obstajajo omejitve pri pooblastilih, morajo biti podrobno opredeljene.
5.	Matematicna pravilnost in racunovodenje: to so kontrole v procesu evidentiranja, ki preverjajo, ali so obdelani in evidentirani podatki odobreni, vsi vkljuceni, pravilno evidentirani in natancno obdelani. Takšne kontrole vkljucujejo preverjanje matematicne pravilnosti evidenc, vzdrževanje in preverjanje seštevkov, uskladitev kontrolnih kontov in bruto bilanc ter odgovornost za dokumente.
6.	Osebje: obstajati morajo postopki, ki zagotavljajo, da dodeljene naloge in opravila izvajajo kompetentni ljudje. Merila, da to dosežemo, vkljucujejo primerne postopke kadrovanja, napredovanja, usposabljanja in nagrajevanja.
7.	Nadziranje: odgovornost za nadziranje mora biti jasno opredeljena in oseba, ki jo nadzorujejo, mora biti o tem obve-šcena.
8.	Poslovodske kontrole so kontrole, ki jih izvaja poslovodstvo poleg vsakodnevnih rutinskih postopkov v sistemu. Med njimi so celovit nadzor, pregledovanje porocil za notranje
potrebe, primerjave z na črti in drugi posebni postopki pregledovanja.
Notranje revidiranje
Notranje revidiranje je kasnejše presojanje pravilnosti ureditve ra čunovodskega kontroliranja in zanesljivosti njegovega delovanja (v literaturi obstaja ve č vrst de^iničij notranje revizije, povzeli smo samo eno izmed njih). Z notranjim revidiranjem se ukvarjajo delavči zunaj ra čunovodske službe; to so tako imenovani notranji revizorji.
V javnem zavodu lahko zagotovijo notranjo revizijo v obliki:
•	lastnih notranjih revizijskih služb,
•	skupnih notranjih revizijskih služb ve č proračunskih uporabnikov,
•	notranje revizije z zunanjimi izvajal či.
zr v 53. čl. nalaga obvezno notranjo revizijo vsem pravnim osebam javnega prava, torej tudi javnim zavodom, pri katerih ustanovna vloga države ali lokalne skupnosti znaša ve č kot 2,083 milijona eur ali višina dodeljenih prora čunskih sredstev v poslovnem letu znaša ve č kot 416.666 eur. Tovrsten nadzor poteka vsako leto. Za druge prora čunske uporabnike, pri katerih zneski ustanovne vloge ne znašajo toliko, velja, da opravljajo notranjo revizijo najmanj enkrat v obdobju vsakih treh let.
Da bi bilo poslovanje javnega zavoda urejeno, bomo v nadaljevanju predstavili tudi primer pogodbe o dona čiji, primer pogodbe o sponzoriranju in primer pogodbe o najemu prostorov.
Primer vsebin iz navodila za upravljanje s tveganji
Na podlagi zakonodaje ravnatelj šole/vrtca_(naziv)
Izdaja naslednje
Navodilo za upravljanje s tveganji
Ta pravilnik ureja način vzpostavitve obvladovanja tveganj in notranjih kontrol v javnem zavodu.
1. Upravljanje s tveganji 1.1 Opredelitev tveganj
Poslovodstvo mora opredeliti tveganja, ki lahko ogrožajo poslovanje organizačije, in jih z ustreznim ukrepanjem obvladovati na sprejemljivi
ravni. Zato je treba pripraviti analizo tveganj. Analiza tveganj je sistematičen postopek, s katerim opredelimo tveganja, ocenimo verjetnost za njihov nastanek in njihove posledice ter opredelimo ukrepe, ki zagotavljajo doseganje ciljev.
Tveganje lahko razumemo kot negotovost v zvezi z nastankom dogodka, ki lahko negativno ali pozitivno vpliva na doseganje strateških, operativnih in financnih ciljev organizacije.
Najpogosteje opredelimo tveganja:
•	na podlagi pogovorov: določena skupina, sestavljena iz zaposlenih ali zunanjih strokovnjakov, obravnava vse dejavnosti proracun-skega uporabnika v zvezi s cilji organizacije in opredeli s tem povezana tveganja;
•	na podlagi samoocenitve: s pomocjo vprašalnikov ali delavnic, na katerih strokovnjaki vzpodbujajo osebje, da opredeli tveganja v okviru svoje organizacijske enote ali dejavnosti.
Nacina se med seboj ne izkljucujeta.
Pogoj za ucinkovito upravljanje s tveganji je, da za vsako tveganje posebej določimo ustrezno odgovorno osebo. (Ce na višji vodstveni ravni ni jasne odgovornosti za upravljanje s posameznimi tveganji, tudi Izvajanje notranjih kontrol ni jasno in ucinkovito.
V šoli/vrtcu obstajajo tveganja na naslednjih področjih:
•	izvajanje nacionalnega programa,
•	izvajanje pridobitne/nepridobitne dejavnosti,
•	financno-ra^unovodska dejavnost,
•	nabave in z njimi povezane dejavnosti,
•	razmerja do kupcev,
•	^izicno varovanje in varnost digitaliziranih podatkov,
•	investicijska dejavnost,
•	zagotavljanje informacijske podpore,
•	cloveški viri, kadrovanje,
•	knjižnična dejavnost,
•	gospodarjenje s premoženjem,
•	javna naročila,
•	izvajanje razvojne dejavnosti,
•	zunanja tveganja,
•	drugo.
Tveganja so podrobneje opredeljena v registru tveganj, ki je priloga tega navodila. Naloga ravnatelja in drugih odgovornih oseb je, da tveganja iz registra tveganj nenehno spremlja, po potrebi spreminja ali dodaja nova. Za vsa tveganja mora uvesti ukrepe, s katerimi jih je mogoce obvladovati.
1.2 Ocena tveganja
Ni dovolj, da tveganje samo opredelimo, ampak moramo tudi oceniti, kako pomembno je. Pri tem je treba uporabljati enotna merila. Nekatera tveganja, posebno s podrocja financ, lahko objektivno izracunamo, druga pa le subjektivno ocenimo. Po opravljeni opredelitvi in oceni tveganj vzpostavimo t. i. register tveganj, ki vsebuje seznam tveganj in oceno pomembnosti posameznega tveganja. Ocena je opredeljena v registru tveganj in pomeni verjetnost, da bo prišlo do nastanka nepravilnosti pri realizaciji posameznih procesov. Poslovno okolje in cilji šole/vrtca se spreminjajo. Tem spremembam mora slediti tudi opredeljevanje in ocenjevanje tveganj, zato register tveganj sproti posodabljamo.
Šola/vrtec bo med drugim na podlagi samoocenitvenega vprašalnika letno pregledovala in dopolnjevala strukture tveganj.
2. Opredelitev notranjih kontrol
Ravnatelj mora zagotoviti ustrezen sistem financnega poslovodenja in notranjih kontrol.
Financno poslovodenje obsega vzpostavitev in izvajanje nacrtovanja ter izvrševanja proracunov in financnih nacrtov, racunovodenja in poročanja, katerega namen je dosegi zastavljene cilje ter zagotoviti, da bodo sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in prevarami. Notranje kontrole obsegajo sistem postopkov in metod, katerih cilj je zagotoviti spoštovanje zakonitosti, preglednosti, ucinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
Najpomembnejši cilji notranjih kontrol so:
•	poslovanje v skladu z zakoni in drugimi predpisi;
•	obdelava, vodenje in shranjevanje zanesljivih računovodskih in drugih podatkov ter natancno, pošteno in pregledno porocanje;
•	učinkovito izvajanje nalog šole/vrtca;
•	smotrna poraba sredstev ter njihovo varovanje pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega upravljanja, napak, goljufij in drugih nepravilnosti itd.
Notranje kontrole morajo dajati zagotovilo, da so:
•	financne transakcije v skladu z odobrenim financnim nacrtom,
•	postopki nabave in sklepanje pogodb v skladu z ustreznimi predpisi,
•	financne transakcije utemeljene s sklenjenimi pogodbami ter s splošno zavezujočimi predpisi,
•	računovodski podatki in informacije verodostojni itd.
Noben posameznik ne sme biti odgovoren za ve^ kot eno od naslednjih nalog:
•	prevzemanje obveznosti za planilo,
•	odobravanje plačil,
•	plaCevanje in evidentiranje plaCil. Ravnatelj mora upoštevati:
•	vrsto tveganja,
•	verjetnost, da se bodo tveganja uresničila,
•	posledice, do katerih bi prišlo, Ce bi se tveganja uresniCila,
•	stopnje tveganj, ki so po njegovem mnenju še sprejemljive in ne ogrožajo doseganja ciljev,
•	sposobnost šole/vrtca, da z notranjimi kontrolami zmanjša možnost, da se tveganja uresniCijo,
•	stroške notranjih kontrol glede na koristi obvladovanja tveganj.
3. Temeljna naiSela, ki jih mora upoštevati ravnatelj pri vzpostavitvi notranjih kontrol
3.1	Sistem notranjih kontrol lahko daje samo sprejemljivo, ne pa absolutnega zagotovila
Sistemi notranjih kontrol so namenjeni obvladovanju tveganj pri doseganju ciljev in ne njihovemu odpravljanju. Dajejo lahko le sprejemljivo in ne popolnega zagotovila za uspešnost pri obvladovanju tveganj, saj nanje lahko vplivajo Cloveške napake in slabe presoje, neupoštevanje postopkov s strani vodstva in podobno.
3.2	Ravnatelj je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega sistema notranjih kontrol
To odgovornost na podroCju finančnega poslovodenja ravnatelj natanCneje opredeli s pravilnikom o raCunovodstvu.
3.3	Notranja kontrola je pomemben, vendar ne edini element poslovodenja
Notranja kontrola ne doloCa strategije in ciljev ter ne more prepreCiti nepravilnih strateških in poslovnih odloCitev.
3.4	Notranja kontrola mora biti smotrna, upoštevati mora ocene tveganja in zagotavljati dodano vrednost
Stroški izvajanja notranjih kontrol ne smejo presegati koristi. Ravnatelj mora oceniti stroške in koristi notranjih kontrol ter izvajati le tiste, ki so potrebne za doseganje ciljev in za ohranjanje tveganja na še sprejemljivi ravni.
3.5	Notranje kontrole so učinkovite, ^e jih dosledno uporabljamo
Notranje kontrole morajo dosledno upoštevati vsi zaposleni v zavodu (Ce šola/vrtec z njimi sodeluje, tudi odgovorne osebe zunaj zavoda, na primer računovodja iz računovodskega servisa).
3.6	Notranje kontrole je treba obravnavati kot celoto in ne vsake posebej
Posamezno notranjo kontrolo redko obravnavamo neodvisno, ampak glede na to, kako deluje v povezavi z drugimi obstoječimi ali na črtovanimi kontrolami.
3.7	Potrebe po notranjih kontrolah se lahko znotraj šole/vrtca razlikujejo
Razli čni na čini notranjega kontroliranja so lahko posledi č a razlik v različnih dejavnostih zavoda.
3.8	Za uspešnost notranjih kontrol je bistven odnos vodstva
Za obstoj pozitivnega okolja je pomembno tako ravnanje ravnatelja, ki zaposlenim prenaša jasno sporočilo, da poštenost, vestnost, strokovnost in druge vrednote ne smejo biti ogrožene. Kontrolno okolje in odnos, ki ga ravnatelj vzpostavi do notranjih kontrol, najbolj vplivata na Izvajanje kontrolnih usmeritev in postopkov.
3.9	Notranja revizija ni nadomestilo za notranjo kontrolo in vodstva ne razbremenjuje odgovornosti
Ravnatelj se zaradi presoje ustreznosti in uč inkovitosti notranjih kontrol lahko odloči za notranjo revizijo, vendar ta vodstvu daje le zagotovilo, v kakšnem obsegu se lahko zanaša na vzpostavljene notranje kontrole. Notranja revizija ne zmanjšuje odgovornosti vodstva za vzpostavljanje in vzdrževanje učinkovitosti sistemov notranjih kontrol.
4. Zaključna določba
Na podlagi vzpostavitve primernega sistema za upravljanje s tveganji pri Izvajanju pro česov, ki imajo lahko pomembne poslediče na reahzačijo čiljev šole/vrtca, ravnatelj pripravi Izjavo o o čeni notranjega nadzora javnih finan č, ki ji bo priložen tudi samoo č enitveni vprašalnik.
Kraj, datum:_
Ravnatelj (ime in priimek, podpis):.
Priloge:
•	Priloga 1: Register tveganj (predstavljamo primer oziroma vzorec registra tveganj, ki ga pripravi šola/vrtec, pregledati je treba, ali so vsa tveganja prava glede na posamezni zavod - glej preglednico na straneh 57-60)
•	Priloga 2: Izjava o o č eni notranjega nadzora javnih finanč (je vnaprej definiran vprašalnik s spletnih strani Urada rs za nadzor proracuna, ki ga mora šola/vrtec vsako leto izpolniti)
•	Priloga 3: Samoo č enitveni vprašalnik (je vnaprej definiran vprašalnik s spletnih strani Urada rs za nadzor proracuna, ki ga mora šola/vrtec izpolniti)
Priloga 1: register tveganj
Št. Analiza tveganj v pročesih	(i)(2) Ukrep	Odgovorna oseba	Rok
1. Izvajanje programov	M p		
Omejitev proračunskih iz-	Iskanje nadomestnih virov	Ravnatelj	Letno
datkov oz. zmanjšanje na-			
črtovanih proračunskih			
prihodkov			
Izostanek izvajalčev v pe-	Iskanje nadomeščanja	Tajniča, pomočnik	Takoj
dagoškem pročesu		ravnatelja	
Nekakovostno izvajanje	Pogovori s posamezniki . . .	Ravnatelj	Letno
del in nalog			
Načrtovanje čiljev in nji-	Sledenje spremembam, re-	Ravnatelj	Kvartalno
hovo spremljanje	dni sestanki		
Sprememba proračunskih	Pregled pročesov, pravilni-	Ravnatelj	Takoj
prioritet	kov ...		
Neprimernost ključnih fi-	Določitev ključnih infor-	Računovodja,	Šest
nančnih/računovodskih in-	mačij, vrednosti in vsebine	ravnatelj	mesečev
formačij in drugih infor-			
mačij za poslovodenje			
Zamuda pri realizačiji ve-	Redno spremljanje izva-	Ravnatelj, tajniča	Šest
čjih projektov glede na ter-	janja terminskega plana,		mesečev
minski plan	uvedba ustreznih evidenč		
2. Izvajanje pridobitne/	s p		
nepridobitne dejavnosti			
Obr. po neustreznih in ne-	Priprava novih kalkulačij	Računovodja,	Šest
potrjenih čenikih	in čenikov, popr. starih	ravnatelj	mesečev
Neustrezno vodenje prido-	Pregled poslovnih dogod-	Računovodja,	Kvartalno
bitne dejavnosti	kov, prihodkov	ravnatelj	
Sprememba zakonodaje o	Spremembe v računovode-	Računovodja,	Takoj oz.
pridobitni dejavnosti	nju	ravnatelj	po zak.
3. Finančno-računovodska	s p		
dejavnost			
Nenamensko izplačilo	Razmejitev nalog odobra-	Ravnatelj,	Takoj
sredstev oz. nepravilna	vanja, izplačevanja in evi-	računovodja	
uporaba sredstev	dentiranja		
Neevidentiranje obveznosti	Uvedba predhodne notra-	Računovodja	Takoj
	nje kontrole (prejem in		
	spremljanje dokument.)		
Nepravilnosti pri pogodbah	Pregled pogodb	Ravnatelj,	Takoj
o delu		računovodja	
Nepravilnosti pri obraču-	Pregled podatkov	Ravnatelj,	Takoj
navanju stroškov dela		računovodja	
Neevidentiranje izplačil	Uvedba kontrole prejema	Ravnatelj,	Takoj
	in spremljanja dokument.	računovodja	
Neporavnane terjatve	Pregled postopkov za izter-	Ravnatelj,	cCim prej
	javo	računovodja	
Priloga 1: nadaljevanje
Št. Analiza tveganj v pro česih	(i)(2) Ukrep	Odgovorna oseba	Rok
Neusklajene analitične evi-den e z glavno knjigo	Pregled eviden č	Računovodja	
Računovodski izkazi so neusklajeni s poslovnimi knjigami	Pregled poslovnih knjig	Računovodja	Kvartalno
4. Nabave in z njimi povezane dejavnosti	s s		
Pogoste spremembe v poslovnih pro česih	Dosledno posodabljanje navodil za delo	Tajni ča, pomo č-nik ravnatelja	Ob spremembi
Spremembe v zakonodaji na podro čju nabav	Dosledno izvajanje zjn in zfj	Tajni ča, pomo č-nik ravnatelja	Ob spremembi
Izbira neustreznega dobavitelja	Preveriti ustreznost postopkov za izbiro dobavitelja, spremljanje izvrševanja pogodbenih dolo čil	Ravnatelj, pomo č-nik ravnatelja	Takoj
Neuresničitev predvidenih nabav	Preverjanje finančnega načrta	Ravnatelj	Kvartalno
5. Razmerja do kup ev	s s		
Neredna plačila, neplač ila	Redno izdajanje opominov, postopki izterjave	Tajni a, računovodja	Kvartalno
6. Fizi čno varovanje in varnost digit. podatkov			
Dostop nepooblaš čenih v prostore	Preverjanje delovanja alarmnih naprav v sistemskem prostoru	Tajni ča, pomo č-nik ravnatelja	Vsakodnevno
Dostop nepooblaš čenih do zaupnih podatkov	Preverjanje režima vklopa alarmnih naprav, zaklepanje omar, gesel	Ravnatelj	Vsakodnevno
Požar	Preverjanje delovanja protipožarnega alarma	Ravnatelj	Kvartalno
Naravna katastrofa	Priprava projekta za časne lokač ije	Ravnatelj, pomo č-nik ravnatelja	Letno
7. Investičijska dejavnost v	f		
Nepravilna priprava inve-stičijske odlo čitve in vključitve investičije v prora čun	Predhodna notranja kontrola: priprava investi čij-ske odlo čitve in vklju čitev v proračun, soglasje mšš	Ravnatelj, pomo čnik ravnatelja	Letno
Nepravilna izvedba javnega naro č ila do sklenitve pogodbe	Predhodna notranja kontrola: izvedba javnega naro č ila do sklenitve pogodbe po zjn	Ravnatelj, pomo čnik ravnatelja	Po potrebi
Nepravilnosti pri izvajanju investi čije	Naknadna notranja kontrola: teko či nadzor pri izvajanju investi č ije	Ravnatelj, pomo čnik ravnatelja	Po potrebi
Priloga 1: nadaljevanje
Št. Analiza tveganj v pro česih (1)(2) Ukrep
Odgovorna oseba Rok
8. Zagotavljanje informa ij-ske podpore
Nepravilno delovanje varnostnih mehanizmov v in-forma čijski infrastrukturi Nepravo časna uvedba podpore zakonskim in drugim spremembam
Okvara strojne opreme
Nepooblaš čen dostop do podatkov
Pregled izvajanja sistema Ravnatelj kakovosti efqm/iso
Izvajanje pogodbe z ustre- Ravnatelj znimpodjetjem is, preverjanje skladnosti načrta dela
Uvedba ustreznega vzdrže- Ravnatelj vanja
Preverjanje mehanizmov Ravnatelj za dostop do podatkov, spreminjanje gesel
Postopoma po
podro č jih Po potrebi
Tekoče Letno
9. (Človeški viri, kadrovanje Neusposobljenost osebja za dodeljene naloge Odhod osebja
Neustrezno vodeni postopki napredovanj Nepravo časno izvajanje nalog, potek rokov Neustrezno arhiviranje dokumentarnega gradiva
Uvedba ob časnega izobra-	Ravnatelj ževanja
Pogovor z osebjem, pre-	Ravnatelj gled nagrajevanja
Priprava ustreznih podlag	Ravnatelj
MŠŠ
Uvedba dodatnih evidenč	Ravnatelj
Pregled ustreznih navodil	Tajni ča in prostorov
Po potrebi
Kvartalno
Kvartalno
Sprotno
Sprotno
10. Knjižnična dejavnost Neustrezna nabava knjižnih enot
Neustr. voden postopek nabave in izdaje učbenikov Nevra čilo knjižnih enot
Pregled naro čil in odobritev
Pregled navodil po MŠš in izboru u č iteljev Pregled evidenč izdaje in vra čila enot
Tajni a, knjižni čarka Tajni a, knjižni čarka Tajni a, knjižni čarka
Sprotno
Letno
Sprotno
11. Gospodarjenje s premoženjem Neprimerno zavarovanje nepremičnin Nedosledno uveljavljanje škod
Pregled in vzp. sist. zavarovanj (s strani MŠš) Pregled in vzpostavitev eviden nastalih škod
Letno Po potrebi
12. Javna naro čila
Pomanjkanje ustr. dok. Neustr. preverba na trgu Nespoštovanje nač el javnega naro č anja
Pregled dokumentacije Pregled č en na trgu Preverjanje načel
Ravnatelj	Kvartalno
Ravnatelj	Kvartalno
Ravnatelj	Kvartalno
Priloga 1: nadaljevanje
Št.	Analiza tveganj v procesih	(i)(2) Ukrep	Odgovorna oseba	Rok
13.	Izvajanje razvojne dejavnosti	M p		
	Nenacrtovanje dolgorocne	Priprava in potrditev stra-	Ravnatelj	Letno
	razvojne strategije	tegije s strani ustanovitelja		
14.	Zunanja tveganja	s p		
	Spremembe zakonodaje		Ravnatelj	Letno
GPGMBE (1) verjetnost: m -majhna, s - srednja, v -velika; (2) posledice: p - pomembne, s - srednje, M - majhne.
Priloga 2: Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ
V/na_(proračunski uporabnik)
Podpisani se kot predstojnik (proracunskega uporabnika) zavedam odgovornosti za vzpostavitev in nenehno izboljševanje sistema financnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. clenom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresnicevanje proračuna.
Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da se tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi, obvladujejo na še sprejemljivi ravni, ter da daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o uspešnosti poslovanja in o doseganju ciljev. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost za nastanek in vpliv dolocenega tveganja na doseganje ciljev, in pomaga pri tem, da bomo tveganja obvladovali uspešno, ucinkovito in gospodarno.
Ta ocena predstavlja stanje na podrocju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ v/na (proracunski uporabnik).
Oceno podajam na podlagi:
•	ocene notranje revizijske službe za področja:_
•	samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja:_
•	ugotovitev (Računskega sodišča rs, proracunske inšpekcije, Urada rs za nadzor proracuna, nadzornih organov Eu ...) za področja:_
V/na (proracunski uporabnik) je vzpostavljen(o):
1. primerno kontrolno okolje (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):
•	v celotnem poslovanju,
•	v pretežnem delu poslovanja,
•	na posameznih področjih poslovanja,
•	še ni vzpostavljeno, zaceli smo s prvimi dejavnostmi,
•	še ni vzpostavljeno, z ustreznimi dejavnostmi bomo zabeli v naslednjem letu;
2.	upravljanje s tveganji:
cilji so realni in merljivi, to pomeni, da so doloceni kazalci za merjenje doseganja ciljev (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):
•	v celotnem poslovanju,
•	v pretežnem delu poslovanja,
•	na posameznih področjih poslovanja,
•	še niso opredeljeni, zaceli smo s prvimi dejavnostmi,
•	še niso opredeljeni, z ustreznimi dejavnostmi bomo zabeli v naslednjem letu;
tveganja, da se cilji ne bodo uresnicili, so opredeljena in ovrednotena, določen je na^in ravnanja z njimi (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti:
•	v celotnem poslovanju,
•	v pretežnem delu poslovanja,
•	na posameznih področjih poslovanja,
•	še niso opredeljena, zaceli smo s prvimi dejavnostmi;
•	še niso opredeljena, z ustreznimi dejavnostmi bomo zabeli v naslednjem letu;
3.	na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne dejavnosti, ki tveganja zmanjšujejo na sprejemljivo raven (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):
•	za celotno poslovanje,
•	za pretežni del poslovanja,
•	za posamezna podrocja poslovanja,
•	še ni vzpostavljen, zabeli smo s prvimi dejavnostmi,
•	še ni vzpostavljen, z ustreznimi dejavnostmi bomo zaceli v naslednjem letu;
4.	ustrezen sistem informiranja in komuniciranja (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):
•	v celotnem poslovanju,
•	v pretežnem delu poslovanja,
•	na posameznih področjih poslovanja,
•	še ni vzpostavljen, zabeli smo s prvimi dejavnostmi;
•	še ni vzpostavljen, z ustreznimi dejavnostmi bomo zaceli v naslednjem letu;
5.	ustrezen sistem nadziranja, ki vkljucuje tudi primerno (lastno, skupno, pogodbeno) notranjo revizijsko službo (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):
•	za celotno poslovanje,
•	za pretežni del poslovanja,
•	na posameznih področjih poslovanja,
•	še ni vzpostavljen, zabeli smo s prvimi dejavnostmi;
•	še ni vzpostavljen, z ustreznimi dejavnostmi bomo zaCeli v naslednjem letu.
Leta_sem na področju notranjega nadzora izvedel/izvedla
naslednje pomembne izboljšave:
•	izboljšava 1,
•	izboljšava 2,
•	izboljšava 3.
Kljub Izvedenim Izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem dovolj:
•	tveganje 1 (predvideni ukrep),
•	tveganje 2 (predvideni ukrep),
•	tveganje 3 (predvideni ukrep).
Podpis:_(predstojnik proračunskega uporabnika)
Priloga 3: Samoocenitveni vprašalnik
Možni odgovori na vprašanja so: 1 - da, v celotnem poslovanju; 2 - da, v pretežnem delu poslovanja; 3 - da, na posameznih podroCjih poslovanja; 4 - ne, uvedene so zajetne dejavnosti; 5 - ne.
1. Notranje (kontrolno) okolje: notranje okolje je temelj sistema
notranjega kontroliranja. Obsega »kulturo (vzdušje)«, ki je značilna za posameznega proraCunskega uporabnika in tako doloma celovit odnos zaposlenih do zastavljanja in doseganja ciljev proraCunskega uporabnika (pu), do upravljanja s tveganji in do notranjih kontrol ter notranjega revidiranja. Na notranje okolje vplivajo predvsem etiCne vrednote, neoporečnost in usposobljenost vseh zaposlenih, na^in vodenja (kako vodstvo doloCa odgovornosti in pristojnosti ter skrbi za razvoj zaposlenih), organiziranost pu, odnos do nadzora s strani vodstva in podobni dejavniki.
•	Neoporečnost in etiCne vrednote:
a)	Ali obstaja utečen postopek, ki zagotavlja, da so vsi zaposleni seznanjeni s kodeksom ravnanja javnih uslužbencev?
b)	Ali ima pu sprejet kodeks ravnanja, ki je prilagojen posebnostim njegovega poslovanja?
c)	Ali se vsi zaposleni zavežejo, da bodo ravnali v skladu s kodeksom ravnanja javnih uslužbencev oziroma s posebnim kodeksom pu?
d)	Ali so predvideni ukrepi za primer nespoštovanja predpisov, usmeritev vodstva (kakršnakoli pisna usmeritev, ki jo poda vodstvo - notranji pravilniki, zapisniki kolegijev ipd.) in etiCnih na^el Iz kodeksa ravnanja javnih uslužbencev?
e)	Ali vodstvo tudi dejansko izvaja ukrepe, predvidene za primer nespoštovanja predpisov, usmeritev vodstva in etiCnih na^el Iz kodeksa ravnanja javnih uslužbencev?
•	Zavezanost k usposobljenosti in upravljanju s kadri:
a)	Ali je vodstvo pripravilo ustrezno sistemizacijo, ki jo redno posodablja?
b)	Ali obstaja taka politika kadrovanja, ki zagotavlja zaposlovanje ustreznih kadrov?
c)	Ali obstajajo merila za ugotavljanje uspešnosti kadrovanja in jih v redno spremljajo?
d)	Ali obstaja interno predpisan postopek oblikovanja izbirne komisije, ki že prej določi merila za izbiro kandidatov?
e)	Ali obstajajo za zaposlene tudi individualni cilji, na podlagi doseganja katerih so nagrajevani?
f)	Ali ocenjevanje zaposlenih poteka redno?
g)	Ali se zaposleni redno strokovno izpopolnjujejo?
h)	Ali je sprejet načrt izobraževanja in določena oseba, ki usklajuje potrebe in zagotavlja smotrno izvedbo izobraževanja?
•	Filozofija vodenja in na^in delovanja:
a)	Ali je vodstvo prepričano, da je upravljanje s tveganji, notranje kontroliranje in notranje revidiranje za pu koristen proces oziroma sistem, ki pomembno prispeva k doseganju ciljev pu?
b)	Ali vodstvo načrtuje izvajanje svojih nalog za realizacijo ciljev pu?
c)	Ali vodstvo na rednih srečanjih obravnava doseganje ciljev pu?
•	Organizacijska struktura:
a)	Ali so organizacijska struktura, odgovornosti in pristojnosti zaposlenih jasno opredeljene in opisane v ustreznih aktih?
b)	Ali so opredeljene vse izvedbene naloge, ki zagotavljajo doseganje ciljev pu na vseh področjih?
c)	Ali je za vsako posamezno nalogo določena pristojna in odgovorna oseba?
d)	Ali število zaposlenih in njihova usposobljenost zadoščata za izvajanje vseh poslovnih aktivnosti pu? (((e ne, je treba navesti, za katere poslovne dejavnosti ne zadoščata.)
•	Odgovornost
a) Ali je pu vzpostavil obveznost rednega poročanja o stanju na področju upravljanja s tveganji, notranjega kontroliranja in notranjega revidiranja?
2. Upravljanje s tveganji: proračunski uporabnik mora dolomiti jasne in usklajene ter merljive cilje poslovanja, ugotoviti vsa tveganja, ki lahko vplivajo na uresničevanje ciljev, in dolomiti ustrezne ukrepe za obvladovanje teh tveganj.
•	Cilji. Proračunski uporabnik mora imeti določene jasne cilje, ki so skladni med seboj in usklajeni s celovito strategijo poslovanja
prorač unskega uporabnika ter z njegovim prorač unom. Cilji morajo biti merljivi, vodstvo pa mora z njimi seznaniti vse zaposlene.
a)	Ali ima pu določene in zapisane dolgoročne čilje delovanja?
b)	Ali ima pu kratkoro č ne č ilje poslovanja?
č) Ali kratkoro čni čilji izhajajo iz dolgoročnih?
d)	Ali so zaposleni seznanjeni z dolgoročnimi in kratkoro čnimi čilji pu?
e)	Ali so za merjenje doseganja č iljev pu določena merila?
f)	Ali pu redno spremlja doseganje č iljev in analizira vzroke za morebitna odstopanja?
• Tveganja za uresničitev čiljev. Proračunski uporabniki razvijejo in sprejmejo sistem za opredeljevanje, očenjevanje in obvladovanje tveganj, s katerimi se pri uresničevanju svojih čiljev sre č ujejo.
a)	Ali so tveganja opredeljena?
b)	Ali so tveganja o enjena?
č) Ali je dolo č en odziv na tveganje in ali so opredeljene notranje kontrole?
d)	Ali obstaja sistematič en način evidentiranja in spremljanja prepoznanih tveganj - register tveganj?
e)	Ali pu redno preverja in posodablja register tveganj?
f)	Ali pu preverja u činkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol?
g)	Ali je vzpostavljen pretok informačij, ki zagotavlja, da so zaposleni seznanjeni s tveganji na svojem področju delovanja?
3. Kontrolne dejavnosti: kontrolne dejavnosti so usmeritve in postopki,
ki jih vodstvo pu vzpostavi zato, da obvladuje tveganja.
a)	Ali so za poslovne pro ese pripravljeni podrobni opisi postopkov z dolo čenimi smermi pretoka dokumentov, mesti odločanja in vzpostavljenimi notranjimi kontrolami?
b)	Ali so natančno predpisani delovni postopki in ali so dostopni vsem zaposlenim?
č) Ali obstajajo operativna pisna navodila za delo?
d)	Ali ta navodila vsebujejo tudi opise notranjih kontrol?
e)	Razmejitev nalog: Ali je zagotovljeno, da ista oseba ne opravlja dveh ali več naslednjih nalog: predlaganje, odobritev, Izvedba in evidentiranje poslovnega dogodka?
f)	Ali so interni akti, delovni postopki in organizačijske sheme posodobljeni?
g)	Ali ra čunovodski sistem vklju čuje ra čunovodske kontrole?
h)	Ali je zagotovljena kontrola dostopa do podatkov in evidenč?
i)	Ali so postopki, s katerimi vodstvo preverja izvajanje kontrolnih dejavnosti, določeni in jih ustrezno izvajajo?
4.	Informiranje in komuniciranje: omogo ča pridobivanje in izmenjavo informacij, potrebnih za vodenje, izvajanje in nadziranje poslovanja.
a)	Ali vodstvo dobi ustrezne informač ije (sumarne, analiti čne, izjemne, na posebno zahtevo ...), tako da lahko na njihovi podlagi sprejema potrebne odločitve?
b)	Ali informacijski sistem vodstvu omogo č a spremljanje zastavljenih čiljev in izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem?
č) Ali se informa čijski in komunika č ijski sistem prilagaja spremembam pu v skladu s čilji in strategijo?
d)	Ali je zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje pisne, elektronske in ustne komunikacije, ki zagotavlja, da zaposleni dobijo vse informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela?
e)	Ali zaposleni konstruktivno odgovarjajo na pritožbe drugih organizacijskih enot ali zunanjih strank?
f)	Ali je vodstvo seznanjeno z obsegom in vsebino teh pritožb?
g)	Ali je zaposlenim omogo čeno poročanje o morebitnih nepravilnostih in težavah?
5.	Nadziranje: pro č es upravljanja s tveganji oziroma notranjega kontroliranja je treba redno spremljati, ocenjevati njegovo uspešnost in učinkovitost ter na tej podlagi uvajati morebitne potrebne spremembe zaradi sprememb v poslovanju pu oziroma v zunanjem okolju.
a)	Ali ima pu vzpostavljen sistem rednega nadziranja pro česa upravljanja s tveganji oziroma notranjega kontroliranja?
b)	Ali se notranje kontroliranje prilagaja spremembam v pu in v njegovem zunanjem okolju?
č) Ali je v pu vzpostavljena funkčija notranjega revidiranja?
d)	Ali se vodstvo ustrezno odziva na ugotovitve notranje revizijske službe?
e)	Ali se vodstvo ustrezno odziva na ugotovitve rsrs?
Primer pravilnika o gibanju knjigovodskih listin
Na podlagi 4. člena Zakona o ra čunovodstvu (Uradni list Republike Slovenije, št. 23/1999 in 30/2002), Pravilnika o računovodstvu, ki ga je
ravnatelj zavoda_(naziv
zavoda) sprejel dne_(datum), ter v skladu s
Slovenskim računovodskim standardom 21 ravnatelj zavoda sprejema naslednji
Pravilnik o gibanju knjigovodskih listin 1. Opredeljevanje knjigovodskih listin
Knjigovodske listine so praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spremljajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljamo jih za prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov.
Knjigovodske listine v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov morajo poslovne dogodke izkazovati resnično in pošteno.
Glede na kraj sestavitve obstajajo zunanje in notranje knjigovodske listine. Zunanje knjigovodske listine sestavljajo v okolju zavoda, v katerem nastanejo zanj pomembni poslovni dogodki, notranje knjigovodske listine pa v tistih delih zavoda, kjer nastajajo poslovni dogodki, ali pa v računovodstvu zavoda.
Zunanje knjigovodske listine so:
1.	Listine v zvezi s stvarmi in storitvami:
•	naroččilniče,
•	prejemniče,
•	oddajniče,
•	vraččilniče,
•	delovni nalogi,
•	prejeti računi,
•	prejeti dobropisi,
•	prejeti predračuni in ponudbe,
•	potni nalogi,
•	listine v zvezi z opravljenimi storitvami za izdajo raččuna,
•	študijske pogodbe itd.
2.	Listine v zvezi z gibanjem denarja:
•	blagajniški prejemki,
•	blagajniški izdatki,
•	izpiski podraččuna itd.
3.	Listine za obračun plačč, nadomestil plač, stroškov v zvezi z delom ter za delo prek študentskega servisa, za pogodbe o delu in avtorske honorarje:
•	delovni listi z vpisano prisotnostjo ali odsotnostjo,
•	dokumenti za nadomestila,
•	dokumenti za odtegljaje (posojila zaposlenih, sindikat...),
•	obračuni dela po pogodbah o delu,
•	obračuni dela po avtorskih pogodbah,
•	obračuni dela prek študentskega servisa itd.
4.	Listine za izkazovanje terjatev in obveznosti:
•	pogodbe za prejete kredite,
•	pogodbe za dane kredite,
•	obračuni obresti itd.
2.	Nastajanje in prenašanje knjigovodskih listin
Knjigovodske listine sestavljamo na kraju in v ^asu njihovega nastanka, in to po nacelu razbremenjevanja: vse podatke na njih izpisujejo tisti, ki se na njihovi podlagi razbremenjujejo, potrjujejo pa tisti, ki se na njihovi podlagi obremenjujejo.
Izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v casu njihovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njih. Izvirne knjigovodske listine morajo obvezno vsebovati naslednje prvine:
•	podatke o zavodu, v katerem nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah;
•	podatke o poslovnem dogodku;
•	v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka;
•	podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin (pri notranjih knjigovodskih listinah podatki o kraju niso nujni);
•	opredelitev oseb, pooblaščenih za podpisovanje takih knjigovodskih listin.
Knjigovodske listine se prenašajo s kraja sestavitve oziroma vstopa v zavod (tajništvo (za tajništvo zavoda navajamo kot primer vodenje blagajne) ali racunovodstvo) prek kraja kontroliranja in obravnavanja podatkov iz njih (tajništvo, pri ravnatelju, v racunovodstvu) na kraj njihove hrambe (v arhiv zavoda). Prenašanje knjigovodskih listin mora omogocati, da podatke iz njih knjigovodsko obravnavamo cim prej po poslovnem dogodku.
Vse listine, ki pridejo v zavod s pošto, opremimo z datumom prejema ter zaporedno številko prejetega dokumenta, vodeno po knjigi prejete pošte.
3.	Zunanje knjigovodske listine
Zunanje knjigovodske listine, njihove odgovorne osebe in roki prenosov so:
Naročilnice
Izpolni jih tajnik/blagajnik na podlagi naročila ravnatelja, odgovorna oseba za podpis pa je ravnatelj. Poleg obveznih podatkov mora narocilnica vsebovati tudi zaporedno številko.
Prejemnice materiala
Podpis prejemnika materiala na dobavnici je hkrati prejemnica materiala. Dobavnica je priloga k rakunu, ki ga sestavijo v tajništvu. Ravnatelj podpiše ra^un.
Oddajnice materiala
Oddajnico izpolni skladišcnik ter jo priloži ustreznemu delovnemu nalogu, na katerega se nanaša poraba materiala. Poleg obveznih podatkov mora oddajnica materiala vsebovati tudi zaporedno številko ter
evidencne številke materiala za evidentiranje v materialnem knjigovodstvu. Oddajnice materiala podpiše skladiščnik.
Vra^ilnice materiala
Izda jih skladišcnik v primeru vračila materiala dobavitelju (reklamacije, zamenjave). Vra^ilnica mora poleg obveznih podatkov vsebovati tudi evidencne številke materiala za evidentiranje v materialnem knjigovodstvu. Vracilnico priložimo kot prilogo k prejetemu dobropisu s strani dobavitelja. Vracilnico materiala podpiše skladišcnik. Tako likvidiran dobropis mora posredovati v podpis ravnatelju najkasneje v treh dneh od datuma prejema dobropisa.
Prejeti racuni
Prejete rakune v tajništvu zavoda evidentiramo pod prejeto pošto/v knjigi prejetih racunov (rocna evidenca). Opremimo jih z datumom prejema ter zaporedno številko po evidenci prejete pošte. Prejete racune najprej pregleda ravnatelj. Rakune, ki se nanašajo neposredno na storitve, ravnatelj podpiše in posreduje v racunovodstvo. (Racune, ki se nanašajo na naroccila šole ob delu, delavnice, tehniccne službe, knjižnice ali ekonomat, posredujemo v pregled vodji šole ob delu, vodji delavnic, vodji tehnicne službe, v knjižnico ali v ekonomat.) Na rakunu je treba vpisati opombe (konto, kdaj je placan, posebne zahtevke), na podlagi katerih je razvidno, zakaj je bil določen material uporabljen oziroma zakaj je bila dolocena storitev opravljena, in sicer:
•	material za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev - navesti naziv osnovnega sredstva ter prostor, v katerem se opredmeteno osnovno sredstvo nahaja;
•	material za vzdrževanje objektov - navesti prostor (trakt, okolica, delavnice, garaže);
•	nabava osnovnih sredstev - navesti nahajališče, to^en naziv osnovnega sredstva;
•	material za delovne naloge - navesti številko delovnega naloga;
•	material za čiščenje - navesti čistila, potrebna za šolo/vrtec;
•	material za pouk - navesti, za kateri predmet/razred smo material porabili;
•	material za zaščitno obleko - navesti osebo, ki je prejela zaščitno obleko;
•	knjige v knjižnici - navesti inventarno številko ter opombo, ali gre za učbeniški sklad;
•	storitve v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev - navesti naziv osnovnega sredstva ter prostor, v katerem se osnovno sredstvo nahaja;
•	storitve v zvezi s strokovnimi posvetovanji - navesti udeležence na posvetu;
•	stroški v zvezi z ekskurzijami, predstavami, prevozi - navesti razrede, ki so se jih udeležili, in seznam udeležencev;
•	stroški v zvezi s projekti - navesti toCen naslov projekta in vir financiranja;
•	stroški za strokovno literaturo - navesti, za katero šolo oziroma predmetno področje smo literaturo naroCili;
•	stroški v zvezi z reprezentanco - navesti vzrok stroškov za reprezentanco; ^e so bili obdarjeni dijaki, jih je treba navesti poimensko z oznako oddelka, Ce je bil nagrajen ves oddelek, pa moramo navesti oznako oddelka in šolo.
Podpisani ra^un (s strani vodje šole ob delu, vodje delavnic, vodje tehniCne službe ali knjižniCarke ...) je treba posredovati v podpis ravnatelju, in sicer najkasneje v treh dneh od datuma prejema raCuna. Tako likvidiran raCun oddamo v raCunovodstvo v pregled in knjiženje.
Prejeti dobropisi
Prejete dobropise v tajništvu zavoda evidentirajo pod prejeto pošto/v knjigi prejetih računov. Opremijo jih z datumom prejema in zaporedno številko po evidenci prejete pošte. Prejete dobropise najprej pregleda ravnatelj. Dobropise, ki se nanašajo neposredno na storitve, ravnatelj podpiše in posreduje v raCunovodstvo. (Dobropise, ki se nanašajo na naroČila vodje šole ob delu, delavnice, tehniCne službe, knjižnice ali ekonomata, pa v pregled posredujejo vodji šole ob delu, vodji delavniC, vodji tehniCne službe, v knjižniCo ali v ekonomat.) Na dobropis je treba vpisati opombe, na podlagi katerih je razvidno, zakaj je bil dobropis prejet. CCe se dobropis nanaša na vrnjeni material, mora biti zraven njega priložena vraCilnica materiala. Podpisani dobropis (s strani vodje šole ob delu, vodje delavniC, vodje tehniCne službe, knjižničarke ali vodje ekonomata) je treba posredovati v podpis ravnatelju, in sicer najkasneje v treh dneh od datuma prejema dobropisa. Tako likvidiran dobropis se odda v računovodstvo v pregled in knjiženje ter potrditev zmanjšanja vstopnega ddv.
Prejeti predračuni in ponudbe
NaroCilo za ponudbo in predraCun za storitev, nabavo osnovnega sredstva ali drugega materiala odobri ravnatelj. Postopek realizacije je treba izvesti v skladu s Pravilnikom o malih naroCilih.
Potni nalogi
Potni nalogi se Izdajajo v tajništvu zavoda. Poleg obveznih podatkov morajo vsebovati tudi zaporedno številko, priimek in ime zaposlenega, označbo relacije, vrsto prevoznega sredstva ter podatke o plačniku stroškov. Potni nalogi se izdajo po odredbi ravnatelja in jih ravnatelj podpiše pred zadetkom potovanja.
Po konCanem potovanju mora posameznik v potni nalog zapisati Cas trajanja (datum in ura zaCetka ter zaključka poti), število in vrste dnevnic (^e so do njih upraviCeni), število kilometrov ter druge stroške,
za katere mora biti priloženo obvezno dokazilo o nastanku stroška ter plačilu stroška v zvezi s potovanjem. Poleg tega mora posameznik potnemu nalogu priložiti izpolnjeno poro čilo o potovanju. Tako izpolnjen potni nalog zaposleni vrne v tajništvo v podpis najkasneje osem dni po konč anem potovanju. Potni nalog, ki ga podpiše ravnatelj, gre v tajništvo/racunovodstvo v obrač un in izpla čilo.
Listine v zvezi z opravljenimi storitvami za izdajo računa
Ravnatelj (vodja šole ob delu, vodja delavnice, vodja tehnicne službe in knjižničarka) morajo v računovodstvo predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da je bila opravljena storitev, na podlagi katere se izstavi račun v skladu z davčnimi predpisi. Te dokumente (primer je pogodba v zvezi z neko storitvijo) je treba predložiti v racunovodstvo najkasneje v treh dneh po opravljeni storitvi oziroma pred izdajo racuna. Racunovodstvo izdela račun, ga posreduje v podpis ravnatelju ter nato pošlje kupču.
Študijske pogodbe
Ravnatelj skrbi za evidenč o sklenjenih pogodb s študenti ob delu. Pogodbe morajo biti sklenjene za teko č e študijsko leto. V primeru prekinitve študijske pogodbe mora ravnatelj v racunovodstvo posredovati pisno odobritev prekinitve. V primeru odobritve vračila že plač ane šolnine predlog za izstavitev dobropisa najprej posredujemo ravnatelju v podpis, potem pa v racunovodstvo za vra čilo.
Listine v zvezi z gibanjem denarja
Blagajniške prejemke in blagajniške izdatke izpolnjuje tajnik/blagajnik na podlagi odobritev o vplačilih oziroma odobritev o izplačilih. Vse listine, ki se nanašajo na izplačila, mora predhodno podpisati in odobriti ravnatelj. Blagajniški dnevnik se vodijo v tajništvu zavoda. Izpiske podra čuna (odprtega pri ujf) prejema racunovodstvo dnevno po elektronski pošti od ujf. V izpiskih so evidentirane obremenitve in odobritve podračuna. Vse listine, ki se nanašajo na obremenitev, mora predhodno podpisati in odobriti ravnatelj. Promet v zvezi z obremenitvami in odobritvami je pri ujf.
Delovni listi z vpisano prisotnostjo (odsotnostjo)
Tajništvo mora najkasneje do 1. v mese č u za pretekli mese č ravnatelju predložiti zbirno poročilo s posameznimi poročili zaposlenih. Iz te prisotnosti morajo biti za posamezen dan razvidni prisotnost na delu, morebitni obra čunan dopust ali boleznina, službena potovanja, izobraževanja, druge izredne odsotnosti. Ravnatelj pregleda poročilo, ga podpiše in posreduje v racunovodstvo.
Dokumenti za nadomestila
Posamezni zaposleni, ki je bil odsoten in mu pripada nadomestilo, mora prinesti dokument (bolniški list), iz katerega je razvidno trajanje
odsotnosti. Rok za oddajo v tekočem mesecu v racunovodstvo je naslednji delovni dan po končani odsotnosti. V primeru, da odsotnost traja v dveh različnih mesecih, je treba prinesti dokument za vsak mesec posebej.
Dokumenti za odtegljaje
Vse dokumente, ki prispejo v zavod in se nanašajo na odtegljaje od pla^e zaposlenim, je treba takoj posredovati v racunovodstvo, da jih pravočasno upoštevajo pri obračunu plač.
Obračuni dela po pogodbah o delu
Predlog za izplačilo dela po pogodbi, pripravljen v tajništvu zavoda, odobri ravnatelj in ga podpiše. Pred obračunom dela mora ravnatelj z zaposlenim skleniti pogodbo o delu. Tajnik mora skrbeti za sklepanje pogodb o delu s posamezniki ter kopije pogodb posredovati v racunovodstvo najkasneje v treh dneh po sklenitvi pogodbe. Predlog za izplačilo mora poleg obveznih podatkov vsebovati tudi podatke o vrsti dela, ki ga je posameznik opravil, številu ur, vrednosti posamezne ure ter skupni znesek za izplačilo. Obračun dela po pogodbi se izstavi mesečno najkasneje 1. v mesecu za pretekli mesec.
Obračuni dela po avtorskih pogodbah
Predlog za izplačilo dela po avtorski pogodbi, pripravljen v tajništvu, odobri ravnatelj in ga podpiše. Pred obračunom dela mora ravnatelj z avtorjem skleniti avtorsko pogodbo, iz katere bo poleg obveznih podatkov, ki jih mora pogodba vsebovati, razvidno, da predstavlja delo po pogodbi avtorsko delo v skladu z Zakonom o avtorskih pravicah; če gre za poučevanje, je treba navesti naziv predmeta in število ur, obdobje, v katerem bo avtor delo opravljal, ter vrednost avtorske pogodbe. En izvod avtorske pogodbe je treba posredovati v racunovodstvo. Obračun dela po avtorski pogodbi se izstavi mesečno najkasneje do 1. v mesecu za pretekli mesec.
Obračun dela prek študentskega servisa
Pred obračunom dela mora ravnatelj/tajništvo od posameznih študentov, ki bodo delo opravljali, dobiti ustrezne napotnice iz študentskega servisa, ter jih posredovati v racunovodstvo. Ravnatelj/tajništvo pripravi predlog za izplačilo dela prek študentskega servisa, ki ga ravnatelj podpiše. Obračun dela mora poleg obveznih podatkov vsebovati tudi naziv dela, ki ga je študent opravljal, število opravljenih ur ter znesek za posamezno uro ali znesek za celotno opravljeno delo. Izplačilo se opravi na podlagi računa, ki ga izda študentski servis.
Listine za izkazovanje terjatev in obveznosti
Vse dokumente, ki se nanašajo na terjatve in obveznosti, posredujemo v tajništvo/racunovodstvo, kjer racunovodja vodi evidenco po posameznih
pogodbah in obračunih. Pogodbe, kot izvirne listine, racunovodja sproti predlaga ravnatelju v pregled in podpis.
Drugi dokumenti
Vse druge dokumente, ki niso omenjeni v tem pravilniku, iz katerih pa Izhajajo poslovni dogodki, vezani na terjatve, obveznosti, prihodke ali odhodke, mora podpisati ravnatelj, potem pa jih je treba v najkrajšem možnem času posredovati v racunovodstvo, da se lahko evidenče vodijo sprotno in da pri evidentiranju postavk v davčnih evidenč ah ne prihaja do zamud.
V/na_, dne_
Ravnatelj (ime in priimek, podpis). Primer pravilnika o popisu
Na podlagi 49. č lena Zakona o organlza čiji in finan čiranju vzgoje in Izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 65/2005) in na podlagi določb 4., 40. in 52. člena Zakona o ra čunovodstvu (Uradni list Republike Slovenije, št. 23/1999 in 30/2002) ter v skladu s Pravilnikom o ra čunovodstvu, ki ga je ravnatelj zavoda
(naziv zavoda) sprejel dne _(datum), ravnatelj zavoda sprejema naslednji
Pravilnik o popisu
1. Splošne doloccbe 1. člen
Zavod ob konču leta obvezno usklajuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom (inventuro).
S tem pravilnikom zavod_(naziv zavoda) določa
postopek in način uskladitve dejanskega stanja sredstev in njihovih virov s knjigovodskim stanjem in popisom (v nadaljnjem besedilu: popis). Zavod izvaja uskladitev sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom, v skladu z Zakonom o ra čunovodstvu, drugimi predpisi, veljavnimi za zavod, in v skladu s tem pravilnikom.
Zavod opravi uskladitev dejanskega stanja sredstev s popisom praviloma najmanj enkrat na leto, obvezno pa v naslednjih primerih:
•	ob zaključku vsakega poslovnega leta, to je praviloma po stanju na dan 31. de embra, ko se opravi popoln redni popis;
•	ob prevzemu oziroma predaji obveznosti in odgovornosti (pooblastil) pooblaščenih oseb zavoda, ki so odgovorne za materialne in denarne vrednosti zavoda, ki so predmet prevzema oziroma predaje, oziroma jih posedujejo;
•	ob statusnih spremembah zavoda;
•	ob prenehanju delovanja zavoda;
•	ob zač etku postopka redne likvidacije ali steč aja;
•	v drugih primerih, ki jih določajo predpisi.
2.	člen
Popolni redni letni popis se opravi po stanju ob koncu poslovnega leta.
Zavod lahko s popisom začne do_dni pred koncem
poslovnega leta, vendar je treba v takih primerih popisna stanja dopolniti in na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin vpisati v popisne liste vse spremembe stanja sredstev, nastale od dneva popisa do kon a poslovnega leta.
3.	člen
Zavod mora s popisom zajeti vsa sredstva v vseh pojavnih oblikah, ne glede na to, kje se nahajajo, in ali gre za lastna (sredstva v uporabi) ali tuja sredstva, ki se v času popisa nahajajo v zavodu.
Popisna komisija mora ugotoviti, ali so sredstva vrednotena po določilih pravilnika o računovodstvu zavoda.
Popisne komisije
4.	člen
Popis opravijo popisne komisije.
Piavnatelj zavoda najkasneje do_(datum) s posebnim
sklepom imenuje osrednjo in druge popisne komisije, ki jih sestavljajo predsednik, namestnik in najmanj en član.
5.	člen
Sklep o imenovanju popisnih komisij vsebuje:
•	navedbo števila popisnih komisij in imena zaposlenih, ki so imenovani v posamezno popisno komisijo, ter njihovo funkčijo;
•	dan, po katerega stanju se popis opravi;
•	čas za popis;
•	okvirna navodila za delo;
•	rok za predložitev elaborata oziroma poro č ila o popisu ravnatelju zavoda;
•	rok za predložitev potrjenega poro čila o popisu in popisnih listov
računovodstvu (najkasnejši rok za letni popis je_
(datum)).
6.	člen
((lani popisnih komisij so odgovorni za:
•	resničnost s popisom ugotovljenega dejanskega stanja sredstev in njihovih virov,
•	natančno in pravilno sestavljanje in izpolnjevanje popisnih list,
•	pravočasno izvršitev nalog popisa,
•	pravočasno in pravilno sestavo poroččila o popisu.
7.	(člen
Popis sredstev in njihovih virov obsega:
•	pripravo na popis,
•	popis,
•	izdelavo poročila o popisu,
•	obravnavo in sklepanje o poročilu o popisu.
2. Priprava na popis
8.	ččlen
Priprava na popis zajema:
1.	Pripravo terminskega plana za izvajanje popisa, v katerem mora biti določen začetek izvajanja in zaključek popisa.
2.	Imenovanje posameznih popisnih komisij.
3.	Pripravo navodil za popisne komisije, ki obsegajo:
•	natančen pregled sredstev in virov, ki jih mora posamezna komisija popisati;
•	začčetek in koneč popisa;
•	naččin popisovanja in tehniko vpisovanja v popisne liste;
•	naččin izkazovanja sredstev, ki so dotrajana oziroma slabše kakovosti;
•	naččin vpisovanja knjigovodskega stanja v popisne liste in ugotavljanje popisnih razlik;
•	naččin preverjanja pravilnosti ugotovljenih inventurnih presežkov in primanjkljajev;
•	naččine obrazložitve s popisom ugotovljenih popisnih razlik;
•	naččin usklajevanja dejanskega stanja s stanjem v knjigovodstvu;
•	naččin sestavljanja poročila o opravljenem popisu.
Za naloge, opredeljene v prejšnjih toččkah, je odgovoren ravnatelj zavoda skupaj z računovodjo.
Naloge iz 1., 2. in 3. točke morajo biti opravljene do najkasneje 10 dni pred začčetkom popisa.
4.	Določčitev dejavnosti po nahajališjčih, ki bodo popisnim komisijam omogoččila nemoteno delo, in sičer: pravoččasno razvrstitev, označčevanje in ureditev sredstev, ki jih popisujejo.
Naloge iz te toččke opravi in je zanje odgovoren ravnatelj skupaj z računovodjo.
Naloge iz 4. toččke morajo biti opravljene najkasneje do datuma, ki je določen za začčetek popisa.
5.	Pripravo popisnih listov, ki jih po 12. uri zadnjega dne pred priččetkom izvajanja popisa izpiše računovodja.
6. Predajo popisnih map predsednikom popisnih komisij na dan zadetka izvajanja popisa.
9.	^len
Podatki iz knjigovodstva oziroma ustreznih evidenc o količinah ne smejo biti dostopni popisnim komisijam pred vnosom dejanskega stanja v popisne liste oziroma pred dokončanjem naturalnega popisa.
Po koncanem popisuje dovoljeno popraviti samo ocitne napake.
3.	Popis
10.	clen
Delo pri popisu obsega:
1.	Ugotavljanje, merjenje, preštevanje in natancnejše popisovanje materialnih vrednosti v naravi ter vpisovanje teh podatkov na pripravljene popisne liste.
2.	Ugotavljanje razlik med dejanskimi stanji, ugotovljenimi s popisom, in stanji, izkazanimi v evidencah v trenutku popisa.
3.	Ugotavljanje vzrokov za neskladja: popisna komisija ugotovi presežke in primanjkljaje iz naslova popisa ter pri tem upošteva pisno obrazložitev odgovornih zaposlenih o nastalih popisnih razlikah.
4.	Preverjanje, ali je kakovost sredstev, ki jih popisna komisija popisuje, brezhibna ter ali zaposleni z zaupanimi jim sredstvi ravnajo kot dobri gospodarji.
5.	Preverjanje, ali se doba koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev morebiti ni spremenila.
6.	Preverjanje (s pomočjo cenikov), ali cene, po katerih so v knjigah ovrednotena opredmetena osnovna sredstva, zaloge materiala in trgovskega blaga, bistveno odstopajo od tržnih cen oziroma ^iste iztržljive vrednosti sredstev.
7.	Druga dela, ki so nujna za popis sredstev in njihovih virov.
4.	Popis opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroiSnih sredstev
11.	clen
Popis opredmetenih osnovnih sredstev zajema vsa sredstva v zavodu po posameznih kategorijah in vrstah ter v vseh pojavnih oblikah.
Popis osnovnih sredstev poleg osnovnih sredstev v upravljanju vkljucuje tudi popis osnovnih sredstev, ki jih je zavod pridobil na podlagi flnancnega najema. Popisujemo jih lojeno od istovrstnih osnovnih sredstev, na posebnih popisnih listih.
12.	clen
Kot opredmetena osnovna sredstva v uporabi popisujemo:
1.	zemljiška: na podlagi dokumentacije o nabavi zemljišča, v kateri so verodostojni podatki o izmerjenih površinah;
2.	gradbene objekte: preveriti je treba tudi stanje objekta (dotrajanost, škodo in podobno) ter morebitne spremembe (adaptacije), ki so vplivale na velikost in namen prostorov ali objekta v celoti;
3.	opremo: komisija mora preveriti, ali so stvari opreme pravilno razporejene med osnovna sredstva ali bi morda sodile med obratna sredstva, ali so predpisano označene z inventarnimi številkami, v kakšnem stanju so, ali se uporabljajo namensko, ali se je na opremi kaj spremenilo (adaptacije, rekonstrukcije) ipd.; enako popisujemo tudi drobni inventar, ki po določilih pravilnika o računovodstvu sodi med opredmetena osnovna sredstva;
4.	druga sredstva.
13.	člen
Kot opredmetena osnovna sredstva v pripravi in gradnji štejemo investicije v teku. Popisujemo jih lojeno po objektih oziroma stvareh.
Komisija ugotavlja stopnjo dokon^anosti vsake investicije v teku, pri čemer si lahko pomaga z izvedenci, in jo primerja z začasnimi obračuni.
Posebej popišemo investicije v teku, katerih nadaljevanje je začasno ali trajno ustavljeno.
14.	člen
Pri popisu je treba posebno pozornost nameniti ustavljenim investicijam in neuporabnim osnovnim sredstvom, in sicer so to:
•	ustavljene investicije: komisija mora ugotoviti razloge za ustavitev in predlagati način likvidacije ali dokončanja; preveriti je treba, ali je na^in hranjenja in zavarovanja že zgrajenega ustrezen, in ^e ni, predlagati ukrepe za zaščito;
•	trajno neuporabna oziroma izločena osnovna sredstva: popisujemo jih po enakem postopku in tako kot ustrezna sredstva v uporabi; komisija mora ugotoviti razloge za neuporabnost in predlagati na^in likvidacije oziroma možnosti reaktiviranja (dati v zakup, prodati ipd.);
•	če je za katero od neuporabnih osnovnih sredstev ali ustavljenih investicij že bila sprejeta odločitev o izničenju, je treba ugotoviti, zakaj še ni izničeno in kdaj bo ter kdo je za to odgovoren;
•	če so bila neuporabna osnovna sredstva oziroma ustavljene investicije med letom likvidirani, mora komisija ugotoviti, ali je vrednost preostalega uporabnega materiala ali delov realno ocenjena in ali so bili le-ti racionalno uporabljeni, po pravilnem postopku prodani oziroma ustrezno shranjeni za morebitno nadaljnjo uporabo.
15.	Clen
Komisija za popis osnovnih sredstev popiše tudi terjatve za predujme iz naslova investicij. Popisujejo se enako in po enakem postopku, kot se popisujejo vse druge terjatve.
16.	Clen
Neopredmetena dolgoročna sredstva se popisujejo po posameznih vrstah na podlagi dejanskega stanja in knjigovodskih listin, na podlagi katerih so opravljena knjiženja.
17.	Clen
Knjige, fllme, fotografije, arhivsko gradivo, predmete muzejske vrednosti, likovne umetnine in predmete, ki so posebej zašCiteni, zavod praviloma popisuje vsakih pet let. Ravnatelj zavoda lahko s posebnim sklepom ali s sklepom o imenovanju popisnih komisij odlogi, da se popis Izvede tudi v krajšem Casovnem obdobju.
5.	Popis zalog surovin in materiala, gotovih izdelkov ter drobnega inventarja
18.	Clen
S popisom se zajame ves material, drobni inventar in gotovi Izdelki na zalogi.
Popis se opravi s štetjem, tehtanjem ali drugim merjenjem materiala, drobnega inventarja in gotovih Izdelkov po posameznih vrstah. CCe so material in izdelki še v originalni embalaži, lahko podatke o koliCini prepišemo z embalaže.
Posebej se popiše material ali gotovi izdelki, ki so poškodovani ali so Izgubili kakovost. Komisija mora ugotoviti vzroke za tako stanje, in to stori ob upoštevanju določil Pravilnika o kalu, razsipu, lomu in kvaru.
19.	Clen
Drobni inventar na zalogi v skladišCu se popisuje enako kot surovine in material.
Drobni inventar v uporabi se popisuje na delovnem mestu zaposlenih, ki ga uporabljajo, oziroma v priroCnih skladišCih.
6.	Popis denarnih sredstev in kratkoročnih časovnih razmejitev
20.	Clen
TekoCi blagajniški dnevnik in denarna sredstva na dan popisa v blagajni pripravi tajništvo. Sredstva v blagajni se preštejejo na dan popisa, na podlagi dokumentacije pa se preveri in zabeleži stanje na dan 31. decembra 20__
21. člen
Kot denarna sredstva in kratkoročne časovne razmejitve se popišejo:
1.	denar v blagajni: posebej se popisujejo denarna sredstva v doma či in tuji valuti; tuja plačilna sredstva se popišejo po valutah s štetjem in obra čunajo po srednjem te č aju Banke Slovenija na dan 31.
de embra;
2.	boni, znamke in druge vrednotni e ter vrednostni papirji: s štetjem se popiše vsaka vrsta bonov, znamk vrednotni in vrednostnih papirjev posebej;
3.	knjižni denar: denar na računih pri bankah in drugih finančnih ustanovah, ki se uporablja za plačevanje, se popisuje na podlagi izpiskov o stanju sredstev na teh računih;
4.	denarni ustrezniki: kratkoročni depoziti, vloge v bankah in podobne naložbe, udenarljivi dolžniški vrednostni papirji in drugi denarni ustrezniki;
5.	kratkoročne časovne razmejitve: popisujejo se na podlagi knjigovodskih listin, ki so bile podlaga za knjiženje; biti morajo utemeljene glede na realnost obračuna v naslednjem obdobju itd.
7. Popis terjatev in obveznosti
21. člen
Terjatve in obveznosti se popisujejo po stanju v knjigah na dan 31. de č embra, ko so opravljena vsa knjiženja v poslovnem letu in po uskladitvi. Terjatev se šteje za usklajeno, če je v skladu s pravili, opredeljenimi v pravilniku o računovodstvu zavoda.
Zavod mora vse terjatve in obveznosti tudi uskladiti s proračunskimi viri (občina, ministrstva, zavod za zaposlovanje in podobno).
Terjatve in obveznosti se popišejo po stanju v knjigovodstvu, pri čemer mora popisna komisija ugotoviti resni čnost izkazanih zneskov in razloge za njihovo nepravočasno izterjavo oziroma plačilo.
Terjatve in obveznosti se popišejo po posameznih knjigovodskih skupinah. V popis se zajamejo vse terjatve in obveznosti, tudi tiste do zaposlenih.
Popisna komisija preveri in na podlagi dokumentačije v poročilu ugotovi:
•	ali obstaja pravna podlaga za vsako terjatev oziroma obveznost;
•	ali je višina izkazane terjatve oziroma obveznosti to čno in pravilno ugotovljena;
•	zakaj terjatve ali obveznosti, ki so zapadle, niso bile plačane v roku in ali je sprožen postopek za plačilo;
•	ali so obresti za nepravočasno poravnane terjatve oziroma obveznosti obra čunane pravočasno in v skladu s pogodbo;
•	ali je analitična evidenča terjatev in obveznosti usklajena s sintetično evidenčo v glavni knjigi itd.
V svojem poročilu popisna komisija poroča tudi:
•	o ažurnosti in urejenosti pri sestavljanju in dostavljanju knjigovodskih listin, na katerih temeljijo knjiženja terjatev in obveznosti;
•	o ažurnosti, urejenosti in točnosti vodenja knjigovodske evidenč e o terjatvah in obveznostih;
•	o usklajenosti analitične evidenče terjatev in obveznosti s sintetično eviden o v glavni knjigi;
•	o ukrepih, ki jih zaposleni zavoda izvajajo ali ne izvajajo zato, da bi prišlo do plačila terjatev oziroma poravnavanja obveznosti;
•	o razlogih, zaradi katerih je prišlo do sumljivih, spornih ali čelo zastaranih terjatev, in o odgovornostih za tako stanje; itd.
22.	člen
S popisom je treba zajeti vse terjatve in obveznosti, ki jih zavod vodi v svojih poslovnih knjigah in so opredeljene v pravilniku o racunovodstvu zavoda.
Terjatve in obveznosti, za katere ne obstaja ustrezna dokumentačija, se popišejo posebej, prav tako tudi sporne in dvomljive terjatve.
CCe so čeki, meni če, kuponi obvezni č in drugi vrednostni papirji predani v pla čilo, pa do 31. de č embra niso pla čani, se popišejo na podlagi dokumenta o predaji v vnovčenje.
Popisujejo se tudi terjatve in obveznosti, ki nimajo bilanč nega zna čaja in se evidentirajo zunajbilančno, in sičer: prejeti in izdani akčeptni nalogi, garančije za zavarovanje plačila in drugi instrumenti za zavarovanje plačil.
23.	člen
Racunovodja je dolžan popisni komisiji oddati »Porocilo o potrjenem stanju terjatev«, ki zajema naslednje podatke:
•	naziv in šifro kup ča,
•	stanje odprtih terjatev na dan 31. de č embra po posameznih dokumentih z datumom zapadlosti v pla čilo,
•	konto,
•	potrjene odprte postavke (vrnjeni obraz či igf),
•	neusklajene odprte postavke,
•	pla čila do datuma popisa.
8. Priprava porocCila o popisu
24.	člen
Po končanem popisu popisne komisije sestavijo poročilo o popisu, ki vsebuje:
•	podatke o poteku naturalnega popisa in o okoliš činah, ki so vplivale na uspešnost ali težave pri popisu;
•	rekapitulačijo ugotovljenih presežkov in primanjkljajev, ki so nastali zaradi zamenjave v materialu, dimenzijah, oznakah, nepazljivosti pri izdajanju, administrativnih napakah in podobno;
•	druge podatke, dolo č ene s tem pravilnikom.
Vrednostni obra čun popisnih listov se opravi po čenah, po katerih se sredstva popisa vodijo v poslovnih knjigah.
Vrednost presežkov, za katere ena v knjigovodstvu ni evidentirana, o čeni popisna komisija.
Sestavni del poročila so tudi izvirne popisne liste, ki morajo biti urejene po posameznih kontih in jih morajo podpisati člani popisnih komisij ter osebe, ki odgovarjajo za popisana sredstva.
25.	člen
Posamezne popisne komisije dostavijo poročila predsedniku osrednje popisne komisije, ki pripravi skupno poro čilo o popisu. Skupni elaborat o popisu mora osrednja inventurna komisija predložiti ravnatelju zavoda najkasneje do_(datum).
Poro č ilo o popisu vsebuje:
1.	sklep o imenovanju popisnih komisij;
2.	navodilo o popisu sredstev in obveznosti;
3.	poročila posameznih popisnih komisij;
4.	zbirno poro čilo predsednika osrednje popisne komisije, ki vsebuje:
•	vzroke za ugotovljene primanjkljaje oziroma presežke in mnenja o njih;
•	pripombe in izjave odgovornih oseb o vzrokih za popisne razlike;
•	predlog o načinu likvidacije ugotovljenih popisnih razlik;
•	mnenja o ugotovljenih sredstvih, ki se jim je zmanjšala kakovost in za katera komisija predlaga znižanje vrednosti, in vzroke za to;
•	vzroke za nepravo časno pla čilo terjatev, ki so že zapadle v plačilo;
•	obrazložitev presežkov in primanjkljajev, ki so nastali kot posledi a medsebojnih zamenjav (ugotovljeni presežki se smejo pobotati z ugotovljenimi primanjkljaji le v primeru očitne zamenjave podobnih vrst oziroma dimenzij);
•	predloge za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri materialnem poslovanju (uporaba sredstev in ravnanje z njimi);
•	druge ugotovitve oziroma pripombe.
9. Obravnavanje porocCila o popisu in sklepanje o njem
26.	člen
Poro čilo o popisu obravnava ravnatelj zavoda, na seji, na kateri so navzo či predsedniki popisnih komisij, ravnatelj in racunovodja.
S pisnim sklepom odlogi:
1.	o načinu odprave in evidentiranju ugotovljenih popisnih primanjkljajev in presežkov,
2.	o knjiženju presežkov,
3.	o sredstvih, katerih rok uporabnosti se je iztekel oziroma niso več uporabna in jih je zato treba izločiti iz uporabe,
4.	o priznanju kala, razsipa oziroma razbitja,
5.	o načinu odprave razlik vrednosti, ki so nastale zaradi zmanjšanja kakovosti materiala in trgovskega blaga,
6.	o odpisu, popravkih vrednosti, o dvomljivih, spornih, neizterljivih in zastarelih terjatvah,
7.	o morebitnem odpisu sredstev v skladu z aktom o ustanovitvi,
8.	o ukrepih za odpravljanje nepravilnosti pri finančno-materialnem poslovanju,
9.	o odškodninski odgovornosti posameznih zaposlenih za nastale primanjkljaje,
10. o drugih dejstvih v zvezi s popisom.
Sklep iz prejšnjega odstavka mora biti jasen in nedvoumen ter je sestavni del poročila o popisu in osnova za knjiženje.
27.	člen
Racunovodja na podlagi porodila, sklepa/-ov in odločb iz prejšnjega člena uskladi knjigovodsko stanje sredstev in njihovih virov z njihovim dejanskim stanjem na dan, določen za popis s tem pravilnikom.
Istočasno računovodja izda tudi nalog za knjiženje davka na dodano vrednost za gotove izdelke in za neodpisane vrednosti primanjkljajev, ugotovljenih s popisom.
10. Prehodne in konccne doloccbe
28.	člen
Ta pravilnik za^ne veljati osmi dan po objavi na oglasni deski zavoda in se uporablja za koledarsko leto 20__
Z dnem uporabe tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o popisu
zavoda_(naziv zavoda),
z dne__
V/na_, dne_
Ravnatelj (ime in priimek, podpis) . Primer navodil o popisu
Zavod: _ Datum:
Na podlagi 3. odstavka 40. ččlena Zakona o raččunovodstvu (Uradni list Republike Slovenije, št. 23/1999 in 30/2002) in Pravilnika o popisu, sprejetega dne_, ravnatelj zavoda izdajam:
Navodila o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev
1.	Splošna dolocCila
V zavodu se opravlja redni in izredni popis sredstev in obveznosti do virov sredstev (v nadaljevanju besedila: popis). Redni popis se opravi s stanjem na dan 31. dečembra poslovnega leta. Izredni popis se opravi med letom v primeru statusnih sprememb ali prenehanja delovanja zavoda.
S popisom sredstev se ugotavlja dejansko stanje sredstev zavoda, ki se nato uskladi s knjigovodskim stanjem.
Popišejo se vsa sredstva zavoda, izkazana v knjigovodski evidenči zavoda ali v izvenknjigovodski evidenči, in vsa sredstva, ki so v posesti zavoda, ki se nahajajo na področju zavoda oziroma so na poti in ki štejejo za sredstva zavoda.
Po opravljenem popisu se pripravi skupno poročilo o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev (inventurni elaborat), ki ga sprejme svet zavoda, in odloči o naččinu uskladitve knjigovodskega stanja s stanjem, ugotovljenim s popisom.
2.	Predmet popisa
Popišejo se naslednja sredstva:
•	opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva,
•	zaloge pisarniškega materiala,
•	zaloge gotovih izdelkov,
•	terjatve in obveznosti,
•	denar in vrednotniče itd.
Knjige, filmi itd. (stvari iz 38. ččlena Zakona o raččunovodstvu) se redno popisujejo vsakih pet let.
3.	ZacCetek popisa in popisne dejavnosti
Popisne dejavnosti se začčnejo z dnem, ko ravnatelj zavoda sprejme sklep o popisu sredstev.
4.	Priprave na popis
Priprave na popis vodi vodja osrednje popisne komisije v sodelovanju z računovodjo zavoda. Vodja osrednje popisne komisije določči rokovnik popisnih dejavnosti, v katerem določči roke za začčetek in zaključek posameznih popisnih dejavnosti.
Vodja osrednje popisne komisije pripravi podrobnejša navodila o popisu sredstev za vsak posamezen opravljen redni letni ali izredni popis. Priprave na popis se opravijo v računovodstvu in na popisnih mestih.
Nekateri interni akti in pogodbe za javne zavode Priprave v računovodstvu
V računovodstvu pripravo na popis opravi racunovodja, ki vodi evidence o sredstvih, ki so predmet popisa, tako da pripravi popisne liste in uskladi evidence v racunovodstvu in interne evidence, vodene na popisnih mestih.
Racunovodja pripravi popisne liste po posameznih popisnih mestih, za popis katerih bodo imenovane popisne komisije, sestavljene iz zaposlenih, ki bodo na dan popisa opravljali popis.
Priprave na popisnih mestih
Na popisnih mestih skrbniki prostorov/vodje enot opravijo priprave na popis, tako da:
•	grupirajo, sortirajo in zložijo ter klasificirajo predmete popisa tako, da popisna komisija lahko hitro in enostavno ugotovi, kakšno je stanje;
•	preverijo, ali so osnovna sredstva označena z inventarnimi številkami in ali se nahajajo na mestu oziroma v prostoru, kjer bi morala biti; itd.
Popisnim komisijam se dolocijo prostori, kjer bodo med popisom nameščene. (Člane popisnih komisij je treba na sestanku pouciti o pomenu popisa in o načinu ter metodah popisovanja. Vsaki popisni komisiji se poleg druge popisne dokumentacije vro^i posebna knjiga (zvezek) opažanj popisne komisije, v katero popisne komisije
•	med popisom vpisujejo svoja opažanja;
•	predlagajo spremembe posameznih metod dela popisne komisije;
•	opisujejo stanja oziroma nepravilnosti, ki so jih opazile pri ravnanju in manipulaciji s sredstvi; itd.
Popisne komisije vpisujejo predloge za izboljšanje ter vpisujejo druga opažanja, vključno s težavami, s katerimi se srečujejo med izvajanjem popisa. Opažanja, vpisana v knjigo opažanj, mora vodja osrednje popisne komisije uporabiti pri pripravi porodila o popisu.
Vodja osrednje popisne komisije mora pred izvedbo naturalnega popisa sklicati sestanek računovodje in zaposlenih, ki odgovarjajo za sredstva, ki jih bodo popisovali, da se uskladijo interne evidence in da dolocijo nacin sodelovanja med zaposlenimi, odgovornimi za sredstva, in računovodjem v ^asu popisa. Na sestanku se udeleženci dogovorijo o medsebojnem sodelovanju med popisom in o načinu dela popisnih komisij pri popisovanju.
5. Izvedba naturalnega popisa
Vsaka popisna komisija sprejme na^rt svojega dela, v katerem, v skladu z rokovnikom popisnih dejavnosti, določi ^as trajanja posameznih popisnih dejavnosti in rokovni plan popisa na posameznih popisnih mestih oziroma plan popisa sredstev.
Najkasneje dan pred izvedbo naturalnega popisa na posameznem popisnem mestu mora popisna komisija o prihodu na popisno mesto pisno obvestiti vodjo enote oziroma delavca, ki je odgovoren za sredstva, ki bodo predmet popisa.
Popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja, v okviru osnovnih sredstev, bodo opravile popisne komisije po enotah, kot doloCi ravnatelj z odloCbo. Za popis zalog materiala, zalog izdelkov, terjatev, obveznosti, denarnih sredstev se imenujejo posebne komisije.
Naturalni popis se zaCne v skladu z določenim rokom iz rokovnika popisnih dejavnosti, ki ga določi vodja popisa. Najkasneje dan pred izvedbo naturalnega popisa morajo popisne komisije dobiti popisni material, obenem s prevzemom popisnega materiala pa jih mora vodja popisa pouCiti o naCinu naturalnega popisa, o načinu vpisa štetja oziroma ugotovitev stanja v popisne liste. Navodila o postopku popisa morajo biti posredovana tudi skrbnikom prostorov/vodjem enot, ki morajo ob naturalnem popisovanju tesno sodelovati s komisijami.
Popis terjatev in obveznosti se opravlja po dogovoru med zaposlenimi, ki odgovarjajo za sredstva, in popisno komisijo. Naturalni popis mora biti opravljen najkasneje do 31. decembra.
Popisne komisije morajo za naturalni popis prejeti seznam sredstev za popis.
Za popis osnovnih sredstev morajo komisije prejeti računalniški izpis z inventarnimi številkami in pomožni seznam vrste osnovnih sredstev z inventarnimi številkami po lokaciji sredstev (po prostorih, kjer se sredstva nahajajo). Popisne komisije morajo vse pomožne in redne popisne dokumente predati po opravljenem naturalnem popisu.
Vodja osrednje popisne komisije mora med naturalnim popisom sodelovati s popisnimi komisijami, z zaposlenimi, ki odgovarjajo za sredstva, ki jih popisujejo, in raCunovodstvom, opozarjati mora na nepravilnosti, ki jih opazi med popisom, in skrbeti, da popis teCe nemoteno.
6. Ugotavljanje rezultatov popisa
RaCunovodja po opravljenem naturalnem popisu vnese podatke o koliCinah in vrednostih iz knjigovodske evidence v popisne liste.
Po opravljenem naturalnem popisu mora vsaka komisija opraviti primerjavo količin po naturalnem popisu s koliCinami iz knjigovodske evidence.
V primeru veCjih odstopanj med knjigovodskim in dejanskim stanjem mora komisija še enkrat preveriti dejansko stanje.
RaCunski del obdelave popisa se opravi v raCunovodstvu.
Na podlagi opravljenega obračuna razlik komisije po kontroli popisne dokumentacije pripravijo:
•	poročilo o opravljenem popisu, v katerem razložijo potek fizičnega popisa in težave, če je do njih prišlo,
•	mnenje komisije o vzrokih za morebitne razlike med knjigovodskim in dejansko popisanim stanjem osnovnih sredstev (inventurni manko in inventurni višek),
•	dejstva, ugotovljena s popisom,
•	predloge, kaj bi lahko v poslovanju in ravnanju s sredstvi v prihodnje spremenili in izboljšali,
•	ter predloge, kako naj se ugotovljene razlike likvidirajo.
7. Zaključeni postopki
Posamezne popisne komisije morajo po opravljenem popisu predati porodilo o opravljenem popisu osrednji popisni komisiji, ki mora na podlagi teh porodil izdelati skupno poročilo o popisu in v njem povzeti predloge popisnih komisij ter to porodilo predati svetu zavoda v potrditev. Svet zavoda mora o predlogu osrednje komisije odlomiti in obenem določiti likvidacije razlik.
Racunovodja na podlagi sklepa sveta zavoda opravi ustrezna knjiženja. Obremenitve zaposlenih za manke se zberejo ob izplačilu prve plače po seji sveta, na kateri je bila sprejeta odločitev o obremenitvah.
Zoper zaposlene, ki ne bodo poravnali obveznosti, se sproži postopek odškodninske odgovornosti.
Priloga tega navodila so obrazci za izvedbo popisa.
V/Na_, dne_
Ravnatelj (ime in priimek, podpis)_
Rokovnik popisnih dejavnosti 1. Sprejem sklepa o popisu_
2.	Sestanek z vodji enot in računovodji do_
3.	Sestanek s člani popisnih komisij in računovodji do_
4.	Priprava navodila za delo popisnih komisij, drugih služb in delavcev, udeleženih pri popisnih dejavnostih, do_
5.	Priprava načrta za delo posameznih popisnih komisij in priprava rokovnika do_
6.	Začetek in trajanje naturalnega popisa:
•	osnovna sredstva_
•	drobni inventar_
•	material v skladišču_
•	pisarniški material_
•	gotovi izdelki_
•	terjatve in obveznosti_
•	popis denarja in vrednotnic_
Vpis knjigovodskega stanja in usklajevanje:
•	osnovna sredstva od_do_
drobni inventar od_do_
material v skladišču od_do .
pisarniški material od_do _
gotovi izdelki od_do_
8.	Priprava in predaja poročil o popisu: popisne komisije morajo predati poročila o popisu osrednji popisni komisiji in vodji popisa
do_; osrednja popisna komisija in vodja popisa
pripravita skupno poročilo o popisu do__
9.	Obravnava popisnega elaborata na svetu zavoda
V/na_, dne .
Vodja popisa:_
NaCrt dela o popisu
Komisija za popis_, ki jo je imenoval ravnatelj
z odločbo z dne_, v sestavi:
1	._- predsednik
2	._- član
3	._- član
Čas popisa je določen z navodilom vodje popisa in se začne_
ter konča__
1.	((lani komisije bodo tri dni pred za četkom naturalnega popisa preverili, ali so pripravljalna dela na popis opravljena ali še potekajo.
2.	Komisija se bo sestala dne_(dan pred začetkom
naturalnega popisa) in bo:
•	preverila, ali so pripravljalna dela na popis kon čana;
•	preverila, ali so pripravljena tehnična sredstva in delavči za pomo č pri popisu;
•	preverila potrebne obraz če in druge pripomočke za popis.
3.	Naturalni popis se bo začel dne_
ob_uri in bo potekal vsak dan od_
do_ure do dne__
4.	Popis se bo izvajal po določbah pravilnika o popisu sredstev zavoda in po navodilih vodje popisa.
5.	Dne_bo komisija zbrala dokumente o spremembah po
popisu in na njihovi podlagi pripravila spe čifikačijo ter ugotovila
dejansko stanje na dan 31. decembra_, in to stanje
vnesla v popisne liste.
6.	Po opravljenih popravkih bo v popisne liste vneseno knjigovodsko stanje dne__
7.	Do_bo komisija ugotovila inventurne razlike in vzroke
za njihov nastanek.
8.	Do_bo komisija ocenila ugotovljene viške, za katere
ne bo imela knjigovodskih podatkov.
9.	Do_bo komisija izdelala rekapitulacijo popisnih listov.
10.	Do_bo komisija sestavila poročilo o popisu.
11.	Do_bo komisija svoje poročilo predala osrednji
popisni komisiji.
1	._- predsednik
2	._- član
3	._- član
Primer poročila o popisu
Zavod:_(naziv zavoda)
Datum:_
Osrednja popisna komisija zavoda_
(naziv zavoda)
Skupno porocilo o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan ) 1.12. 20_(vzorec inventurnega elaborata)
Osrednja popisna komisija je bila imenovana z odlo čbo o izvedbi popisa za leto_, z dne_, v sestavi:
1	._- predsednik
2	._- član
3	._- član
4	._- član
((lani osrednje popisne komisije so se pred popisom sestali na sestanku,
dne_, v sejni sobi zavoda__
Sestanek je bil organiziran za vse odgovorne za pripravo na popis ter za vse, ki so sodelovali pri popisu.
Popisne komisije so pred popisom prejele popisne liste, razen za terjatve in obveznosti, za katere je bilo ugotovljeno stanje na podlagi
dokumentov na dan 31. decembra 20__Imenovanih je bilo
inventurnih komisij, in si er za:
•	popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v šoli in drugih prostorih,
•	popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v telovadni či in na igriš ču,
•	popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v delavni čah,
•	popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v ra čunalniških učilnicah,
•	popis drugih sredstev (terjatve, obveznosti, material, gotovi izdelki, drugo),
•	popis ...
Popisne komisije ve čjih težav pri popisu niso imele. Popis osnovnih
sredstev in drobnega inventarja je bil zaključen do_,
druga sredstva pa so se popisovala v obdobju od_
(material, gotovi izdelki, denarna sredstva) do_
(terjatve, obveznosti).
Iz popisnih poro čil ter zapisnikov in po predlogih popisnih komisij osrednja popisna komisija predlaga odlo čitve za knjigovodsko evidentiranje in uskladitev stanja:
1.	Osnovna sredstva - drobni inventar
•	Odpiše in izloči se drobni inventar po priloženem seznamu, ki nima sedanje vrednosti (nabavna vrednost in popravek
vrednosti sta_eur). Drobni inventar je
uni čen in neuporaben. Med letom je bil nabavljen nov drobni inventar za uporabo, ki je nadomestil unič enega in odpisanega. Evidenč o drobnega inventarja se vrednostno uskladi - pove č a za
_eur (pove čanje nabavne vrednosti in
pove čanje popravka vrednosti). Glede na te uskladitve se opravi odpis drobnega inventarja za razliko, in si er je to _eur, in to se evidentira v poslovnih knjigah.
•	Pri osnovnih sredstvih se odpiše vrednost neuporabnih osnovnih sredstev, ki so neuporabna in tudi uni čena. V teko čem letu in tudi v preteklih letih so bila nabavljena nova osnovna sredstva, ki so jih nadomestila. Skupna vrednost nabavne vrednosti in
popravka vrednosti znaša_eur in se
evidentira v poslovnih knjigah.
2.	Terjatve in obveznosti
Pri terjatvah in obveznostih je treba uskladiti določene terjatve z dejanskim realnim stanjem ter oblikovati tudi določene popravke za terjatve, ki niso unovčljive v kratkem roku oziroma so sporne; predvsem gre za terjatve iz naslova šolnin zaradi prenehanja študija, v eviden čah pa so dijaki oziroma študentje še vedno vodeni kot dolžniki.
Po posameznih skupinah je treba odpisati naslednje terjatve:
•	terjatve do kupcev po izdanih računih - odpis_eur
•	druge kratkoročne terjatve po zapisniku_eur
•	skupaj odpis_eur
Primer seznama terjatev
Račun št.	Partner	Datum	Datum	Vrednost	Oblikovani
		računa	zapad-	terjatve	popravek
			losti	v eur	v eur
76/06	Podjetje	30. 9.	15. 10.	1.595,00	
	d. o. o.	200X	200X		
Popravki terjatev:
Popravek vrednosti terjatev do kupcev se zmanjša zaradi odpisa terjatev, za katere je bil v preteklih letih oblikovan popravek, in
sicer v višini_eur. Dodatno se oblikuje popravek
vrednosti iz naslova terjatev do kupcev v višini_
eur.
Dodatno se oblikuje popravek terjatev iz naslova neplačanih
šolnin, predvsem šole ob delu v višini_eur. Vzrok
za ta popravek je predvsem . . .
Dodatno se oblikuje popravek vrednosti za terjatve do
_zaradi neplačanih najemnin v letih
_v višini_eur.
• Dodatno se oblikuje popravek za predujme v višini_
eur ter za dano posojilo za_eur.
Skupni odhodki odpisa so:_eur
Dodatno oblikovan popravek terjatev_eur
Odpis terjatev in obveznosti_eur
Kot dokazila so poročilu dodani popisni listi popisnih komisij ter predlogi s specifikacijami za odpis po posameznih skupinah sredstev.
Osrednja popisna komisija (podpisi):
Ravnatelj (ime in priimek, podpis).
Primer enostavne pogodbe o donaciji
Pogodba o donaciji,
ki jo skleneta
Podjetje:_
Naslov:_
Pošta in kraj:_
Identifikacijska številka za ddv:_
ki ga zastopa direktor: _
(v nadaljevanju: donator), in
Javni zavod:_
Naslov:_
Pošta in kraj:_
Identifikacijska številka za ddv:_
ki ga zastopa ravnatelj:_
(v nadaljevanju: prejemnik donacije)
1.	ččlen
Pogodbeni stranki ugotavljata, da je prejemnik javni zavod, ki opravlja
dela na področju__Sredstva za svoje delo zbira tudi s
pomoččjo donačij zainteresirane javnosti.
2.	jden
Donator prispeva sredstva v višini _eur (knjige z
naslovi, prenosni računalnik ...). Donator bo sredstva nakazal na trr prejemnika: _
3.	jden
Prejemnik s podpisom pogodbe potrjuje, da bo podarjena sredstva uporabil izključno v namen iz prvega odstavka 1. člena te pogodbe.
4.	jden
Morebitne spore rešujeta sporazumno. cCe sporazum ne bo mogoč, je za to pristojno sodišče v__
5.	jden
Pogodba je sestavljena v dveh izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po en izvod. Pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.
Primer enostavne pogodbe o sponzorstvu
Podjetje:. Naslov: _
Pošta in kraj:_
Identifikacijska številka za ddv: .
ki ga zastopa direktor:_
(v nadaljevanju: sponzor), in
Javni zavod:_
Naslov:_
Pošta in kraj:_
Identifikacijska številka za ddv: . ki ga zastopa ravnatelj:_
(v nadaljevanju: sponzoriraneč), sklepata
Pogodbo o sponzorstvu
1. jden
Predmet te pogodbe je glavno sponzorstvo
_(opišite, kaj sponzor sponzorira).
2.	^len
S to pogodbo sponzor in sponzoriranec urejata medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s sponzorskim dogodkom, ki ga bo organiziral
sponzoriranec dne_(določite datum za določen dan ali pa
določite obdobje od do) v_(kraj).
Sponzoriranec se zavezuje, da bosta sponzorski dogodek in njegova promocija potekala tako, da ne bo ogrožen ugled sponzorja in/ali sponzoriranca.
3.	^len
Sponzoriranec se obvezuje, da bo sponzorju zagotovil naslednje:
•	objavo logotipa sponzorja v programu;
•	objavo logotipa sponzorja na pisnih in elektronskih vabilih;
•	objavo logotipa sponzorja na spletnih straneh sponzoriranca v ^asu od_do_;
•	delitev promocijskih gradiv sponzorja, skupaj z materiali, udeležencem itd.
Sponzoriranec je dolžan sponzorju zagotoviti oziroma izroditi po en izvod dokaznega gradiva za vsak element, ki je opredeljen v prvem odstavku tega ^lena, najkasneje ob izstavitvi računa za opravljeno storitev.
Sponzoriranec bo logo sponzorja za tiskane objave in druge podatke prevzel na naslednjem elektronskem naslovu:__
4.	^len
Sponzor bo sponzorirancu plačal_eur na podlagi računa z
dokaznim gradivom, kot je navedeno v 3. členu te pogodbe v roku 15 dni od datuma izstavitve računa, na račun sponzoriranca št.:
Vsi stroški za morebitno postavitev panoja sponzorja v preddverju šole/vrtca, za pripravo in izvedbo predstavitve sponzorja in stroški za promocijski material bremenijo sponzorja.
5. ^len
Morebitne spore iz te pogodbe bosta stranki reševali sporazumno. (Če sporazuma ne bosta dosegli, je za razrešitev spora pristojno sodišče v
8. člen
Pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki, in je sestavljena v dveh izvodih, od katerih vsaka stranka dobi po en izvod.
Kraj, datum:_
Sponzor	Sponzoriranec
Ime in priimek, podpis	Ime in priimek, podpis
Primer vsebin v pogodbi o najemu prostorov
Pogodba o najemu poslovnih prostorov,
ki jo skleneta:
Javni zavod:_,
ki ga zastopa_(ime in priimek), ravnatelj
(v nadaljevanju: najemodajalec),
in
Podjetje:_
ID za DDV:.
ki ga zastopa:_(ime in priimek), direktor
(v nadaljevanju: najemojemalec)
1.	^len
Pogodbeni stranki uvodoma kot nesporno ugotavljata, da je najemodajalec do 1/2 idealni solastnik nepremičnin, para št. ... dvorišCe ... m2, vse vknjižene v vl. št.... k. o.
2.	^len
S to pogodbo najemodajalec odda, najemojemalec pa prevzame v najem telovadniCo, veliko ... m2, ki je del nepremiCnine iz prvega Clena te pogodbe na ulici... v kraju ter pripadajoče dvorišCe.
3.	^len
Najemojemalec se obvezuje, da bo najeti prostor uporabljal izključno za opravljanje svoje dejavnosti in da najetega prostora ne bo uporabljal v druge namene. Najemojemalec bo v telovadniCi iz 2. ^lena te pogodbe opravljal naslednje dejavnosti:__
4.	^len
Stanje prostorov, ki so predmet te pogodbe, se ugotovi s primopredajnim zapisnikom na dan podpisa pogodbe. Primopredajni zapisnik je sestavni del pogodbe. Stanje prostorov, ki so predmet te pogodbe, je najemojemalcu znano, in jih jemlje v najem takšne, kakršni so ob sklenitvi pogodbe, ter izrecno izjavlja, da ustrezajo namenu in izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti iz 3. Clena te pogodbe.
5.	^len
Najemojemalec se zavezuje, da bo v Casu najemnega razmerja:
•	najete poslovne prostore uporabljal s skrbnostjo dobrega gospodarja,
•	poravnal vse stroške, ki bi nastali po njegovi krivdi,
•	zagotovil vse protipožarne in varnostne ukrepe (tudi za varovanje blaga, ki se bo nahajalo v najetem prostoru, proti krajam ipd.).
Najemojemalec ne sme dati najetih prostorov v podnajem ali jih kako drugače izroditi v rabo tretji osebi, prav tako najemojemalec najetih poslovnih prostorov ne sme prenavljati oziroma preurediti po svojih potrebah.
Pogodbeni stranki sta soglasni, da je najemojemalec dolžan sam poskrbeti za varovanje in zavarovanje blaga in drugih premičnin, ki se bodo nahajale v najetih prostorih. Objekt najema škodno zavaruje najemodajalec.
6.	člen
Pogodbeni stranki se dogovorita, da ima najemodajalec pravico do vstopa v najete prostore kadarkoli v času rednega delovnega časa najemojemalca, zunaj tega ^asa pa po predhodnem pisnem obvestilu.
7.	^len
Za najem prostorov iz prvega ^lena te pogodbe je najemojemalec dolžan plačevati mesečno najemnino v višini_eur.
Najemojemalec je dolžan najemnino plačevati na transakcijski ra^un
najemodajalca št:_, odprt pri
_, in sicer najkasneje do petega v
mesecu za tekoči mesec.
Ob podpisu te pogodbe bo najemojemalec plačal tudi varščino v višini ene mesečne najemnine, ki jo lahko najemodajalec uporabi za kritje kakršnekoli škode, ki mu jo povzroči najemojemalec oz. za katero je odgovoren najemojemalec, vključno z neplačanimi najemninami.
8.	člen
Poleg najemnine iz 7. ^lena te pogodbe je najemojemalec dolžan posebej kriti tudi obratovalne stroške, vse stroške vzdrževanja (tekočega in investicijskega - le-tega glede na potrebe najemojemalca) ter vse tekoče izdatke, prispevke in druge dajatve, ki odpadejo na najete nepremičnine (npr. stroške za elektriko, vodo, ogrevanje in druge energetske stroške, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča itd.), in sicer na podlagi računov oz. bremepisov, ki mu jih bo izstavil dobavitelj oz. izvajalec neposredno ali pa najemodajalec, za slednje z rokom plačila 10 dni od dneva izstavitve računa oz. bremepisa.
9.	^len.
O škodi, ki nastane v najetih prostorih, mora najemojemalec takoj obvestiti najemodajalca.
Najemojemalec odgovarja za škodo, ki jo povzroči sam, njegovi sodelavci, stranke, dobavitelji in sploh osebe, ki so z najemojemalcem v poslovnih odnosih. Zlasti odgovarja tudi za škodo, ki jo sam ali jo navedene osebe povzročijo na skupnih napravah, kot so vodne in
energetske napeljave ipd. Na strani najemojemalca je dokazno breme, da škoda ni povzročena krivdno.
10.	člen
Najemojemalec lahko iz najetih prostorov odnese vse lastne premičnine in nepremičnine, če jih je mogoče brez škode lomiti od celote.
11.	člen
Ta pogodba je sklenjena za določen čas od_
do__
Najemodajalec najemniku pred potekom roka sklenitve le-te najemnega razmerja ne more odpovedati, razen iz krivdnih razlogov.
Ta najemna pogodba preneha veljati brez odpovednega roka v naslednjih primerih:
•	če najemnik tudi po opominu najemodajalca uporablja predmetno nepremičnino v nasprotju s to pogodbo ali jo uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela ob^utnejša škoda;
•	če v predmetni nepremičnini opravlja nedovoljeno dejavnost ali dejavnost, ki je v nasprotju s to pogodbo;
•	če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine za dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec pisno opomnil;
•	če najemnik ne poravna stroškov, nastalih z uporabo predmetne nepremičnine, za dva meseca zaporedoma;
•	v primeru uničenja v najem danih stvari zaradi višje sile;
•	sporazumno z dnem, ki ga določita stranki,
V primeru prenehanja veljavnosti te najemne pogodbe se najemojemalec zoper najemodajalca oz. z njegove strani pooblaščene osebe odpoveduje vsem zahtevkom iz naslova varstva neposredne posesti ter vsem odškodninskim zahtevkom s tega naslova.
12.	člen
Ob prenehanju najemnega razmerja je najemojemalec dolžan vrniti v najem dani prostor najemodajalcu v stanju, v kakršnem ga je prevzel, prost oseb, bremen in stvari, razen stvari, ki so bile v njem ob prevzemu.
Najemojemalec ne odgovarja za obrabljenost poslovnih prostorov, nastalo zaradi normalne rabe.
Ob vrnitvi v najem dane stvari se sestavi primopredajni zapisnik, ki ga podpišeta obe pogodbeni stranki.
13.	člen
Ta pogodba je sklenjena in velja od dneva, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.
14.	člen
Pogodbeni stranki bosta morebitne spore iz te pogodbe skušali reševati sporazumno, č e to ne bo mogo če, pa je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišč e po sedežu najemodajalca.
15.	člen
Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne le v pisni obliki.
16.	člen
Ta pogodba je sestavljena v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po dva izvoda.
V/na,_
Najemodajalec	Najemojemalec
(podpis)	(podpis)
Dohodki iz nepridobitne dejavnosti v letu 2009 po novem
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 68/2009, je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik). Vse spremembe in dopolnitve se uporabljajo od 1. januarja 2009 dalje. Najve čja novost je, da za poslovno leto 2009 dohodki iz pridobitne dejavnosti niso več dohodki iz opravljanja javne službe iz javnofinan čnih virov in namenska javna sredstva. Morebitna sredstva za izvajanje javne službe iz drugih virov (kot so npr. dopla čila uporabnikov) pa se obravnavajo kot pridobitni dohodki. Kot izhaja iz pojasnila durs (št. 4200-163/2009), se po novem k dohodkom iz opravljanja nepridobitne dejavnosti štejejo tudi obresti za sredstva na podra čunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa (ezr) države oziroma ob čin, ter obresti za vloge, naložene v okviru sistema ezr države oziroma ob čin (peta alineja prvega odstavka 3. člena Pravilnika).
Tako so od 1. januarja 2009 za šole in vrtce dohodki iz nepridobitne dejavnosti naslednji:
1.	dona čije
•	brezpogojno pla čilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma
•	zneski ali stvari, ki jih šola ali vrte č dobi od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vra čila in se ne nanašajo na pla čila za proizvode ali storitve, katerih kup či so te osebe,
•	za dona čijo se šteje tudi izkupi ček oziroma denarna protivrednost sredstev, zbranih v akčiji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za re čikliranje;
2.	sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov;
3. namenska javna sredstva (sredstva iz državnega in ob(3inskih prora(3unov).
Dohodki iz pridobitne dejavnosti v primeru šol in vrtčev pa so:
1.	sredstva za izvajanje javne službe, ki niso sredstva iz javnofinanččnih virov (npr. doplačila uporabnikov);
2.	banččne obresti, razen obresti na transakčijskih raččunih in obresti zavezane vloge pod 1.000 eur letno;
3.	dividende in drugi dohodki iz naložb;
4.	dohodki od prodaje blaga in storitev;
5.	najemnine in druga plaččila iz oddajanja prostorov zavezanča, drugih zmogljivosti zavezanča ali opreme drugim osebam;
6.	dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev.
Pri opredeljevanju pridobitne ali nepridobitne dejavnosti oziroma dohodkov iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne so pomembna tudi dejstva in okoliščine posamezne pravne osebe pri opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov.
Nasvet. To besedilo lahko uporabimo kot sklep k Pravilniku o računovodstvu za leto 2009, z namenom opredelitve dohodkov iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki izhaja iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 68/2009, in pojasnila durs št. 4200-163/2009.
PriporoCCena literatura
Bryče, J. H. 2000. Finančial and strategič management for nonprofit organizations. 3. izdaja. San Frančisčo: Jossey-Bass.
Cerar, M. B.l. Revidiranje poslovanja javnih zavodov s področja izobraževanja. Http://www.ravnatelj.si/upload/fčkeditor/file/ dokumenti/Bled_12_13_10_09/revidiranje_mag_metka_čerar.ppt.
Gorjup, M. B.l. Raččunovodstvo javnih finanč: register tveganj. Seminarsko gradivo, Planet Gv.
Gostiša, M. 2008. Uvajanje registra tveganj. Http://www.unp.gov.si/ fileadmin/unp.gov.si/pageuploads/notranji_nadzor/uvAJANJE _REGisTRA_TVEGANJ.ppt.
Kotar Paljčijč, B. 2006. Praktiččni primer uvajanja upravljanja s tveganji. Ministrstvo za finanče, november.
Navodilo o pripravi zaključnega raččuna državnega in občinskega
proraččuna ter metodologije za pripravo poroččila o doseženih čiljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proraččuna. Uradni list Republike Slovenije, št. 12/2001 in št. 10/2006.
Obrazeč 4 tp MiR-07: Nip Priloga 4 - Register tveganj.
Http://www.tia.si/shared_files/Razpisi/2007/TPMiR07/obrazeč4č.pdf.
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Uradni list Republike Slovenije, št. 126/04.
Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih finan č. Uradni list Republike Slovenije, št. 72/2002.
Pravilnik o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in ob činskih prora č unov. Uradni list Republike Slovenije, št. 91/2000 in št. 122/2000.
Štrus, M. 2008. Obvladovanje tveganj in izjava o o čeni notranjega nadzora javnih finanč v ob čini. Revizor, št. 2: 7-29.
Smernice za standarde notranjih kontrol intgsai. 1995. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
Twinning Proje čt si 04/1B/F1/01. 2004. Http://www.unp.gov.si/fileadmin/ unp.gov.si/pageuploads/notranji_nadzor/Notranje_kontrole.pdf.
Univerza v Mariboru. 2006. Navodilo za upravljanje s tveganji na Univerzi v Mariboru. Http://www.uni-mb.si/dokument .aspx?id=10865.
Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna. 2004. Usmeritve za notranje kontrole. Http://www.unp.gov.si/fileadmin/unp.gov.si/ pageuploads/zakonske_podlage/usmeritve_notr_kontr.pdf.
Zakon o ra čunovodstvu. Uradni list Republike Slovenije, št. 11/2001, 20/2006.
Zakon o javnih finan čah. Uradni list Republike Slovenije, št. 56/2002.
cd E-zbornica: uCcinkovito okolje za pomoCc pri vodenju kolektiva
^ Janja Zupan či č
y Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje
IS
^H (Če želiš, da bodo ljudje naredili ladjo, ti jih ni treba učiti,
kako se to dela ali čemu bo služila; najprej jih moraš naučiti, da bodo zahrepeneli po morju.
Antoine de Saint-Exupery
Uvod
V času, ko si sveta ni ve č mogo če predstavljati brez modernih naprav, si te s silovito nagličo utirajo pot v šole. U čitelji imajo na voljo številne možnosti za pridobivanje znanja s podro čja informačijsko-komunikačijske tehnologije (ikt). Spekter izobraževanj sega od osnovnih programov za razvijanje ra čunalniške pismenosti do samostojne priprave didaktiziranih učnih gradiv. U čitelji vseh predmetnih podro čij, ki se zavedajo neizogibnosti poznavanja informa čijsko-komunika čijske tehnologije, so znanje pridobivali v projektih in programih, kot so Ra ček, Petra, Ro, Infor-matiza čija predmetov ipd. Študijske in razvojne skupine raziskujejo na čine uporabe ikt pri pripravi in izvedbi pouka, pripravljajo didaktizirana gradiva za pouk, usposabljajo učitelje za uporabo ikt v vzgojno-izobraževalnem pro česu. Pomembno središ če informa čij s podro čja izobraževanj za uporabo ikt pri pouku je spletni portal Info edus (http://info.edus.si/info/), ki združuje spletne u čilni če številnih seminarjev, študijskih in nekaterih razvojnih skupin. Ve čji del dejavnosti se nanaša na poučevanje.
Ob vsej poplavi virtualnosti v učilničah in kabinetih pa nehote pozabljamo, da informatizačija šolstva ne more in ne sme obsegati le učiteljevega in učenčevega dela. Ravnatelj, kot ključna oseba pri spodbujanju in uvajanju sprememb v šolo, lahko z ustreznim znanjem, podporo in nekaj drznosti sproži pro čes integra čije modernih tehnologij na skoraj vsa podro čja delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove. Podro čju vodenja informatizirane šole v zadnjih dveh letih posve ča pozornost Skupina za uvajanje novih informačijsko-komunikačijskih storitev v viz, ki si je za enega od čiljev dolo čila tudi preučitev možnosti za izboljšanje organi-začije šole z uporabo ikt. Spodbuden razmah podpori ravnate-
vgdenje 2I2009: 99-109
ljem obeta projekt e-šolstvo (http://www.zrss.si/e-solstvo/), katerega namen je v obdobju 2008-2013 pospešiti učinkovito rabo modernih tehnologij v slovenskih šolah. Trenutno poteka v okviru omenjenega projekta izjemno intenzivno dogajanje. Uspešni udeležen či izobraževanj bodo pridobili naziv e-kompetentni u čitelj ali e-kompetentni računalnikar - organizator informačijskih dejavnosti. Šola, ki bo dosegala predpisane standarde, bo pridobila naziv e-kompetentna šola. Poseben program bo namenjen usposabljanju in podpori ravnateljem. Pomembna novost, ki bo zagotovo pove čala prodornost in učinkovitost omenjenega projekta, je svetovanje, ki ga izvajajo strokovno usposobljeni svetovalči. Naloga svetovalčev je, da šolo obiš čejo, ugotovijo dejansko stanje napod-ro čju opremljenosti in uporabe ikt ter sodelujejo pri nadaljnjem načrtovanju razvoja. Novost je izredno dobrodošla, kajti razlike med šolami na podro čju ikt so zelo velike. Na čelo individualiza-čije, po katerem upoštevamo razlike med u čen či, je na mrežo šol preneseno z enakim namenom, to je pove čati uspešnost.
Informatizacija v šolstvu
Vlada Republike Slovenije je leta 2007 sprejela Strategijo razvoja informa čijske družbe - si2010, ki za podro čje šolstva do leta 2010 na črtuje vzpostavitev učinkovitega in informa čijsko podprtega na-čionalnega sistema izobraževanja, katerega čilj je pospešiti nadaljnji razvoj informa čijske družbe. Med strateškimi usmeritvami je z vidika ravnateljevanja pomemben predvsem dvig ravni opremljenosti vsakega posameznika in vzgojno-izobraževalnih zavodov, njihova povezava s svetovnim spletom ter nadgradnja tehnične pomo či oz. svetovanja, da ikt omogo či in zagotovi učinkovito in kakovostno izobraževanje ter njegovo administriranje in upravljanje.
Sistem notranjega komuničiranja je prepuš čen potrebam, željam in viziji posamezne ustanove. Pomembni segmenti šole, na katere pogosto nehote pozabimo, pa vendar vsak dan uporabljajo ikt, so tudi računovodstvo, tajništvo, šolska svetovalna služba, knjižniča, šolska kuhinja. S pomo čjo tehnologij upravljamo čelo varovanje in ogrevanje.
Na slovenskem tržiš ču se pojavlja vedno ve č komer čialnih obli-kovalčev aplikačij in programov za podporo delovanja šol (npr. Lo.Polis, Vas čo, is.Edičo, Saop). CCeravno tržiš če ponuja mnogo programov in aplika čij, si ravnatelji in u čitelji vendarle želimo enoten, a prilagodljiv sistem, ki bi razbremenil ve čkratno vpiso-
vanje podatkov v razliCne baze. Tak sistem naj bi temeljil le na eni - šolski - bazi podatkov o uCencih, razporeditvi delavcev in organizaciji dela. Združeval naj bi bazo osebnih podatkov o uCencih in zaposlenih, evidenco prisotnosti pri pouku in na delovnem mestu, urnik, redovalnico, npz, evidence izobraževanj zaposlenih, omo-goCal bi pripravo in izpis razliCnih statistiCnih poroCil, potrdil, položnic, ponujal podporo raCunovodstvu pri obraCunu plaC, kuhinji pri pripravi obrokov in nadzoru zalog ipd.
Spletna utjilnica kot e-zbornica na OŠ Louisa Adamitja Grosuplje
Zakaj e-zbornica?
UCinkovito upravljanje s Casom in hiter pretok informacij sta v vzgojno-izobraževalnih ustanovah prav tako pomembna kot v gospodarskih družbah. Sprotno obvešCanje zaposlenih naj poteka Cim bolj enostavno in sprotno. Na veCini šol zaposleni informacije posredujejo in izmenjujejo prek telefonov, faksov, elektronske pošte in osebno. Splošno znano je, da je informacija moC, torej je treba za okrepitev moCi posameznika in kolektiva poiskati naCin, kako razbremeniti vodstvo in tajništvo, skrajšati Cas od oddaje do sprejema sporoCila, zagotoviti obvešCenost vsakega posameznika in zmanjšati stroške. Hitri delovni sestanki, ki omogoCajo sprotno obvešCanje zaposlenih in izmenjavo informacij, so uCinkoviti le na šolah, ki delujejo pod eno streho. V veCjih šolah, v šolah s podružnicami je razpršenost lokacij izrazita ovira. Obvestilo na oglasni deski v zbornici je treba izobesiti v vsaki enoti in to naroCiti vsakemu vodji šole. Med prenašanjem informacij prek veC vmesnih Clenov obstaja veCja verjetnost, da bo prvotna informacija cilj dosegla spremenjena in zato neuporabna ali da bo celo vzrok nesoglasij. Dodatna pojasnila terjajo dodaten Cas in zaCarani krog je sklenjen.
Rešitev, ki izrazito poenostavlja notranjo komunikacijo, se v digitalni dobi ponuja kar sama. To je spletna zbornica - središCe učiteljskega zbora na svetovnem spletu, dostopno omejeni skupini uporabnikov, pregledno, enostavno za uporabo in nenazadnje brezplačno.
Odločitev za Moodle
V slovenskih šolah je opaziti nekaj razliCnih primerov dobre prakse povezovanja učiteljskega zbora prek svetovnega spleta. Šole so oblikovale t. i. spletne zbornice s programi Microsoft Offlce Access,
Google Apps in z odprtokodnim sistemom Moodle. Ta je uporabniku (vodji/ravnatelju) prijazen, saj omogoča preprosto dodajanje vsebin, virov in dejavnosti, udeležencu (učitelju) pa dovoljuje enostavno pregledovanje dokumentov, izmenjavo sporočil ipd., hkrati pa vodji in udeležencem dovoljuje potrebno zasebnost.
Moodle omogoča izvajanje e-izobraževanja in prvotno ni bil namenjen vodenju šole. Njegove prednosti sem spoznala kot učiteljica, zato sem jih prenesla tudi v delo s kolektivom. Številne možnosti dodajanja virov in dejavnosti, ki podpirajo e-izobraževanje, so bile za pretok informacij znotraj kolektiva slabše izkoriščene, kar pa ne zmanjšuje njegove uporabne vrednosti. Posredno sem želela z izbiro Moodla vplivati na dvig kakovosti delovanja šole: trdneje povezati kolektiv, izboljšati obveščenost, povečati hitrost odzivanja, spodbuditi profesionalno rast zaposlenih in utrditi temelj za prihodnji razvoj šole na področju uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Posredni razlog za izbiro omenjenega programa je bila želja spodbuditi učitelje za uporabo spletnega učnega okolja Moodle pri delu z učenci. Predvidevala sem, da bodo učitelji prek sodelovanja na spletišču pridobili vpogled v spletne učilnice in zaupanje vanje. Pridobljene izkušnje bodo spodbudile razmišljanje učiteljev o možnostih uporabe spletnih učilnic za delo strokovnih aktivov, podporo pri poučevanju in samostojnem učenju.
Zgradba in vsebina e-zbornice
E-zbornica je spletna učilnica, ki deluje v sklopu šolskega informacijskega spletišča. To poleg e-zbornice združuje še spletne učilnice za delo sveta staršev, skupine za oblikovanje vzgojnega načrta in e-računovodstvo. E-zbornica povezuje vse strokovne delavce šole in je zaprta za goste. Registracija je bila vsiljena. Zaposleni so navedli svoje elektronske naslove, nato so jim bila dodeljena uporabniška imena, gesla ter vloga udeleženca. E-zbornica ponuja informacijsko podporo zaposlenim pri strokovnem delu, manjši delež vsebin pa je namenjen tudi neformalnim dejavnostim. Sestavljajo jo novice, obvestila, obrazci, zakoni in pravilniki, interni dokumenti ipd. Objavljeni dokumenti so veljavni in sproti ažurirani, saj le to zagotavlja veliko uporabno vrednost e-zbornice.
Najpomembnejši del zbornice so naslednji tematski sklopi: obvestila, izobraževanje, interni pravilniki ipd. Število tem določi vodja glede na potrebe. Posamezno temo lahko za nekaj časa tudi zapre (skrije) za udeležence. Teme si sledijo po aktualnosti, in sicer od ključnih dokumentov tekočega šolskega leta, obvestil, izo-102
braževanj, napredovanj, skupin učencev, vzgojnega delovanja do zakonov, pravilnikov in konceptov vzgojno-izobraževalnega dela.
Forumi
Forum novic je namenjen hitremu obveščanju zaposlenih. Vsi strokovni delavci so naročeni na forum, kar pomeni, da na svoje elektronske naslove prejemajo obvestila. Tovrsten način obveščanja je izredno praktičen, saj so tudi tisti, ki v e-zbornico ne vstopajo, redno obveščeni o novostih, dogodkih, razpisih, projektih ipd. Trideset minut po objavinovico vsi prijavljeni udeleženci prejmejo na svoj elektronski naslov, hkrati pa je do izteka veljavnosti vidna vsem udeležencem. Slabost tovrstnega načina obveščanja je, da ni mogoče pridobiti povratne informacije o tistih, ki sporočila niso prejeli, kot je to mogoče pri neposrednem pošiljanju sporočil iz elektronskega poštnega predala.
Menjalnica znanja je forum, namenjen izmenjavi informacij, ki so jih učitelji pridobili na strokovnih posvetih, seminarjih ali s študijem literature in bi jih radi posredovali kolegom. Posamezne novice objavljajo učitelji sami, v pomoč so jim natančna navodila. V kratkem času se je izkazalo, da omenjeni forum postaja vir znanja, ki učitelje spodbuja k medsebojnemu sodelovanju in razmišljanju o njihovem delu.
Forum pod imenom Dogajalo se bo je namenjen obveščanju kolektiva o internih prireditvah na posameznih šolah. Vabila objavljajo organizatorji posameznega dogodka in vodje enot. Opažamo, da se, odkar deluje forum, več učiteljev udeležuje prireditev tudi v enotah, v katerih ne poučujejo.
V	forumu (Čestitamo objavljamo pohvale staršev in obvestila o pomembnih dosežkih učencev, učitelji čestitajo sodelavcem za dosežke ali jih pohvalijo. Omenjeni forum je izredno pomemben za razvijanje pripadnosti kolektivu.
V	tretjem letu uporabe e-zbornice smo oblikovali še dva dodatna foruma; eden je namenjem obveščanju članov sindikata, drugega pa uporablja knjižničarka, ki zaposlene seznanja z aktualno ponudbo na področju strokovne in leposlovne literature.
Novice, ki niso več aktualne, se v kronološkem zaporedju zbirajo v forumu Arhiv in so izčrpen vir informacij ter pomoč pri pisanju šolske kronike.
Šolsko leto
Tema Šolsko leto vsebuje ključne dokumente, pomembne za tekoče šolsko leto. Vsak zaposleni bi moral dobro poznati delova-
nje ustanove in sodelavcev, zato je nujno, da ima ves čas na voljo ustrezne informacije. Zagotovo na nobeni šoli ne pripravijo toliko izvodov letnega delovnega načrta, kolikor je strokovnih delavcev. Ponavadi je en izvod na voljo v zbornici, a ga, kadar ga potrebujemo, pogosto ni pri roki. E-zbornica pa vsakomur omogoča stalen dostop do dokumentov, kot so letni delovni načrt, poročilo o realizaciji programa, samoevalvacijsko poročilo, šolski koledar idr. Določene vsebine so učiteljem na voljo le določen čas. Na primer, do obrazcev za pripravo statističnih poročil ob koncu ocenjevalnega obdobja lahko udeleženci dostopajo teden dni pred ocenjevalno konferenco. Preostali del leta pa so še vedno v temi Šolsko leto, a so vidni le vodji, torej ravnatelju. Ta funkcija je dobrodošla, kajti dokumenti so vedno na istem mestu, vedno dostopni, učiteljem jih po potrebi prikažemo ali skrijemo.
Obvestila
Tema Obvestila je namenjena objavi različnih aktualnih vsebin. Na šole vsak dan prihajajo različne ponudbe, vrstijo se kulturni in športni dogodki, vabijo nas k sodelovanju v projektih, na konferencah, z Ministrstva za šolstvo in šport prejemamo pomembne okrožnice ipd. Vse to se zbira v Obvestilih. Posamezen dokument z nekaj kliki prenesemo med Datoteke in nato povežemo z izbrano temo. Učitelj, ki ga določeno obvestilo zanima, si dokument natisne ali shrani na svoj računalnik. Ponavadi smo natisnili nekaj izvodov obvestila ali ga izobesili na oglasno desko. Tam se je v množici drugih velikokrat izgubilo. Učitelj, ki ga je določeno obvestilo zanimalo, je dokument pogosto odnesel do fotokopirnega stroja, naredil kopijo in nato original vse prevečkrat pozabil pripeti nazaj na oglasno desko. To zdaj ni več mogoče.
Izobraževanje
Tema je namenjena objavi vabil na srečanja študijskih skupin in programov različnih izobraževanj. Tu najdemo gradiva, prosoj-nice s seminarjev, ki so potekali na šoli. V omenjeni temi je na voljo povezava do Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za posamezno šolsko leto pa tudi povezava do izobraževanj, ki potekajo v okviru projekta e-šolstvo, in obrazec za prijavnico na seminar. Vse našteto učiteljem prihrani čas pri iskanju ustrezne spletne strani. Strokovni delavci, ki jih zanima delo sodelavcev, si lahko v temi Izobraževanje ogledajo razpored skupinskih hospitacij in se na izbrano tudi prijavijo.
Skupine učenčev
Omenjena tema je bila v preteklih letih razdrobljena na tri, zdaj pa združuje delo z nadarjenimi, delo z romskimi učenči in delo z učenči, ki se vzporedno izobražujejo. Posamezna skupina je temi dodana v obliki imenika.
Veliko časa namenjamo delu z nadarjenimi učenči pa tudi usposabljanju učiteljev za odkrivanje in opisovanje nadarjenosti, zato v tej temi objavljamo končept dela z nadarjenimi učenči, očenje-valne lestviče in navodila za njihovo izpolnjevanje. Tako smo vsaj malo razbremenili delo svetovalne službe, saj ima vsak strokovni delaveč na enem mestu zbrane vse potrebne dokumente.
Šolo obiskujejo tudi romski učenči, ki potrebujejo še posebno skrben pristop. Učitelji so si v letih poučevanja pridobili mnogo izkušenj, ki smo jih povezali in pripravili interne smerniče za delo z romskimi učenči. V omenjeni temi si učitelji lahko preberejo tudi načionalne strategije za delo z romskimi učenči in navodila za prilagajanje programa osnovne šole za romske učenče.
Tretja skupina učenčev so perspektivni športniki in kulturniki. Sklop ponuja navodila za pridobitev statusa učenča, ki se vzporedno izobražuje. Razredniki si lahko natisnejo vlogo za pridobitev statusa in jo posredujejo učenčem, čeprav je ta objavljena tudi na šolski spletni strani. Tu objavljamo tudi vzoreč dogovora med šolo in učenčem. Vsem učiteljem pa je zagotovo v pomoč seznam učenčev, ki jim je bil omenjeni status dodeljen.
Napredovanja
Spodbujanje profesionalnega razvoja zaposlenih je ena pomembnih nalog vsakega ravnatelja, zato napredovanju posvečamo kar čelotno temo. V temi Napredovanja si zaposleni lahko preberejo Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Uredbo o napredovanju javnih uslužbenčev v plačne razrede in Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Priloženi obrazeč za napredovanje v naziv lahko prenesejo na svoj računalnik, ga izpolnijo in pravočasno oddajo vlogo za napredovanje.
Zakoni in pravilniki
V obliki imenikov so združeni interni pravilniki (hišni red, pravila šolskega reda, vzgojni načrt ipd.), šolska zakonodaja ponuja nekaj najpomembnejših zakonov in pravilnikov, ki jih morajo učitelji poznati (zoFvi, zosn, Pravilnik o preverjanju in očenjevanju, Pravilnik o normativih in standardih, Pravilnik o dokumentačiji
preglednica 1 Število uporabnikov e-zbornič e
Šolsko leto
Število registriranih uporabnikov
Število uporabnikov
Delež uporabnikov
2007/2008 2008/2009
108 120
81 114
75% 95%
preglednica 2 Pregled vpogledov v posamezne teme (20. avgust 2008-25. februar 2009)
Tema	Število vpogledov	Delež vpogledov
Forumi	5198	58,7%
Napredovanja	565	6,3%
Interni pravilniki	527	5,9%
Izobraževanja	490	5>5 %
Šolsko leto 2008/2009	481	5,4%
Vzgojni na črt	461	5,2%
Organiza čija dela	432	4,8%
Zakonodaja	334	3,7%
Obvestila	202	2,2%
Statusi	61	0,6 %
Delo z romskimi u č en či	58	0,6 %
Delo z nadarjenimi	40	0,4 %
v oš, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o vzgojnih opominih idr.), ter zbir kon čeptov za posamezna pod-ro čja dela na podro čju osnovne šole.
Uporabnost e-zborniče
Prva e-zborniča je bila oblikovana jeseni 2007 za potrebe šolskega leta 2007/2008 in je udeležen čem zdaj nevidna. Druga e-zborni ča je bila za člane kolektiva odprta avgusta 2008 in je bila vsebinsko še bogatejša kot prva in zato še bolj uporabna. Da je to res, dokazujejo tudi podatki o številu strokovnih delav čev, ki v e-zborničo vstopajo.
Pomemben je delež zaposlenih, ki v spletno učilnico vstopajo redno. Ta se je v drugem letu delovanja e-zborniče pove čal kar za 20 odstotkov. Kon čni čilj je, da bi prav vsi strokovni delav či dostopali do vsebin v e-zborniči. Realno ga bomo po vsej verjetnosti dosegli šele v šolskem letu 2010/2011.
Poleg analize števila uporabnikov je še pomembneje ugotoviti pogostost ogleda posameznih vsebin. E-zborniča je bila obliko-
vana tudi zato, da bi izboljšali notranjo komunika čijo. Analiza vpogledov v posamezne teme razkrije, da smo ta čilj uspešno dosegli, kajti najbolj obiskani so forumi, kar dokazuje, da zaposleni potrebujejo aktualne informa čije. Kljub temu da jih prejmejo v svoje elektronske predale, se še vedno radi vra čajo k izvoru, v e-zborničo. Nadaljnji vpogled v statistiko nam potrdi, da so vsebine, ki neposredno zadevajo vse zaposlene, pogosteje obiskane. Informa čije o delu s skupinami učen čev iš čejo ve činoma le učitelji, ki se z njimi sre čujejo v pro česu izobraževanja.
Zaposleni menijo, da je e-zborniča dobra pridobitev in številni od njih si šole brez tovrstnega urejenega spletnega okolja ne morejo ve č predstavljati. Podatki so ves čas dostopni, kar jim zagotavlja pomembno profesionalno varnost in prihrani čas za iskanje dokumentov in informa čij, privar čujemo pa tudi veliko denarja, saj si posameznik natisne le tisto, kar potrebuje.
Urejanje spletne uCCilnice
Pri urejanju spletne učilniče je pomembno, da dobro na črtujemo porazdelitev vsebine in pripravimo teme. Znotraj teme dodajamo povezave do dokumentov (Word, pdf, Ex čel ipd.) ali spletnih strani, sami lahko oblikujemo stran z besedilom. Dodamo lahko tudi katero izmed dejavnosti, npr. forum, kviz, lek čija ipd.
Priporo čljivo je, da oblikujemo nabor dokumentov v ozadju spletne učilniče, podobno kot bo to vidno na prvi strani. Ko smo se odlo čili, katere teme bodo sestavljale našo spletno učilničo, v levem stolp ču izberemo Skrbništvo, nato Datoteke in oblikujemo mape, poimenujemo jih z enakim imenom kot teme. V nadaljevanju želene dokumente z ra čunalnika, ključa usb ipd. naložimo v ustrezno mapo. Vrnemo se na prvo stran spletne učilniče in povezave do dokumentov nasnujemo v posamezno temo.
Najpogosteje dodajamo različne dokumente, redkeje dejavnosti. Izjema so forumi. Ankete pripravljamo z drugimi programi, npr. SurveyMonkey, nato nasnujemo povezavo do ustrezne spletne strani.
Številne možnosti Moodla ostajajo neizkoriš čene, vendar ne smemo pozabiti, da je program namenjen pou čevanju in ne vodenju šole. Predvsem je treba iskati preproste in učinkovite rešitve za pretok informa čij znotraj kolektiva.
Uporabni napotki
Ob kon ču naj naveden nekaj napotkov za uporabo e-zborniče:
•	Model e-zbornice ponujajo svetovalci v okviru projekta e-šolstvo, kar bistveno poveča hitrost postavitve tovrstnega okolja.
•	Vsebino e-zbornice naj posodablja ravnatelj, ker je to njegov tesni, sicer virtualni, stik s sodelavci. CCe bi nalogo prevzel računalnikar, bi mu moral ravnatelj posredovati dokumente za objavo in tako bi se čas, v katerem bi informacija dosegla končnega uporabnika, podaljšal.
•	Tudi če ste zadovoljni z obstoječim načinom obveščanja zaposlenih prek elektronske pošte, je novice priporočljivo objavljati v forumih. Res je, da z objavo novice na forumu ne dobite povratne informacije o zaposlenih, ki imajo poln poštni predal in jih novica ni dosegla, vendar vest ostane v e-zbornici, dokler vodja to želi. Vsak udeleženec si jo lahko prebere ne glede na to, ali je svojo v poštnem predalu že izbrisal ali ne.
•	Registracijo učiteljev v e-zbornici naj opravi ena oseba, predvidoma računalnikar. Učiteljem se določijo uporabniška imena in gesla, podatke si zapiše računalnikar ali ravnatelj. CCe udeleženec geslo pozabi/izgubi ali bi rad zamenjal katerega od podatkov, so ti vedno pri roki. Res je, da lahko geslo in elektronski naslov spreminja tudi vsak sam v rubriki Uredi profil.
•	Priporočljivo je, da se enaka uporabniška imena uporabljajo tudi za dostop do drugih šolskih spletnih aplikacij, učilnic in spletne strani.
•	Uporabna navodila o Moodlu ponuja priročnik izpod peresa Alenke Zabukovec: Vodnik po spletni uCilniCi Moodle, ki je na voljo nahttp://esnm.si/users/www_potocar/potocar_skripte/ vodnik_po_spletni_ucilnici_Moodle_Alenka-Zabukovec.pdf. Več informacij je mogoče dobiti na portalih www.moodle.si in www.moodle.org. Na voljo so tudi predstavitveni fllmi: http://www.youtube.com/watch?v=Z9XfwBzt1mY&feature= related,http://www.youtube.com/watch?v=_o1fMQsfzoQ.
Sklep
E-zbornica, kot stičišče strokovnih delavcev šole, je na naši šoli-zaživela v zelo kratkem času, saj vsem udeležencem ponuja hitro podajanje informacij, napoved dogodkov in zbirke dokumentov pod le enim pogojem, in sicer, da imajo zagotovljen dostop do
svetovnega spleta. Moodle, kot program za upravljanje u čnih vsebin, se je izvrstno izkazal tudi na podro čju vodenja šole, saj ga je preprosto uporabljati, je pregleden za uporabnika in dovolj fleksibilen. Za namene vodenja šole bi seveda lahko predlagali nekaj izboljšav, vendar smo ovire uspešno premagali s pomo čjo Lo.Polisa, programa SurveyMonkey ipd.
Primarni čilj e-zborniče je bil izboljšati obveš čenost zaposlenih, in to smo v čeloti dosegli. Tovrstna notranja komunika čija ne more nadomestiti pristnega človeškega stika in vzpostavljanja zaupanja med sodelavči, vendar izjemno pripomore k hitremu pretoku operativnih, neosebnih informa čij, zmanjšanju materialnih stroškov, prihrani čas in zagotavlja, da vsi prejmejo enake informa čije ob istem času.
Uporaba Moodla je spodbudila zavidljiv razvoj uporabe ikt na ravni čelotne šole. U čitelji so se seznanili z delom v spletni učil-niči, pridobili so tudi dodatna znanja za uporabo spletnih učilnič pri pouku. Po letu dni od nastanka e-zborniče je skupina obliko-valčev spletnih strani pod vodstvom ra čunalničarke prenovila šolske spletne strani in dodala spletne učilniče za vsa podro čja. Znotraj ustanove poteka izobraževanje zaposlenih za uporabo spletnih učilnič. Leto dni od nastanka prve e-zborniče že lahko spremljamo vsebinsko rast e-učilnič in opažamo, da jih u čen či vedno bolj učinkovito uporabljajo.
Predvsem ne smemo pozabiti, da nam je tehnologija pri delu v veliko pomo č in ne v breme. Razvoj je neustavljiv in šola se razvija z njim ...
^^ Spomini in prihodnost ^ prepleteni v trenutku sedanjosti
^ Violeta Vodlan ^ Osnovna Šola Marije Vere Kamnik
a
^ Razmišljati na skalah tik prepada; ^ počasi stopati skoz gozdni mrak,
kjer so stvari, ki človek jim ne vlada in kjer ni hodil še njegov korak; ^ za čredo divjih koz skoz siv oblak v neznano plezati po gorski steni; ^ strmeti v slapa belogrivi trak -^ to ni samota - to samo pomeni
pomenkovati se z naravo v vsej lepoti njeni.
^ A v hrupu, gneči gledati, čutiti, živeti med ljudmi in od spoznanj utrujen tujec v tujem svetu biti, brez koga, ki bi bil dvom tvojih sanj, brez koga, ki bi ti bil sreča zanj, brez koga, ki kot ti ta svet zaznava, ki bi, ko umreš, smejal se malo manj kot ves ta svet, ki zdaj te obletava -to je res biti sam, to je samota prava.
George Noel Gordon Byron
V jasnem nedeljskem jutru z možem brziva proti domačim kamniškim planinam. Najbolj »zagnani« verniki hitijo k prvi nedeljski maši, midva pa v gore. Po napornem tednu je treba napolniti baterije. V torek se bo znova začelo šolsko leto. Teden je bil poln sestankov, priprav na začetek pouka in prepričevanja sebe ter kolegov, da je počitnic konec in da bo treba zopet trdo poprijeti za delo in se spopasti z vsemi izzivi, ki jih prinaša delo v šoli.
Avto parkirava na Kopiščih in jo po slabo vidni stezi mahneva proti Martin steni na planino Dol. Mož kot vedno nekaj metrov pred menoj ritmično premika svoje dolge noge in že izginja za ovinkom, jaz pa se trudim, da ujamem ritem, in ga skušam dohajati. Tišina, šelestenje vetra med vejami in na vsakem ovinku drugačen razgled na kamniške planine.
vGDENJE 2I2009: 111-115
V mislih se še vedno ukvarjam s šolskimi problemi. »Violeta, nehaj!« si rečem, »pomisli na kaj lepšega, sproščujočega. Poglej okoli sebe! Bele stene, ki se dvigajo nad smrekovimi gozdovi in se vzpenjajo visoko v nebo, meglice, ki jih mrzel piš vetra podi okoli grebenov, dišeči zeleni borovci, ki vabijo v svoje naročje.« V mislih se povrnem v čas, ko sem se začela ukvarjati s plezanjem. Ob koncu osemletke sem spoznala prijatelje, ki so bili navdušeni planinci. Skupaj z njimi sem prehodila svoje prve dvatisočake - vse od Ojstrice do Triglava. Ob večerih, ko smo v planinskih kočah posedeli in zapeli venček planinskih pesmi, sem skrivoma in z občudovanjem opazovala skupine alpinistov, ki so se pogovarjali, kaj vse so preplezali, kakšni »grifi« so v smeri, koliko opreme je treba vzeti s seboj ... »Kaj neki delajo v teh stenah in kako pridejo gor, če ni nobene poti?« sem se spraševala.
Na prvem sestanku kamniške plezalne šole daljnega 13. oktobra 1977 nas je enajst tečajnikov odgovarjalo na vprašanje, zakaj smo se odločili, da bomo tudi mi začeli plezati. Enostavna vprašanja po navadi terjajo enostavne odgovore. Vendar ni lahko razložiti, kaj človek išče v plezanju. Sama sem si želela preizkusiti, kaj zmorem in česa ne, in predvsem, ali tudi jaz zmorem čez steno na vrh gore. V plezalni šoli sem bila edino dekle in fantje okoli mene so bili pravi korenjaki. Ko smo trenirali v plezališču pod Starim gradom, so mi vedno pomagali pri zvijanju vrvi in me spodbujali pri »ab-zajlanju«. Prva tura plezalne šole v zimskih razmerah je kot prva ljubezen. Nikoli je ne pozabiš, in to kljub nerodnim spodrsljajem in sramežljivim poizkusom. Na Korošici smo se učili uporabe derez in cepinov ter drugih veščin, ki jih plezalec nujno potrebuje za obiskovanje gora v zimskih razmerah. To so bili trenutki, ko smo se soočali s prvim premagovanjem strahu. Toda strah je treba premagati, kajne? Tako se osvobajamo svojih slabosti in postajamo vedno močnejši. Včasih nismo imeli umetnih plezalnih sten, zato je bila Paklenica za prvomajske praznike uvod v letno plezanje. Tam sem se prvič srečala s plezanjem v plezalni areni. Plezalcev se je trlo kot pešcev na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Tudi skala je tam popolnoma drugačna kot v kamniškem koncu. Takrat sem imela že soplezalca Pubija, s katerim sem splezala najtežje in najlepše plezalne smeri.
Korak mi zastane, Janko izgine na stezi pred menoj. Pospešim, a glej, za ovinkom sedi na skali in me potrpežljivo čaka. Saj ne čaka, fotografira, se mi nasmehne in vpraša: »Si se izgubila ali zaspala?« Res sem se izgubila v spominih ... na stene, plezanje, mladost in mladostne ideale. Koliko je bilo preplezanih smeri v domačih in
S krpljami gre lažje
Po plezalni na Kalško goro
tujih gorah, v soncu ali dežju, poleti in pozimi ... Nešteto stiskov rok na vrhu stene po opravljenem vzponu, v istem hipu pa že kovanje novih načrtov za novo smer v drugi steni. Kje vse je že to?
V	mojih spominih, ki so del mene. Spomini pa niso povezani samo z zmagami in uspehi na osvojene vrhove, pregažene snežne strmine, so tudi boleč spomin na izgubljene prijatelje, soplezalce, ki se niso nikoli vrnili iz gora.
Nadaljujeva hojo in spomini se vrnejo. Še vedno vidim Pubija, ki pred mano hodi po brezpotju do vstopa v Centralno smer v Rze-niku. Pubi je govoril zelo redko. V treh dneh plezanja v Rzeniku nisva spregovorila več kot pet stavkov. Edino, kar je ponavljal, je bilo: »Grem. Popusti vrv. Pazi, kamen!« V Rzeniku je vse zelo krušljivo. Najbolj elegantno plezaš, če oprimke porivaš nazaj v steno.
V	Centralni smeri mi je popustil oprimek in zdrsnila sem za nekaj metrov. Pubi me je rešil tako, da je zadržal vrv. Pri tem si je do krvi ranil dlani. Ko sem se mu zvečer zahvalila, je rekel samo to: »Saj bi ti storila isto.« Bi, čeprav mi nikoli ni bilo treba preizkusiti, ali
bi zmogla obdržati soplezalča, težjega od sebe. Ob njem sem spoznala, kakšen je najboljši soplezale č. Zaupaš mu svoje življenje in on tebi svoje, zato še danes kljub grenkim izkušnjam zaupam ljudem. Ob pad ču nimaš časa razmišljati o smislu življenja in smrti, ampak se pošteno boriš, da preplezaš na varno. Šele pozneje sem ugotovila, da se s plezanjem, ko preizkušaš svoje meje, spreminja tudi razumevanje življenja in smrti. Odkar plezam, gledam na življenje z gorske perspektive. V dolini se sre čujem z »dolinskimi« problemi, ki si jih najve čkrat delamo kar ljudje sami. V gorah pa je druga če. Tam veljajo druga čni zakoni: narava pokaže svojo mo č, in ko za čutiš svojo človeško majhnost, minljivost in spoštovanje do mogo čne narave, si želiš edino to, da bi preživel, in tako znaš ceniti preproste stvari v življenju. Po treh dneh plezanja, nekaj litrih vode in konzerv paštete Gavrilovič sva se s Pubijem vrnila domov. Kljub temu da sem brez diete shujšala za pet kilogramov, ne da bi si sploh želela, sem bila polna energije in navdušenja. Hodila sem po Kamniku s ponosno dvignjeno glavo in se po čutila kot prava plezalna zvezda.
Lepe spomine imam tudi na Pallavičinijevo smer v Grossglo č-knerju. Dale č najbolj ponosna pa sem na preplezani ((opov steber v Severni triglavski steni. Pubi pred menoj suvereno premaguje plati in previse - raztežaj za raztežajem - in me z nasmehom na ustničah spodbuja ter prepri čuje, da zmorem, in jaz mu verjamem ter sledim. Res s težavo premagujem meter za metrom. Mladostna zagnanost in volja mi dasta neslutene mo či in vztrajno se približujeva robu stene. Še malo pa sva na vrhu Severne triglavske stene in ((opovega stebra in še ena želja, še ena smer je zapolnila mojo željo po plezanju, premagovanju in dokazovanju same sebe.
Ko tako stopam po stezi in v mislih obujam spomine, ki so vezani na gore, se zavedam, da me vse to izpolnjuje in mi daje mo č, da vztrajam v vsem, kar delam. Tako kot v čerkev tudi v gore hodim veliko manj kot v mladosti. Kljub temu poskušam udejanjiti »božji na črt« med ljudmi in iš čem boga v naravi, kadar imam le trenutek časa.
No, pa sva na Dolu. Še čez pašnik in gozd in potem jo mahneva proti Konjski planini in že sva na Veliki planini. Krajši postanek na vrhu in potem hitro čez Rigl v dolino Kamniške Bistri če. Pohiteti je treba. Nad hribi se že zbirajo poletni nevihtni oblaki. Ko se zopet približujeva Kopiš ču, naju dohitijo prve kaplje poletne nevihte.
Udobno se zleknem na avtomobilski sedež in z možem se odpeljeva proti domu. V mislih pa se še enkrat povrnem med stene. Plezanje me je nau čilo živeti, saj pravijo, da se človek najmanj boji
smrti, kadar najbolj ljubi življenje. In če se ti enkrat samkrat zgodi, da si na meji, potem se življenja veseliš vsak dan posebej.
Dan je bil čudovit. Rahlo sem utrujena, vendar se počutim res odlično. Pripravljena sem na nove »dolinske« probleme, obenem pa se že veselim naslednjega snidenja z gorami.
Christopher Bezzina
Šolsko okolje na Malti doživlja pomembne spremembe, ki jih je treba kritiččno obravnavati, jče hoččemo, da bo viden napredek v šolstvu in, kar je še pomembneje, ugotoviti, ali bo prišlo do vidnega napredka v šolstvu. V članku predstavljamo namen Malte, da bi mreženje šol umestili v končept vključčujoččih uččečih se skupnosti, in razpravljamo o tem, da je treba vzpostaviti naččela upanja, zaupanja, predanosti ter individualne in skupne vrednote, da bi se želene spremembe lahko zgodile.
Ključne besede: mreženje šol, uččeče se skupnosti, načelo upanja, zaupanja, individualne in skupne vrednote
Inclusive Learning Communities: The Challenges Facing Reform in Malta
The sčhool environment in the islands of Malta is experienčing important čhanges that need to be čritičally addressed if sčhool improvement and, more importantly, student learning is going to be enhančed. This paper aims to present the edučation authorities with an introduč-tory review whičh aims to čontextualise the potential networking of sčhools within the nurturing of inčlusive learning čommunities. It is argued, that the prinčiples of hope, faith, čommitment, individual and čollečtive worth need to be established in order to bring about desired čhange.
Keywords: networking of sčhools, learning čommunities, prinčiple of faith, individual and čollečtive worth
vodenje 212009:5-21
Lidija Grmek Naccini vodenja sodelavcev pri celovitem uvajanju Zupanč sistema vodenja kakovosti v sredjo šolo
V prispevku smo predstavili izkušnje zavoda v zvezi s tem, da uvajanje delnih projektov kakovosti ni bistveno vplivalo na rast kakovosti šole kot elote. Bistven napredek smo dosegli v treh letih, odkar smo uvedli čelovit sistem vodenja Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, ki ga je razvila projektna skupina pod okriljem siq (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). Pri tem je bilo dobrodošlo to, da nam je bil na voljo konzulent z bogatimi ve čletnimi izkušnjami s področja izvedbe čelovitih sistemov kakovosti in njegov neodvisni pogled na vodenje zavoda. Način vodenja ljudi ima pri vpeljevanju tega sistema ključno vlogo. Le hkratno razvijanje vseh podsistemov ustvarja sodelovalno kulturo. V prispevku smo spregovorili o konkretnih primerih vodenja, ki so pripomogli k oblikovanju skupne vizije, o vodenju z vizijo, poslanstvom in vrednotami, o vodenju z razredno vizijo, ustvarjanju razvojnega načrta in strateških čiljev šole, ki obvezujejo tako uč itelje kot dijake.
Kljucne besede: model čelovitega vodenja kakovosti, vizija, poslanstvo, vrednote, razvojni načrt, strateški čilji, poslovnik, presoja
Management of Employees in the Implementation
of the Total Quality Management System in Secondary Schools
The artičle presents the experienč es of the Eduč ational Centre with the implementation of partial quality management proje čts that has proven not to substantially influenč e the growth of quality of the s č hool as a whole. Substantial progress has been made in the last three years, sinč e we implemented the Quality for the Future of Edučation total quality management system that was developed by a proje čt group under the auspi čes of the Slovenian Institute of Quality and Metrology (sio). Fortunately, we were able to work with an adviser who has had several years of experienče in the field of implementing total quality management systems and who provided an independent view of the institution. In the implementation of this system, staff management plays an important role. A ollaborative ulture an be a hieved only by jointly developing all sub-systems. The arti le presents on rete examples of management that have č ontributed to shaping a č ommon vision, dis ussing management with a vision, mission and values, management with a lass vision and the elaboration of a development plan and strategi č aims of the s čhool that are binding for both tea čhers and students.
Keywords: total quality management model, vision, mission, values, developmental plans, strategi aims, quality rules, auditing
vgdenje 212009:23-36
Ksenija Mihovar Globokar
Ne glede na varčevalne ukrepe na podro čju plačnega sistema, o katerih se je vlada dogovorila s so ialnimi partnerji, sistem napredovanja v plač ne razrede v letu 2010 ostaja nespremenjen. Z Uredbo o napredovanju javnih uslužbenčev v plač ne razrede (Uradni list Republike Slovenije, št. 51/2008 in 91/2008) sta določena postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v plačne razrede za javne uslužbenče v javnih zavodih. Za dobro razumevanje uredbe moramo najprej osvojiti osnovne pojme, pomembne za spremljanje in izvajanje postopka napredovanja, ki jih pojasnjuje avtorič a članka.
Kljucne besede: napredovanje, plačni razredi, javni uslužbenči
Promotion of Civil Servants to Salary Grades
Regardless of the e č onomy measures in the field of the wage system determined by the government together with so čial partners, the system of promotion to salary grades remains unč hanged in 2010. The De čree on the Promotion of Civil Servants to Salary Grades (Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 51/2008 and 91/2008) determines the pro edure and manner of verifying the met onditions for promotion of čivil servants in publi č institutions to salary grades. In order to fully understand this De čree, it is important to first understand the basič čonč epts that are required to monitor and implement the promotion. These čončepts are elaborated by the author of the arti č le.
Keywords: promotion, salary grades, čivil servants vgdenje 212009:37-46
Tatjana Horvat Nekateri interni akti in pogodbe za javne zavode (šole in vrtce) s področja računovodstva in financ
Vse sestavine finančnega poslovodenja javnega zavoda so izpostavljene tveganjem nepravilnega, neustreznega in nesmotrnega poslovanja zavoda, kar se še posebej kaže v računovodskem in finančnem spremljanju zavoda. Zato bomo v članku predstavili:
•	primer vsebin v navodilu za upravljanje s tveganji s primerom registra tveganj,
•	primer pravilnika o gibanju knjigovodskih listin,
•	primer pravilnika o popisu,
•	primer navodil o popisu,
•	primer porodila o popisu,
•	primer pogodbe o donaciji,
•	primer pogodbe o sponzoriranju,
•	primer pogodbe o najemu prostorov.
KljuCne besede: finančno poslovodenje javnega zavoda, tvegano poslovanje, nepravilno poslovanje, računovodsko in finančno spremljanje javnega zavoda
Individual Internal Acts and Contracts for Public Institutions (Schools and Kindergartens) from the Field of Accounting and Finance
All components of financial management of a public institution are exposed to the risks of incorrect, inadequate and inexpedient operation of the institution, which is especially evident in accounting and financial monitoring. This is why the article will present:
•	an example of contents in risk management instructions in the form of a risk register,
•	an example of instructions for the circulation of accounting documents,
•	an example of inventory rules,
•	an example of inventory instructions,
•	an example of an inventory report,
•	an example of a contract of donation,
•	an example of a sponsorship agreement,
•	an example of a contract for lease of premises.
Keywords: financial management of a public institution, risky management, incorrect management, accounting and financial monitoring of a public institution
vodenje 212009:47-97
Janja Zupančičč E-zbornica: ucCinkovito okolje za pomocC pri vodenju kolektiva
Prispevek predstavlja e-zborničo kot model obvešččanja in pretoka in-formačij znotraj učiteljskega zbora. E-zborniča je spletna učilniča, ki temelji na odprtokodnem sistemu Moodle in je virtualno središjče zaposlenih. V njej so dokumenti in povezave, ki so organizirani po tematskih sklopih, in sičer od dokumentov tekočega šolskega leta, obvestil, ponudbe izobraževanj, možnosti za napredovanje, smernič za delo z različnimi skupinami uččenčev do zakonodaje in internih pravilnikov. Na podlagi analize uporabe e-zborniče smo ugotovili, da ude-leženči najpogosteje prebirajo aktualne noviče. Dokaz o pravilnosti odločitve za tovrsten naččin notranje komunikačije je velik delež uporabnikov, ki redno spremljajo in čelo sooblikujejo vsebino. Temeljna prednost e-zborniče je boljša obvešččenost, dodano vrednost pa potrjujejo tudi nižji materialni stroški. Inovačija je ob moččni podpori ra-čunalničarke spodbudila hitrejši razvoj šole na področju uččinkovite uporabe informačijsko-komunikačijskih tehnologij pri sodelovanju na ravni strokovnih aktivov, pri pripravi in izvedbi pouka. Ključne besede: e-zborniča, vodenje, informatizačija, obvešččanje zaposlenih, notranja komunikačija, Moodle
Virtual Sta^room: An E^cient Environment for Help in Staff Management
This artičle presents the virtual staffroom as a model for providing information and information flow among the teačhing staff. The virtual staffroom is an online člassroom, based on the Moodle open sourče system and a virtual čentre for employees. It čontains dočuments and links organised aččording to thematič segments, i. e. from dočuments of the čurrent ačademič year, notifičations, edučation offer, promotion prospečts and guidelines for working with different groups of students to legislation and internal rulebooks. On the basis of analysis of use of the virtual staffroom, we have determined that partičipants usually čhečk čurrent news. The dečision to implement sučh a form of internal čommuničation has proven itself to be čorrečt, as shown by the large share of users who regularly follow and even čontribute to the čontent. The basič advantage of the virtual staffroom is a better level of obtained information with lower material čosts čonfirming its added value. With the strong support of the čomputer sčienče teačher, this innovation has fačilitated the sčhool's development in the field of effičient use of information and čommuničation tečhnologies through čollaboration on the level of work groups, preparation and implementation of lessons.
Keywords: virtual staffroom, management, čomputerisation, notifiča-tion of employees, internal čommuničation, Moodle
VODENJE 212009:99-109
VODENJE
v vzgoji in izobraževanju 2I2009

Letnik 7
XIV. strokovni posvet
Vodenje v vzgoji in izobraževanju
izzivi vodenja za raznolikost
29.-51. marec 2010 Hotel Slovenija, Portorož
Več informacij najdete na spletni strani www.solazaravnatelje.si

ŠR
ISSN 1581-8225
9II771 581II822503I