Ka m niš
can
LETO XXXIII
KAMNIK, 9. SEPTEMBRA 1993
PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU DNEVOV NARODNIH NOŠ '93 v Kamniku
ČETRTEK, 9. septembra
ob 18. uri Odprtje razstave »VSA MI V SVATOVSKEM BLEŠČIŠ« Razstavišče
Narodna noša kot izrodilo ob 19. uri VEČER S CITRAMI
Nastop citrarjev Glasbene šole Kamnik ob 20.30 Narodnozabavni program: trio TRI
Veronika Vrt Kavarne Veronika Vrt kavarne Veronika
PETEK, 10. septembra
ob 9. uri . Začetek stojnične prodaje Tito* trg
ob 18. uri Predstavitev monografije »STO LET PD KAMNIK« Veronika
ob 19. uri KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Titov trg
ob 20.30 do 1. ureNarodnozabavni program: ansambel KRT Titov Trg
ansambel B. Razpotnika Vrt Veronika
SOBOTA, 11, septembra
od 9. do 12. ure Narodnozabavni program: ansambel Nagelj Titov trg
ansambel D. Kogovška Vrt Veronika
ob 11. uri KAMNIK V "PODOBAH LIKOVNIH UMETNIKOV Galerija
(odprtje razstave) Majolka
ob 19. uri VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE TP KOČNA Titov trg
ob 20.30 NOŠE, PLESI IN PESMI SLOVENSKIH POKRAJIN Titov trg
Gorenjska, primorska, prekmurska in belokranjska izročila
in nastop tamburaškega orkestra
Izvaja FS Iskra Kranj
od 22. do 2. ure Narodnozabavni program: Titov trg
ansambel Nagelj Vrt Veronika
ansambel D. Kogovška Tržnica
ansambel Arche
NEDELJA, 12. septembra
od 9. do 12. ure Narodnozabavni program: Vrt Veronika
ansambel Stoparji Titov trg
Slovenski kvintet
ob 11. uri Prdmenadni koncert Titov trg
PIHALNA GODBA CERKNICA ob 15. uri TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ
ob 16. uri NASTOPI FOLKLORNIH SKUPIN, LJUDSKIH PEV-Titov trg
CEV IN GODCEV
(FD Lancova vas, FS Mengeš..) ob 17. uri Narodnozabavni program: ansambel Stoparji Vrt Veronika
Slovenski kvintet Titov Trg
POiVlARK Domžale
ffi>>:::vXwS;:-^:;::''
Trgovina in storitve d.o.o.
Ljubljana 59
tel. 711-777, 712-153
NOVO V DOMARKU
Na 500 m2 prodajne površine v PRODAJNEM CENTRU DOMARK Domžale nudimo nov prodajni program
FAMILY SHOP!
- italijanska moda - oblačila in obutev za vso družino
- tekstilni izdelki za dom in gospodinjstvo
ter
DISKONTNO PRODAJO
živil, delikatesnih izdelkov, pijač, čistil...
Obiščite nas, prijetno boste presenečeni nad zanimivo ponudbo in ugodnimi cenami.
V DOMARKU VSE ZA VAS IN VAŠ DOM.
Izvršni svet
O Veliki planini in dnevu noš
Po dobrih treh tednih premora se je za redno sejo 18. avgusta nabralo kar 28 zadev (najnujnejše zadeve pa je izvršni svet reševal tudi na dveh korespondenčnih sejah).
Največ aktualne problematike se je nanašalo na razvojna in tekoča vprašanja v zvezi z Veliko planino in na letošnjo prireditev Dnevi narodnih noš.
Delovna skupina za projektno nalogo PUP Velika, ki jo vodi Bojan Mlakar, je seznanila izvršni svet, da je večina zainteresiranih za urejanje prostora na Veliki planini že posredovala svoja izhodišča. Poleg pašnih skupnosti, kme-tijcev, gozdarjev, turističnih delavcev in podjetja Velika planina - Zaklad narave je svoje mnenje poslalo tudi Ministrstvo za kulturo.
Izvršni svet je razvojnemu zavodu Domžale, ki pripravlja prostorsko ureditvene pogoje za to območje naroČil, naj upošteva vse strokovno sprejemljive pobude in potrebe, ki jih imajo uporabniki tega območja.
Drugo, za planinsko območje zelo občutljivo vprašanje je ureditev prometa na cesti Kranjski rak-Kisovec in proti Dolu.
To bo izvršni svet uredil z odredbo o prometnem režimu na tej cesti, katere osnutek je že sprejel.
Po mnenju inšpektorata občine, ki je predlagal to uredbo, je osnutek kompromis, saj si planšarji želijo še več ugodnosti in pristojnosti, pa tudi opredelitev za lokalno cesto zahteva resno obravnavo na izvršnem svetu. Promet z motornimi vozili po planinah bo prepovedan. Izjemoma bodo tisti uporabniki planine, ki bodo za vsako vožnjo posebej dobili dovoljenje pristojnega upravnega organa, s soglasjem pašne skupnosti. Izjema bodo tudi službena in intervencijska vozila. Od zapore na Kranjskem raku do parkirnih prostorov * smeri proti Kisovcu in proti Dolu pa se bo moč peljati le, če bo plačana parkirnina. Izvršni svet bo na predlog pašne skupnosti oz. zadruge, določil, kdo-bo oproščen plačila. V zvezi z nadaljnjim poslovanjem podjetja Velika planina Zaklad narave je izvršni svet sklenil, da se sedež podjetja iz Kamnika preseli na Veliko planino. Izvršni svet bo za skupščino podjetja pripravil predlog celovitih ukrepov za nadaljnje poslovanje podjetja, o tem bo IS obvestil tudi občinsko skupščino. Od 1. septembra dalje bo nihalka vozila 10 minut prej kot doslej in sicer od ponedeljka do četrtka vsaki dve uri od 7.50 do 17.50 ure, od petka do nedelje pa vsako uro od 7.50 do 18.50. S 1. 9. 1993 bodo
cene prevozov z nihalko višje za 20%.
Izvršni svet je imenoval tudi komisijo, ki bo preučila, koliko je podjetje Stol vložilo v sistem Velike planine, in sprejel informacijo o razpisu za prodajo gostišča na Zelenem robu.
Letošnja prireditev Dnevi narodnih noš, ki naj bi bila, kot so se dogovorili na prireditvenem odboru, zadnja z dosedanjo vsebino in načinom izvedbe, je povzročila nekaj zapletov. Predvsem zaradi različnih pogledov na to, kje naj bi bile postavljene sejemske stojnice. Izvršni svet je že dalj časa podpiral stališče, naj bi sejemski del prireditve prenesli na Šutno oz. na Kidričevo ulico. Ta del mesta, ki je zaprt za promet, je treba oživiti. Zato je predlagal odboru za Dneve narodnih noš, naj letos stojnice s Titovega trga prenese v stari del mesta. Istočasno pa je izvršni svet sprejel tudi pose-
ben sklep, s katerim takoj prepoveduje postavljanje kakršnih koli stojnic na Titovem trgu. S takim sklepom pa odbor ni soglašal, ker je menil, da bi bila zaradi tega ogrožena gostinska ponudba na prireditvenem prostoru (Tito-ven trgu) in hkrati tudi onemogočen normalen potek povorke po Šut ni. Obenem pa bi topomenilo velik izpad prihodka od stojnic. Zato je predlagal izvršeni u svetu, naj to svojo odločitev znova preuči. Na izrdni seji IS 26. avgusta so ob navzočnosti članov odbora za letos sprejeli kompromisno rešitev, ki je v tem, da bo možno postaviti stojnice s kvalitetnejšo ponudbo tudi na Titovem trgu od Planinke do Samčevega predora, vendar samo po eni strani ulice. Enako velja za Maistrovo ulico, ki bo namenjena predstavitvi domače obrti. Del stojnic pa bodo postavil tudi na Šutni.
F. S.
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 22. septembra.
Prispevke sprejemamo do srede, 15. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do petka, 17. septembra.
NOVI TRG 41A , vhod SREDNJA ŠOLA 831 -064 831 -452
F0T0K0
FORIHAl
na bel in barvni papir A4-6SIT možnost sortiranja in vezave gradiva SPIRALNA VEZAVA
kOčna
OZIMNICA '93
PRIPOROČAMO VAM NAKUP OZIMNICE
- posebej doma vzgojenih, zdravih in okusnih jesenskih in zimskih jabolk - JONATAN, RDEČI in ZLATI DELIŠES, GLOSTER, IDARED, RDEČI BOSKOP... in HRUŠK, SORTNEGA KROMPIRJA, ČEBULE in ČESNA ter kompletov ETA, po konkurenčnih in ozimničnih cenah!
Vse to vam bo na razpolago v SADNI DREVESNICI, v vseh prehrambnih trgovinah KOČNE in DISKONTU NA PEROVEM.
Prednaročila sprejemamo v SADNI DREVESNICI
- telefon 813-352 in KOMERCIALI - telefon 812-385,811-386.
VABIMO vas na zaključek VELIKE NAGRADNE AKCIJE.
Javno žrebanje bo v soboto, 11. septembra 1993, ob 19. url na trgu pred DELIKATESO, vključno s kulturnim programom in veselico z živo glasbo (ansambel NAGELJ).
Pridite, pridne delavke DELIKATESE vas pričakujejo z osvežilnimi pijačami in okrepčili.
Iz dela IS
Cena odvoza smeti odslej na družinskega člana
Od 1. septembra dalje bo treba za odvoz smeti in odpadkov gospodinjstev plačati po 149 tolarjev na družinskega člana mesečno. Tako je na predlog podjetja Publicus sklenil izvršni svet na seji 31. 8. 1993.
Bistvena razlika je v načinu obračunavanja cene. Doslej smo plačevali ceno odvoza smeti na gospodinjstvo in sicer po 389 tolarjev. Seveda se takoj postavi vprašanje, če to pomeni novo podražitev te storitve. Pa poglejmo! Če ima gospodinjstvo dva člana, bo odslej plačevalo 298 tolarjev mesečno, kar je 91 tolarjev manj; če pa so v družini štirje člani, pa to pomeni po novem 596 tolarjev, to je za 207 tolarjev več. Izračunali so, da nova cena pomeni za gospodinjstvo v povprečju za 16% višji strošek.
To utemeljujejo z višjo ceno za odlaganje odpadkov na odlagališču Barje in z višjimi stroški za organizacijo novega ločenega načina zbiranja odpadkov. Poleg tega, da bodo vsem gospodinjstvom do konca leta namestili nove posode za odpadke, bodo postavili na približno 150 »ekoloških otokih« večje posode za ločeno zbiranje papirja, stekla in kovin.
Posebne težave izvajalcem povzroča dolg, ki ga imajo podjetja v višini 9 milijonov tolarjev, kar predstavlja nekajmesečni zaostanek plačil. Zato bo sekretariat za okolje in prostor pozval vse dolžnike, naj poravnajo svoje obveznosti.
Res je tudi, da bodo nekatera podjetja, pri katerih se bo odslej višina obveznosti namesto po površini poslovnih prostorov ugotavljala po
teži odpeljanih odpadkov, za polovico ali celo še enkrat več kot doslej, druga pa seveda manj. Zlasti izstopa Titan, kjer nastaja mesečno skoraj 250 ton odpadkov, predvsem v obliki livarskih peskov.
Odločitev o Starem trgu ali Trgu svobode na skupščini
Izvršni svet je pri pripravi predloga odloka o preimenovanju ulic, ki ga je poslal v obravnavo in sprejem skupščini, upošteval stališča komisije za preimenovanje ulic. Ta komisija meni, da je Stari trg del zgodovine mesta Kamnika, zato ni potrebno, da bi o tem preimenovanju odločala stroka ali krajani, ker je to zgodovinska resnica. Podobno je z imenom Trg svobode. Oba pojma sta zgodovinska, le da je eden starejši, drugi mlajši.
V predlogu odloka torej ostaja že v osnutku predlagano preimenovanje Trga svobode v Stari trg. Predsednik komisije Lado Holcar je tudi povedal, da se je KS Kamnik Center ustno izrekla proti preimenovanju tega trga. Zato bodo občinski delegati na seji imeli možnost, da o tem predlogu odločijo z amandmajem. Zaradi različnih stališč verjetno ne bi kazalo odlagati sprejetja odloka in zavrniti preimenovanje vseh ostalih ulic in trgov, ki ni sporno.
KS Kamniška Bistrica in Godič naj se povežeta v kamniški vodovodni sistem
Glede na že dalj časa perečo preskrbo s pitno vodo v naseljih Županje Njive, Bi-stričica, Kregarjevo, Gradišče, Godič in Brezje je občin-
ski sekretariat za okolje in prostor na predlog IS pripravil informacijo o reševanju tega problema.
Na nedavnem sestanku predstavnikov obeh KS, občine in Komunalnega podjetja Kamnik so ugotovili, da je kvalitetne pitne vode v kamniškem vodovodu za oskrbo navedenih naselij dovolj.
Zato so predlagali, da se obe krajevni skupnosti do 15. 9. 1993 odločita o vključitvi njihovega vodovodnega sistema v vodovodni sistem Kamnika. Komunalno podjetje Kamnik bo pred tem pripravilo ustrezno ponudbo in sku-
paj z vodovodnim odborom Kamniška Bistrica poiskalo tudi strokovno kratkoročno rešitev za takojšnjo ureditev preskrbe z vodo v omenjenih naseljih (npr. začasno prečr-pavanje vode).
V informaciji, ki jo je izvršni svet sprejel, je tudi rečeno, da bo Kamniška Bistrica prevzela tudi vso odgovornost za oskrbo svojih prebivalcev z zadostnimi količinami zdrave pitne vode, če se ta KS ne bo vključila v celotni sistem. IS je tudi zahteval sprotno poročanje o izvajanju dogovorov.
Višje najemnine občinskih stanovanj
S 1. septembrom 1993 se bodo po sklepu IS cene najemnin občinskih stanovanj povečale za 16%. Nova najemnina za tipično dvosobno stanovanje bo znašala 4.181,00 SIT. * F. S.
Informacija o posebni turistični ponudbi v Kamniku
Po dogovoru Izvršnega sveta — področje turizem s podjetjem Kam-bus d. o. o. se v septembru turistom nudijo   taksi   prevozi Kamnik
— žičnica  Velika planina
- Kamnik. Kadar ne vozijo redni avtobusi in sicer po naslednjem voznem redu: Odhodi iz Kamnika: 8,30., 10,30., 13,30., 14,30
Odhodi z žičnice: 9,15., 11,15., 14,15., 15,15.
Ogledi kapelice na Malem gradu. Posamezniki in skupine, ki si želijo ogledati znamenitosti in kapelico Malega gradu v Kamniku, lahko dobijo ključ na Turistično informacijskem centru občine Kamnik.
Turistično informacijski center občine Kamnik deluje vsak dan od 8. do 22. ure v Kamniku, Glavni trg 2, kjer turisti brezplačno prejmejo prospekt in katalog turistične
Dograjena cesta proti Kamniški Bistrici
20. avgusta 1993 je bila izročena prometu obnovljena cesta od Stahovice do žičnice na Veliko planino. Dela na tem odseku so dobro opravljena in cesta je sodobno urejena. Cesta je bila skoraj v celoti poškodovana ob novembrski ujmi 1990. leta. Zapleti pri obnovi so nam znani, zato smo zelo veseli, da je vsaj del ceste že dokončan.
G. Dušan Jesenik, ki je us-
klajeval dela med občinskimi organi in izvajalci del, nam je v pogovoru med drugim povedal: »Cestna dela sta opravljali podjetji Slovenija ceste tehnika in Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Vrednost celotne investicije bo veljala nad 200 milijonov tolarjev in je letos največja izvenproračunska investicija v Sloveniji. Zaradi finančno materialnega stanja
Dograjena cesta proti Kamniški Bistrici
je bilo mogoče investicijo uresničiti le s pomočjo finančnih sredstev izvajalcev del.«
G. Miha Novak, predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik, je v svojem nagovoru ob odprtju ceste poudaril, da ureditev te cestne povezave pomeni pomembno vzpodbudo nadaljnjemu razvoju turizma. Kamniška občina je bila po ujmi leta 1990 po prizadetosti na 10. mestu v Sloveniji. Odpravljanje te škode je bilo nujno, saj je bila cesta sedaj že nevarna za redni promet.
Direktor republiške cestne uprave Anton Šajna je svečano prerezal vrvico in cesto izročil prometu, še posebej pa jo je blagoslovil g. Pavlic, dekan iz Komende.
Na slovesnem odprtju ceste je sodelovala Mestna godba iz Kamnika, narodne noše, planšarji, gasilci pa tudi mnogo gostov in krajanov KS Kamniška Bistrica. Predsednik te KS se je zahvalil vsem, ki so omogočili popravilo ceste.
V nadaljnjem razgovoru smo zvedeli še to veselo novico, da bo cesta do Kamniške Bistrice urejena že letos v mesecu septembru.
STANE SIMŠIČ
ponudbe občine Kamnik. Na voljo so tudi razglednice in spominki s celostno podobo Kamnika, informacije o prostih kapacitetah, ponudbi in prireditvah (tel.: 061-831-470, telefaks 061-831-176).
V septembru potekajo v kamniški občini tri velike prireditve: EUROCVET '93 v Arboretumu, Volčji potok od 3.-7. 9. 1993, DNEVI NARODNIH NOŠ '93 v Kamniku od 10.-12. 9. 1993, Srečanje planincev Slovenije ob 100. letnici Slovenskega planinskega društva (PZS) in 100. letnici Planinskega društva Kamnik v Kamniški Bistrici 12. 9. 1993
Vse ljubitelje Kamniških planin vabimo, da v Turistično informacijskem centru občine Kamnik brezplačno dvignejo katalog znamenitosti, planinskih turnih poti in drugih razglednih točk v Kamniških planinah in si ogledajo te bisere narave.
Podjetni privatni lastniki nudijo turistom v Kamniku naslednje novosti: vožnjo z go-cart vozili pri stadionu v Mekinjah, družabno igro poin bali na Kraljevem hribu pod Veliko planino, avto kamp »Pod skalco« z bazenom in teniškimi igrišči, bazen, streljanje in zabavni program na Kraljevem hribu v dolini Kamniške Bistrice, izletniško točko s ponudbo na Starem Gradu, piknik center v Kamniški Bistrici in Snovi-ku v Tuhinjski dolini, planinske postojanke z oskrbo in prenočišči v Kamniški Bistrici, na Kamniškem sedlu, Ko-krškem sedlu, pastirsko ponudbo s kislim mlekom in sirom na Veliki planini (dostop z nihajko ali po cesti), Kože-ljeva peš pot Kamnik -Kamniška Bistrica. Del poti od Iverja do doma v Kamniški Bistrici, je obnovljen, peš je najbolj zanimiv, v dolžini 8 km (2 uri in pol sproščene hoje).
Hotel Simnovec obratuje ob sredah, četrtkih, nedeljah od 8. do 18. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 22. ure, ponedeljek in torek zaprto.
Gostišče Zeleni rob je med tednom v adaptaciji. Odprto ob petkih, sobotah od 8. do 22. ure in ob nedeljah od 8.
do 18. ure. za TURISTIČNO INFORMACIJKI CENTER OBČINE KAMNIK MARIJAN ŠTELE
S seje izvršnega sveta • • •
Izvršni svet je na svoji 41. seji dne 18. 8. 1993 sprejel sklep v zvezi s poslovanjem VELIKE PLANINE - ZAKLADA NARAVE, d.o.o. Kamnik, ki ga objavlja v nadaljevanju kot odgovor na članek v časopisih Delo, Slovenec, Kamniški občan...
1. Podjetje Velika planina - Zaklad narave d.o.o. takoj prične z aktivnostmi za preselitev iz poslovnih prostorov na Titovem trgu 2, ki jih ne plačuje, v prostore žičnice na Veliki planini, kjer je delovni prostor.
2. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik bo do skupščine podjetja pripravil predlog celovitih ukrepov o poslovanju Velike planine — Zaklada narave d.o.o., vrnitve premoženja hotela Šimnovec in gostišča Zeleni rob, ki sta bila v lasti podjetja Stol Kamnik, normative poslovanja najemnikov gostinske ponudbe in usmeritve nadaljnjega razvoja turizma na Veliki planini na osnovi predložene strategije razvoja turizma v občini. O tem bomo obvestili tudi Skupščino občine Kamnik.
3. S 1. 9. 1993 se vozni red nihalke spremeni, tako da vozi nihalka deset minut prej in sicer od ponedeljka do četrtka od 7.50 do 17.50 vsaki dve uri (če je več kot 5 potnikov vsako uro); v petek, soboto in nedeljo pa od 7.50 do 18.50 vsako uro.
4. Zgoraj navedeni sklepi veljajo in se izvajajo do sestanka Skupščine Velike planine — Zaklada narave d.o.o., ki bo po zaključku sezone, v ponedeljek, 11. 10. 1993 ob 18. uri, v prostorih Skupščine občine Kamnik.
5. Izvršni svet zadolži direktorja oziroma namestnika direktorja, da realizira navedene sklepe.
PREDSEDNIK IS Mihael Novak, dipl. oec.
Podjetniška šola za mlade
V okviru programa pospeševanja podjetništva med mladimi je Izvršni svet — področje podjetništva, obrti in turizma organiziral poletno podjetniško šolo za mlade. Vsak začetek je težak in zato so se morda mladi Kamničani slabo odrezali. V podjetniško šolo se jih ni prijavilo niti toliko, kolikor jih vsak večer poseda na vrtu pred Kavarno. Kot kaže jim je žepnina staršev dovolj, zato se jim ni treba lotiti tudi kakšnega posla. Ne preveč spodbudno za razvoj Kamnika in nove upokojence?!
Vseeno se je le zbralo 13 mladih, ki so se v enotedenskem programu seznanili z novimi oblikami poslovanja, zakonodaje, financ, trže-
nja, informatike, davčne, inšpekcijske in standardizacij-ske dejavnosti. Vsi kandidati so morali pripraviti poslovni načrt za posel, ki se ga želijo lotiti in se postopno samoza-posliti. Osem se jih je odločilo za turistične programe, dva za trgovino, eden za storitve in dva za proizvodnjo.
Kandidati bodo septembra opravili 10-dnevno prakso pri podjetnikih v svoji stroki. S pomočjo občinske svetovalne službe bodo po novem zakonu o gospodarskih družbah s priglasitvijo ustanovili Agencijo mladih, kjer bodo opravljali začetne posle. Ko bodo ti zadostovali za preživetje, bodo z občinsko pomočjo ustanovili lastna podjetja. SM
Posebna turistična ponudba v Kamniku
Kamnik premagal
Ljubljano v turizmu
Po dogovoru s TV Slovenijo smo se na osnovi letošnjih novosti v turistični ponudbi naše občine uspeli vključiti v TV oddajo »Nedeljskih 60«, ki je bila na sporedu 15. avgusta 93.
Po napornem celodnevnem snemanju znamenitosti KAMNIKA, Kamniške Bistrice, Velike planine, avto kampa s kopališčem in Arboretuma smo v oddaji predstavili še našega veselega planšarja s harmoniko. Pri glasovanju TV gledalcev smo zbrali 279 točk in za več kot 30 točk premagali Ljubljano in smo trenutno 6. na slovenski lestvici turističnih mest.
Ta brezplačna promocija kamniškega turizma, ki je vredna nekaj milijonov tolarjev, pa nam je omogočila, da bi TIC z lastnimi sredstvi in ob pomoči sponzorja obnovil razpadajočo fasado hiše na Titovem trgu 2, kamor se bo preselil.
To pa je tudi prvi prispevek TIC k lepši podobi turističnega Kamnika.
SM
Evrocvet 93
Razstava cvetja v Arboretumu
Od 3. do 12. septembra je v Arboretumu v Volčjem Potoku razstava cvetja, že peta po vrsti. To je najbolj odmeven dogodek v cvetličarski in hortikularni panogi. Razstave cvetja ne bogatijo samo Arboretuma, ampak tudi prebivalce kamniške občine in vse Slovence, ki se razstave v velikem številu udeležijo. Razstava cvetja in ambient AVP tvorijo enkratno sožitje barve in oblike in so izjemen dogodek, kakršnega tudi drugje po svetu redko srečamo.
Običajno so razstave v zaprtih prostorih, sama menim, da cvet ravno na prostem pokaže svojo enkratno obliko in lepoto.
AVP pa je živ organizem, ki tudi brez razstav ponuja čudovite krajinske poglede. Znameniti park in sprehod ob jezerih človeka vedno zno-
va navdihuje, osrečuje, daje občutek miru in veličine. AVP je še posebej lep jeseni. Barvni odtenki umirajočih listov se nam še zadnjič ponujajo v svoji krasoti.
Na razstavi v AVP sodeluje več kot 200 razstavljalcev in prodajalcev cvetja, okrasnega grmičevja in vrtne opreme.
Razstave so dokaz, da je vrtnarstvo v Sloveniji živo in da se mu obeta lepa prihodnost. Arboretum in same razstave vedno znova navdušujejo s svojimi idejami mnoge lastnike vrtov, ki to lepoto prenašajo na svoje domove. Slovenija ima vse več urejenih vrtov, da pa bomo postali turistično zanimivi, je potrebno še veliko postoriti.
Ob cvetličnih aranžmajih, prenesenih iz evropskih dežel, spoznavamo oblikovanje znanih cvetličarjev, ki prinašajo novo svežino med naše vrtnarje.
Razstava ni le splet barv in vonjev. Na njej sodelujejo izdelovalci vrtnih ograj, lop, klopi pa proizvajalci bazenov, ki jih bomo v vročih poletnih dneh, kakršni so bili letošnji, še kako potrebovali. Novost letošnje razstave v Arboretumu so beli šotori. Pomenijo nov pristop oblikovanja, saj počasi spodrivajo plastične tunele. Belina šotorov v zelenem okolju AVP učinkuje skoraj nadzemsko. Uslužbenci AVP so se tudi letos potrudili in postavili sejemski del na parkirišču, kjer je prostor bolj pregleden in zaključen.
Obiščite Arboretum v Volčjem Potoku in spoznajte lepoto narave, ki je tudi sad pridnega dela in strokovnosti mladih vrtnarjev in direktorja.
FANI JERAS
Da, spoštujte Kamnik?!
Ne želim razpravljati z neresnimi, kavarniškimi in nekulturnimi članki in pijanskimi izpadi gospoda Lipovca, ki je vdrl na sejo Izvršnega sveta in žalil njegove člane. Prav tako ne s primitivnimi obrekovanji gospoda Iztoka Čebaška in ne z enostranskimi članki gospe Anite Vošnjak, ki je do sedaj o turizmu pisala v imenu neke interesne skupine, ki nasprotuje vsemu, kar se zgodi v Kamniku na tem področju. Tudi s političnimi in strokovnimi ocenami urednika Impulza CATV gospoda Gladka, ki za to nima nobenih strokovnih, in ne moralnih ali političnih kvalifikacij ne nameravam polemizirati. Vendar pa želim bralce Kamniškega občana zaradi resnice seznaniti le z golimi dejstvi. Bralci pa presodite sami, če je naše delo, ki je žal vse manj cenjeno in ga lahko razvrednotijo neodgovorne in škodoželjne besede, uspešno ali ne! Vendar neodgovorno pisa-Jjje lahko odvrača obiskovalce in možne vlagatelje. "~---
Nov Izvršni svet, katerega član sem, za področje turizma, podjetništva in obrti je prevzel svoje delo konec decembra 1992. Takrat je kamniški skupščini predstavil program, ki je bil sprejet in je imel tri osnovne cilje:
- povečati število prireditev in s tem obiskovalcev Kamnika,
- zagotoviti potrebne pogoje in turistično infrastrukturo,
- povezati, promovirati in uveljaviti izvajalce turističnih prireditev in storitev doma in v tujini.
V prvi polovici leta smo imeli v občini 46 različnih turističnih, rekreacijskih, zabavnih in športnih prireditev, katerim smo sofinancirali promocijo v tisku in medijih in jih je obiskalo 128.000 obiskovalcev. V okviru PHARE programa so se brezplačno šolali gostinci, vodje agencij in turistični delavci. V podjetniški šoli za mlade smo usposobili 8 novih podjetnikov, ki bodo delali v turizmu. Z javnim razpisom in anketiranjem smo sami izdelali katalog storitev in turistične ponudbe Kamnika.
Prejšnja vlada je s Kompas Design d.o.o. podpisala pogodbo o izdelavi prospekta, celostne podobe, razglednic, oglasnih tabel, kar je bilo primerno za osnovno turistično promocijo v občini. V našem mandatu je bil ta del pogodbe le tehnično realiziran. Naši propagandni materiali so bili dobro ocenjeni na srečanju alpskih mest, v gorenjskih občinah, ljubljanskih hotelih in pri tujih partnerjih.
Kdor dela, se tudi kdaj zmoti in seveda imajo vsake oči svojega risarja! Nekatere stvari v prospektu morda niso najbolje rešene, vendar je prospekt soliden in brez njega ni mogoča promocija turizma v občini.
Prepričani smo, da bo naslednji s pomočjo sedanjih kritikov gotovo boljši. Cena prospekta je v primer-
javi s podobnimi v drugih občinah primerljiva. Prodajali bomo tudi razglednice in z njimi tudi nekaj zaslužili, tako kot z drugimi propagandnimi materiali.
Turistično informacijski center občine Kamnik deluje od 1. avgusta 1993 vsak dan od 8.-22. ure. Z agencijo Metulj, ki jo vodi gospod Janez Repanšek, smo se sicer dogovarjali za sodelovanje, ker pa je lastnik zavlačeval z odprtjem lokala in spremenil dogovorjene pogoje, smo se sodelovanju odpovedali. Žal pa je prav zaradi nekaterih članov bivšega vodstva občine pridobil gospod Repanšek, kar pomeni, da je za občino izgubljen.
Promet z nihalko vzdržujemo z odplačili kreditov, tekočim vzdrževanjem in odpisom najemnin v znesku preko 23 milijonov tolarjev. Hotel Šimnovec in gostišče Zeleni rob sta bila tako slabo vzdrževana, da nista izpolnjevala minimalnih pogojev za obratovanje. Za-~to ju je morala sanitarna inšpekcija letos zapreti. Na našo pobudo pa smo ju končno uspeli v dogovoru z najemniki vsaj delno aktivirati, prav tako bife na spodnji postaji. Pred leti je Stol dobil brezplačno celoten sistem na Veliki planini, hotel Malograjski dvor in Planinko. Občini je nato vrnil zgubaški žični-ški sistem, zadržal pa donosni hotel Šimnovec in Zeleni rob, vse v času prejšnje vlade. S sklepom Izvršnega sveta smo zahtevali vrnitev tudi teh dveh objektov, na kar je vodstvo Stola tudi pristalo.
Sedežnici je potekel rok obratovanja, za novo pa ni denarja niti investitorja. Te odganjata tudi neodgovorno delovanje vodstva žičnice in podjetja KAM-BUS, ki do intervencije Izvršnega sveta nista uspela uskladiti voznih redov in sta raje vozila vsak po svojih voznih redih, potniki pa so ostajali pod žičnico. Tako neodgovorno ravnanje seveda še bolj odganja obiskovalce in investitorje, o čemer pričajo pisne pritožbe obiskovalcev. Edino zdravilo za to je privatna konkurenca.
Z odlokom o ureditvi pa bo več reda tudi na sami planini. Celotno problematiko in razvoj Velike planine pa bo potrebno temeljito preučiti, saj jo je preteklo delovanje
povsem osiromašilo. Izdelali smo predlog strategije razvoja turizma v občini in jo dali v javno razpravo. Zato jo objavljamo tudi v Kamniškem občanu in prosimo vse za predloge in pripombe.
Na področju mednarodnega sodelovanja smo se predstavili in vključili v povezovanje na področju izmenjave informacij 38 regij alpskih mest in 8 evropskih držav. Izdelali smo predlog projekta OUVERTURE, s katerim skupaj z nizozemskimi in nemškimi partnerji kandidiramo pri Evropski skupnosti za izdelavo projekta o povezovanju različnih oblik turizma. Vključili smo se v projket PHARE na področju izobraževanja kadrov v turizmu. Stalne turistične informacije o ponudbi in prireditvah v kamniški občini pa imajo turistične pisarne v Szhtombatavu na Madžarskem, Miinchnu, Gradcu, Celovcu, Beljaku, Trbižu, Gorici, Trstu in Vidmu, kjer bomo imeli tudi organizirane predstavitve naše turistične ponudbe in prireditve. Razdelili smo tudi podjetniške kredite, ki jih je prejelo kar 26 prijavljenih za različne nove storitve, programe in kapacitete na področju turizma. Pred nami so tri največje turistične prireditve:
Dan narodnih noš 93'. Dan slovenskih planincev in EUROCVET 93'. Med njimi bo kamniško občino v prvi polovici septembra obiskalo preko 100.000 obiskovalcev. Bodimo ljubeznivi in prijetni gostitelji in tako bomo prispevali k spoštovanju in razvoju naše občine in mesta Kamnik.
Lahko vam zagotovim, da je bilo potrebno veliko časa in truda za to delo, za kar se želim zahvaliti vsem izvajalcem in tistim, ki so karkoli naredili na področju turizma.
Kljub nagajanju, težavam in nasprotovanju bom z mlado ekipo sodelavcev in ob potrebni pomoči Izvršnega sveta v celoti realiziral program, ki sem ga obljubil skupščini.
Ne bom pa se imel časa vpletati v kamniške prepire in nekonstruktivne kritike brez vsebinskih predlogov.
Član IS za turizem, podjetništvo in obrt: MARIJAN ŠTELE
V MESECU SEPTEMBRU
(od 1. 9. do 30. 9. 1993) je organiziran posebni turistični krožni prevoz s komblbusom (do 10 oseb) v smeri KAMNIK—ARBORETUM Volt)! potok—KAMNIK—KAMNIŠKA BISTRICA-KAMNIK vsako uro od 6.30 do 19.30
za obiskovalce naslednjih turističnih prireditev v Kamniku:
- EUROCVET 93 v ARBORETUMU Volčji potok od 3. 9.-7. 9. 93
- DNEVI NARODNIH NOŠ 93 v Kamniku od 10.- 12. 9. 93
- SREČANJE PLANINCEV SLOVENIJE OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA planinskega društva v Kamniški Bistrici 12. 9. 1993
Odmev
Še enkrat o kamniškem prospektu
Ker v svojem prispevku v zadnji številki Kamniškega občana ga. Marta Janežič omenja tudi moje ime, želim še sam napisati nekaj vrstic v zvezi z novim kamniškim turističnim prospektom.
Ga. Marta Janežič pretkano zlorablja moje ime v polemiki z g. Dušanom Lipovcem, očitno z željo, da bi usmerila pozornost od vsebinskih problemov k nekakšnim napol lokalno-mafijskim navezam. No, na žalost jo moram razočarati, kajti očitani akvarel g. Lipovca sem v svojem natečajnem predlogu uporabil brez njegove vednosti in z zavestnim tveganjem (ker je bil g. Lipovec v žiriji), da bo moj natečaj ni predlog zaradi tega izločen iz konkurence. Sporočilo znaka, pravzaprav enega od znakov, ki naj bi tvorili zaključeno celoto, je bilo v tem, da uporaba kakovostnega umetniškega dela pokaže na bogato tradicijo mesta, na njegove številne kulturne zaklade, vijugaste ulice in patino časa. In ker živimo v 20. stoletju, sem izbral pač delo človeka, ki je danes in zdaj najbolj kreativen zapisovalec likovne podobe mesta, v katerem živi in ustvarja.
Ga. Marta Janežič se v nadaljevanju svojega zapisa trudi bralcem in g. Lipovcu razložiti tudi nekaj osnovnih pojmov o turističnem marketingu in tržnem komuniciranju. Ob teh njenih razlagah pa se najbolj očitno pokaže nepoznavanje dejanskih problemov in dilem, ki po mojem mnenju najbolj razkrivajo vso problematiko kamniškega turističnega prospekta in turizma nasploh. Ker se tudi sam poklicno ukvarjam s tržnim komuniciranjem, moram priznati, da v vseh teh letih še nisem naletel na naročnika, ki bi bil pripravljen vložiti nekaj deset tisoč mark v produkcijo prospekta za storitev oziroma izdelek, ki še ni razvit. In tak izdelek je kamniški turizem.
Vsi smo deklarativno zanj in bi ga imeli, po drugi strani pa nimamo razvitih mehanizmov, da bi se te želje in hotenja uresničila. Naključnemu turistu (nekateri to imenujejo tranzitni in izletniški turizem,.ki pa je bolj plitvega žepa) danes lahko ponudimo nekaj naravnih lepot, pri kulturnozgodovinskih znamenitostih smo že v zadregi, saj so nedostopne ali pa bolj ali manj v fazi razpadanja (oziroma se samo na naš ponos, ki krasi tudi novi znak — Mali grad), da o ostali turistični infrastrukturi ne govorimo: neprimerna prenočišča, slaba gostinska ponudba, sistem žičnic, ki zaradi dotrajanosti ne sme obratovati itd. Torej se še enkrat vprašajmo, ali si tak turistični izdelek zasluži tako razkošen prospekt? In če je uspeh, da tako drag projet privabi v Kamnik, kot se hvali ga. Marta Janežič, ob koncu šolskega leta nekaj avtobusov otrok več, potem smo lahko prepričani, da so snovalci kamniškega turističnega razcveta na pravi poti, le da davkoplačevalci od tega početja še dolgo ne bomo imeli ničesar. Zgodil seje torej kamniški turistični prospekt in prav je tako. Očitno smo se šele zdaj pripravljeni vprašati, kakšen turizem imamo in kakšnega želimo imeti. Za to pa sta potrebna znanje ter vlaganja in ne le avanturistično tiskanje prospektov iz proračunskih sredstev, kjer je tiste tolarje, ki so namenjeni turizmu, pač potrebno porabiti. Prospekti in drugi promocijski materiali so sicer potrebni, vendar pridejo na vrsto mnogo kasneje...
Pa še to: ali ni vehementno prekladanje imen in namigovanj brez vsakršnih osnov v stilu, kot to počne ga. Marta Janežič v svojem prispevku, nekaj podobnega kot širjenje govoric o podkupninah, ki zgoraj omenjeno gospo tako motijo, da grozi celo s sodiščem? MARJAN KOCJAN
Turizem v Kamniški Bistrici (I.)
Nekdanji sloves Kamnika in njegove okolice kot turističnega kraja se je v zadnjih desetletjih povsem razblinil. Nekdanjega evropsko spoštovanega zdravilišča že dolgo ni več, smučišče na Veliki planini ima ogromno težav s svojim preživetjem, športne dejavnosti postopoma zamirajo, prenočišča v naši občini so redka...
Svetla točka naše občine pa (p)ostaja dolina Kamniške Bistrice, ki je k sreči še vedno čista in obiskana. Kljub temu, da razvoj turizma v dolini Kamniške Bistrice že nekaj časa napreduje, pa bo potrebno storiti še marsikaj, da se ta alpski biser približa ljudem, ki doline še ne poznajo.
Odločil sem se, da obiščem nekaj turističnih točk v dolini, se pogovorim z ljudmi, ki z dolino živijo in tako ugotovim, kako uspešna je lahko dolina Kamniške Bistrice v naši turistični ponudbi.
Beseda turizem je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika označena kot gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s ponujanjem uslug ljudem, ki si zaradi oddiha želijo spremeniti kraj bivanja. Slabo poznavanje pojma turizem nas pogosto privede do razmišljanja, da je turizem le polna morska plaža, zaseden vrt v pizzeriji, pohajkovanje po trgovinah... Ne, ne dragi moji, turizem je lahko tudi prijeten sprehod v naravi, ogledovanje naravnih znamenitosti, vdihovanje čistega zraka v gorah, spust s kajakom po čisti alpski reki, galop s konjem po pokrajini, kolesarjenje po gozdnih cestah, prijetno kmečko kosilo za leseno mizo...
Marsikaj od tega (in še kaj povrhu) lahko ponudi obisko-
valcu tudi Kamniška Bistrica. Kljub temu, da množični turizem prinaša s seboj hrup, odpadke in uničevanje narave, pa se s primernim odnosom do turizma, strokovnim načrtovanjem in dobro voljo razporedi ljudi na širše področje in ne samo na nekaj izbranih točk, kjer množica obiskovalcev res lahko napravi nepopravljivo škodo.
Med mojimi obiski doline Kamniške Bistrice se nisem nikoli odločil za določeno izletniško točko, pač pa sem se vedno predal občutkom, ki lahko vplivajo na turistovo odločitev. Od turista namreč ne moremo pričakovati, da v poletni nevihti pohajkuje po planinskih poteh. Te pa so (nevihte namreč) v naših krajih precej pogoste. Poleg tega ne pričakujemo od
vsakega obiskovalca Kamniške Bistrice, da si bo ogledal Pre-doselj, saj marsikdo nima niti potrebne obutve za spust do naravnega mosta. Poleg tega vam vsak žičničar na Veliki planini lahko pove, da pozimi ni nobena redkost na Veliki planini videti ljudi, ki so opremljeni kot za potovanje v Pariz. Kovček s koleščki, letna obutev in pomanjkljivo poznavanje vremenskih razmer so za visokogorski turizem popolnoma nesprejemljivi. Zaradi tega nujno potrebujemo turistični servis, ki obiskovalcu svetuje, kam naj se odpravi - pač glede na njegovo poznavanje naših krajev.
Kakšen videz daje dolina Kamniške Bistrice obiskovalcu v resnici, pa bomo skupaj presodili v naslednjih številkah!
IZTOK GRILC
Parmova 19. Kamnik, tel. 831-644 NOVI ŠPORTNI CENTER
v starem delu mesta Kamnik vam nudi:
FITNESS, CAROIOFITNESS, BODVBUILDING, DIETNO PREHRANO, PROTEINE, NAPITKE, ORGANIZIRANO VADBO ob prijetni glasbi In v družbi dvanajstčlanske skupine oblikovane po dogovoru.
Lahko se sprostite v SAVNI, si izboljšate prekrvavitev, se zavarujete pred zimskimi prehladi in gripami, vaša koža pa bo dobila svež in zdrav videz. Odločite se lahko tudi za klasično tajsko aH refleksno consko MASAŽO stopal. Spoznali boste samega sebe In pot do boljšega počutja ter zdravja bo mnogo lažja.
OBIŠČETE NAS LAHKO VSAKDAN, RAZEN NEDEUE, od 10. do 13. ure In od 16. do 22. -ire. ZADOVOLJNI BOSTE.
Kočna-pred očmi javnosti?
Ime Kočne je neusmiljeno pahnjeno pred oči javnosti. Po pravici ali krivici? Odgovor bo prinesel čas, ki bo neprizadeto naplavil tudi odgovorne za njeno sramotenje, ki si ga Kočna že zaradi dolgoletne tradicije bolj ali manj uspešnega trgovskega podjetja v nobenem primeru ni zaslužila.
Ne gre ponavljati dogodkov, ki so delniško družbo Kočna in z njo tudi naš Kamnik popeljali v blišč (in bedo) pozornosti vse Slovenije. Da se eni posipajo z zvezdnim prahom uspešnega preoblikovanja družbenega podjetja v delniško družbo, je znano, kot je znano, da se drugi s prvimi ne strinjajo in poskušajo s stavko argumentirati svoje trditve, da se pod zvezdnim prahom skriva nekaj gnilega.
Kot je že zapisano, bosta čas in revizija dogodkov odkrila tančice, ki zakrivajo pravo resnico, škoda za Koč-no, ki je že zdaj neizmerljiva, pa tudi po razkritju ne bo nič manjša. Kajti kakorkoli stvari gledamo, ne moremo mimo Številnih dilem, ki dajejo slutiti, da so se stvari po nepotrebnem zapletle in da trgovske »dame« ni bilo potrebno' spreminjati v »slačipunco«.
Zakaj vsi skupaj niso znali,
zmogli ali niso hoteli reševati problemov in očitkov z razumnim dialogom stran od oči javnosti, ki obveščena zdaj z ene strani, zdaj z druge, samo po nepotrebnem zaostruje dogodke.
Zakaj vodstvo delniške družbe ni prisluhnilo in ni vzelo zares svojih delavcev, pa čeprav samo peščice? Zakaj tako suvereno zanika vse očitane nepravilnosti in opredeljuje ravnanje stavkajočih le kot maščevanje enega od njih? Ali ni to podtikanje ne-resnosti in marionetarstva preostalim stavkajočim delavcem, ki naj bi po mnenju vodstva le iz gole privrženosti nekdanjemu sodelavcu pahnili v usodno eksistenčno odvisnost svoje družine, še vse rosno mlade in na začetku skupne poti? Mar to ni sramotenje brez primere?
Odrekati pravice članom sindikata, čeprav manjšinskega in četudi v ustanavljanju in ga postavljati pod vprašanje reprezentančnosti, je prav toliko nesmiselno, kot je nesmiselno zaganjati vik in krik v javnosti samo zaradi formalnih nepravilnosti pri preoblikovanju v delniško družbo, če bi bile sicer vsebinsko zadeve »čiste« in zdrave za celotni kolektiv.
Po drugi strani pa je nerazumljivo, da človek, ki ni več delavec Kočne (četudi ne po svoji krivdi) vztraja pri stavkajočih (nekdanjih) sodelavcih, čeprav mu je javno očitano, da je dežurni krivec za stavko. Po svojo pravico bi moral po drugi, sodni poti, stavkajočim pa pustiti, da svojo iščejo tako, kot so se odločili, torej s stavko. S svojo »zvestobo« stavkajočim samo škoduje, saj tako dopušča dvome, da gre morda res le za njegovo maščevalnost in so mu stavkajoči delavci samo orožje za lastno bitko.
Za zdaj je jasno tudi, da je delavska solidarnost padla na izpitu. Čas bo neusmiljeno obračunal tudi s tistimi, ki so se prešerno naslajali ob podvigu, ko so stavkajoče v Koč-nini Novotehni na silo pognali čez prag trgovine. Tudi s sindikalnim zaupnikom Svobodnega sindikata, ki je »zmago« proslavil za zaprtimi vrati Kočninega diskonta, rekoč: »Pa smo jih! Častim, kavo za vse«!
Vse velike bitke se niso izbojevali z orožjem, ampak predvsem z razumom. Pa tudi s »cvetjem«, še posebno če gre za ime in čast »dame« v najboljših letih.
IVANA SKAMEN
100 let PD Kamnik
Zbornik planinskega društva pred izzidom
V okviru Dnevov narodnih noš v Kamnika bo 10. septembra 1993 predstavitev monografije Sto let Planinskega društva Kamnik.
Uvodne misli v ZBORNIKU 1893-1993 je podal njen dolgoletni predsednik g. Slavko Rajh.
Dragi člani planinskega društva, planinski tovariši in ljubitelji gora!
Dovolite, da vam čestitam ob tako visokem jubileju, kot je stota obletnica ustanovitve našega planinskega društva.
Dne 19. 7. 1893je župan mesta Kamnik, gospod Josip Močnik, pozval narodnjake na prvi sestanek prve podružnice Slovenskega planinskega društva. Danes, ko se oziramo v preteklost, dojemamo pomen teh dogodkov, predvsem pa odpor do potujče-vanja naših gora in težnjo po ohranitvi slovenstva na naših tleh. Zdaj je to še pomembneje, saj visoko obletnico praznujemo v samostojni Sloveniji.
Ob jubileju čestitam vsem članom planinskega društva in se jim zahvaljujem za ogromno delo, opravljeno v preteklosti; hvala upravnemu odboru za uspešno vodenje društva, načelnikom odsekov, mentorjem planinskih krožkov za vzgojo in izobraževanje mladih, gospodarjem, grad-
benikom, markacistom in var-stvenikom narave, gorskim reševalcem za humano in nesebično delo v naših gorah, čestitke alpinistom in pozdrav njihovim uspehom doma in v tujih gorstvih. Vso zahvalo izrekam pokroviteljem in darovalcem, vsem delovnim organizacijam in občanom za pomoč pri našem delu.
Ponosem sem, da morem kot predsednik našega društva izraziti svoje misli v knjigi zborniku, v kateri seznanjam vse prijatelje planin in gora z našim preteklim delom, zavedajoč se, da je to tudi prva knjiga, ki jo je izdalo kako planinsko društvo.
Knjiga je delo naših članov, plod dolgoletnega zbiranja gradiva in urejevanja arhiva, je odraz vseh nas, ki smo del svojegapro-stega časa posvetili goram. Želim vam še naprej prijetno počutje v naših planinah, z željo, da bi se zdravi in srečni vračali na svoje domove.
Kako o gorskem svetu razmišljajo ostali člani društva, nam pričajo naslednji odlomki iz knjige.
Kako neizmerno je velika gora in kako neizmerno je majhen človek. In kako neskončno velika mora biti želja, nuja, da se to majhno bitje spravi na to ogromno goro. Ob vseh strokovnih in »strokovnih«, objektivnih in »ob-
Promocija Kamnika v avstrijski publikaciji
Ob 20-letnici častitljivega jubileja županovanja g. mag. iur. Leopolda Guggenbergerja, tudi dolgoletnega prijatelja Kamnika, je izšla simpatična publikacija Celovec International.
V njej se kot prvo predstavlja glavno mesto dežele Koroške s preko 100.000 prebivalci.
V nadaljevanju sledi predstavitev trinajstih pobratenih mest širom po svetu in šestih mest, kijih s Celovcem vežejo prijateljske vezi na različnih področjih delovanja.
V tej kategoriji mest je v besedi in sliki predstavljeno tudi mesto Kamnik. MARTA JANEŽIČ
jektivnih« razpravah, polemikah, člankih itd, še tale meditacija. Mogoče se bo komu zdelo vse skupaj neumno, mogoče jo bo kdo dopolnil, drugi pa spet zabil v tla, mogoče bo pa kdo v njej našel tudi del samega sebe. Pa saj to niti ni pomembno, saj imamo besede in pisavo menda zato, da bi tudi drugim kaj povedati.
Kaj je alpinizem, ne vem. Samo slutim. In ta slutnja je...
.. .zgodnje vstajanje, sončni vzhod, rosa v travi, rojstvo dneva, rojstvo življenja, gibanja; petje ptic, kriki kavk, plahutanje kril; veter v skalah, poteg čez previs, znojno čelo, kaplje znoja, ki pečejo v očeh; krvavi, odrgnje-' ni prsti, ožuljene noge; popravilo čevljev, zamenjava podplatov; izdelava lestvic, ravnanje klinov, mazanje vponk, nakup opreme za plezanje, za bivanje v gorah; občutek moči, možnost gibanja, sproščeno iztegovanje nog pri hoji po melišču navzdol; planika v steni, svišč v travi, opojni vonj Strenbergovega klinčka, murke, prelestni vonj ciklame med gruščem ob poti, žarenje avriklja v pomladanskem soncu; pogovori na odseku, prepisovanje opisov smeri, branje vodnikov, branje knjig, ki opisujejo gore, življenje v gorah, doživetja v gorah; risanje skic smeri, merjenje višin smeri, merjenje naklonine, pisanje opisov, pogovor o alpinizmu, življenju, smislu; iskanje novih vrednot in sploh spoznavanje vrednot alpinizma, življenja; šumenje vetra v drevesnih krošnjah, pesem dežja po strehi bivaka, planinske bajte; umiranje dneva,
Pred njim je stal macesen, bel kot kamen. Dvoje pohabljenih vej je razpenjal starec, ki ni mogel umreti. V samoti, visoko nad dolino, se je boril z viharji, z vetrovi in strelami, dokler mu ni telo okamenelo. Izgubil je plašč In krono. Korenine so se zarile v žive skale, ni se mogel zgruditi, da bi strohnel.
Tine Slatnar-Bos, gornik, plezalec, lovec, bistriški gorjan, legenda Grintovcev. Njegov pogum, drznost, spretnost, pred-
O lastninskem preoblikovanju in nekaterih dogodkih v Kočni Kamnik d. d.
Centrala sindikata Neodvisnost KNSS je od ljubljanskega pravobranilca samoupravljanja, ki ni pristojen za občino Kamnik, na osnovi enostranskih informacij pridobila dne 9. 7. 1993 mnenje, da je KOČNA KAMNIK nezakonita delniška družba in jaz njen nezakoniti direktor. Omenjeno mnenje je ljubljanski družbeni pravobranilec samoupravljanja izdal na podlagi enega od sklepov delavskega sveta (21. 4. 1992), dejansko pa je bi prvi sklep delavskega sveta podjetja o preoblikovanju KOČNE v delniško družbo sprejet že na 11. seji dne 27. 12. 1990. Proces lastninskega preoblikovanja smo potem preko cenitve podjetja in Agencije za prestrukturiranje gospodarstva RS opravljali vso drugo polovico 1. 1991 in prve mesece 1. 1992 do vpisa podjetja kot delniške družbe v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enoti v Ljubljani, dne 17. 6. 1992.
Na osnovi omenjenega mnenja nepristojnega pravobranilca samoupravljanja je 13. 7. 1993 med rednim mesečnim poslovodskim sestankom nenapovedano prišlo okrog 15 delavcev podjetja skupaj s tremi funkcionarji centrale Neodvisnost KNSS, ki so hoteli poslovodski sestanek izkoristiti kot zbor delavcev z namenom odstaviti direktorja, ki so ga tudi fizično hoteli odstraniti iz podjetja. Omenjeni delavci so člani novonastajajočega sindikata KNSS, s katerim pa še danes nimamo urejenih odnosov v skladu z novo kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
Zbor seveda ni uspel, ker so poslovodje zapustili prostore, tako da je na njem ostalo le 12 delavcev z omenjenimi funkcionarji, ki so sprejeli sklep o odstavitvi direktorja podjetja in sklep o organizaciji stavke v podjetju za 27. 7. 1993, torej za dan kamniškega občinskega praznika.
Zaradi navedenih dogodkov smo pristojnemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja občine Kamnik 19. 7. 1993 posredovali vso dokumentacijo o poteku lastninskega preoblikovanja v podjetju, na osnovi katere je ta 22. 7. 1993 izdal mnenje, da je Kočna legalna delniška družba, da je skupščina zakonita, da je zakonit statut podjetja, ki ga je sprejela skupščina in da so organi, ki jih je imenovala prav tako zakoniti.
Res je, da je mandat delavskega sveta potekel 22. 2. 1992, vendar smo skupaj s sindikatom, na poslovodskem sestanku, z delavci in skupaj z delavskim svetom ocenili, da za dva meseca nima smisla voliti novih organov upravljanja, ker je bil takrat postopek konstituiranja delniške družbe praktično zaključen. Omenjeni konsenz delavcev KOČNE je izražen s podpisi na pogodbi o ustanovitvi delniške družbe, saj je danes 326 delavcev delničarjev in imamo 10% vložek od skupne osnovne glavnice podjetja z vsemi potrdili Agencije za prestrukturiranje gospodarstva RS.
Zaradi navedene okoliščine je pristojni pravobranilec v svojem mnenju tudi napisal, da so končni sklepi delavskega sveta o preoblikovanju podjetja z dne 21. 4. 92 izpodbojni s tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa pri čemer je menil, da te tožbe on ne bo vložil ker ni ekonomskih razlogov za likvidacijo podjetja in da bi bili s tem prizadeti delavci.
Sindikat Neodvisnosti KNSS z navedenim mnenjem ni bil zadovoljen tako da nam je kamniški družbeni pravobranilec samoupravljanja 30. 7. 1993 posredoval predlog, naj sklicem sestanek nosilcev družbenega kapitala na katerem naj bi obravnavali informacijo o stanju v podjetju Kočna d.d. in se odločali o novih predstavnikih družbenega kapitala v skupščini delniške družbe, ker se je med tem časom en predstavnik podjetja upokojil. Predlog
pravobranilca sem realiziral tako, da sem 12. 8. 1993 sklical sestanek nosilcev družbenega kapitala - delavcev podjetja, ki so se ga udeležili vsi na delu prisotni delavci na katerem smo sprejeli sklep o novem predstavniku družbenega kapitala v skupščini družbe in ponovno potrdili vse sklepe o lastninskem preoblikovanju podjetja.
Na tem sestanku nisem dovolil prisotnosti dvema funcionarjema sindikata Neodvisnosti KNSS ker to ni bil sindikalni sestanek, zaradi česar je sestanek zapustilo tudi šest članov sindikata v nastajanju Neodvisnost.
Upoštevaje pogodbo o preoblikovanju Kočne p.o. v Kočno d.d., ki jo je podpisalo 318 delavcev podjetja, mnenje pristojnega pravobranilca samoupravljanja občine Kamnik in sklepe sestanka nosilcev družbenega kapitala Kočne, na katerem smo ponovno potrdili vse sklepe v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja menim, daje naša delniška družba legalna in proces lastninskega preoblikovanja pošteno izpeljan.
Omenjeni potek dogodkov, sprejete sklepe in enotnost delavcev Kočne, v podjetju je namreč reprezentativni sindikat Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki ima 303 člane od 337 zaposlenih delavcev, je novonastajajoči sindikat Neodvisnost KNSS v podjetju poskušal in še poskuša razbiti s stavko šestin delavcev v naši PE Novotehna, ki se je pričela 16.8. 1993 in še vedno traja. Kot direktor podjetja trdim, da to ni stavka, ampak delovno pravni spor, ker z omenjenim sindikatom nimam urejenih odnosov s pogodbo po določilih kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Delavci so se zaprli v trgovino in niso dovolili delati v tej PE drugim delavcem, omenjeni sindikat v nastajanju v podjetju ni reprezentativen in ni napovedal stavke v petih dneh.
Zato je skupina delavcev iz našega podjetja v ponedeljek zjutraj, 19. avgusta 1993 stavkajoče delavce odstranila iz prodajalne Novotehne tako, da prodajalna sedaj posluje, stavkajoči delavci pa se nahajajo v šotoru na ploščadi pred prodajalno.
Ocenjujem, da ozadje omenjenega delovnega spora izhaja od izključenega poslovodje prodajalne Novotehna g. Uršiča Emila, ki je v lanskem letu ustvarili v tej PE preko 12 MIO SIT izgube na dohodku. Sanacijskih ukrepov za to PE ni realiziral zaradi česar smo uvedli kontrolno inventuro, ki je pokazala manjko preko 500 tisoč SIT, ki še narašča, kar ugotavljamo iz dokumentacije, ki prihaja od dobaviteljev. Vso dokumentacijo o tem poslovanju smo posredovali MNZ, ki primer že raziskuje. Omenjeni g Uršič mi je 15. 6. 1993 prinesel tudi pisno zahtevo po izločitvi te prodajalne, starega centralnega skladišča, ene stanovanjske hiše, ki se drži tega skladišča ter marketa iz podjetja, kar mimo vse zakonske regulative o lastninskem preoblikovanju z namenom ustanovitve novega Kočni konkurenčnega podjetja. Tovrstnih zahtev seveda nisem mogel realizirati, zato je g. Uršič med tem postal funkcionar sindikata Neodvisnost KNSS in tudi začel v podjetju ustanavljati omenjeni sindikat, delavci PE Novotehna, ki sedaj stavkajo, pa so postali člani tega sindikata. Vseskozi je njegov cilj odstavitev direktorja, preprečitve preiskave njegovega poslovanja v PE Novotehna.
Najavljene revizije lastninskega preoblikovanja, za katero urgiram že tretji mesec, pa je še danes nismo pričakali, bo zagotovo pomembno vplivala na ureditev razmer v podjetju in vplivala tudi na zaključek delovno pravnega spora. Kamnik, 1. 9. 993 Direktor podjetja
JOŽE KOPUSAR
vsem pa skromnost preprostega človeka izpod gora, je v svoji knjigi Beli macesen ovekovečil pisatelj Juš Kozak.
Gore so bile in bodo. Naša resničnost so in vedno nas bo nekaj, ki ne bomo mogli brez njih in nam bodo še naprej pomenile nekakšen najmanjši skupni imenovalec, ob katerem se v tem današnjem svetu razprtij strinjamo vsaj v tem, da jih imamo vsi tako ali drugače radi. O vseh drugih stvareh pa glede gora mislimo vsak po svoje in na različen način in vendar prav zato nastaja pester in pisan šopek našega planinstva.
PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK
IZDALO PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK OB STO LETNICI USTANOVITVE PRVE PODRUŽNICE V KAMNIKU IN USTANOVITVE SLOVENSKEOA PLANINSKEOA DRUŠTVA
Kdo ve zakaj - morda zaradi čisto preproste zemeljske privlačnosti - pa se nam naš ljubljeni svet včasih nenadoma spremeni, potemni in naenkrat postane čisto tuj, kot da smo se znašli na neznanem planetu. Zgodi se nam nesreča, ki nas zaznamuje za vse življenje in se vrača z vedno istini vprašanjem, postavljenim na vedno nov način. Morda si kdo domišlja, da mu bo pobegnil, če se bo povsem odvrnil od gora, a pride za njim vedno znova, kadar se na obzorju prikažejo njihovi obrisi. Spet drugi si predstavlja, da bi z odgovorom na vprašanje lahko pomiril senco svoje krivde, četudi čisto majčkene ali celo namišljene. Še naprej hodi po gorah, razlaga, poučuje, vzgaja in morda komu prihrani grenko izkušnjo.
In kaj bi dejali tisti, ki ne morejo reči ničesar več? Morda bi s pesnikom ponoviti: Ko bom mrtev in bel, bi želel biti vsaj majhna svetilka.
Kosov Kamniških Alpah plezali le Čehi, Drenova, dunajske In graške naveze pa skalaši, tudi v stenah Okrešlja in nad Bistrico, so bili kamniški planinci še klasični pohodniki v gore. Staho viški drvarji in bistriški jagri so lezli po robeh in, odkar je bila ustanovljena kamniška postaja
gorske reševalne službe, kot reševalci prenašali ponesrečene planince, žive ali mrtve, v dolino.
Gorska reševalna služba je bila v predstavah neprizadetih le podoba poslednjih spremljevalcev ponesrečencev v gorah, z mrtvim planincem vračajočih se mrkih mož, službenih obrazov in duše grobarja.
Vendar seje ta podoba sčasoma spremenila: reševalec je postal mož z zavestjo, da je storil vse, kolikor je bilo v njegovi moči, da je lastno življenje tvegal, da bi obranil ponesrečenčevo.
Zbornik 1893-1993obsega340 strani, 190 črno-belih in 60 barvitih fotografij pestri vsebino knjige. V opisu zajema celotno podobo Kamniških Alp in najširšo okolico s samim mestom. Opisana je celotna zgodovina društva, razvoj alpinizma in gorske reševalne službe, pa tudi vsi nesrečni dogodki v Grintovcih.
Zbornik je trdo vezan v platnice iz imitacije usnja in ovitkom, ki predstavlja sliko Kamniških Alp. Format knjige je 290 x 210 mm. Knjiga vsekakor sodi v vsak dom v naši občini. Vsak bralec bo našel v njej nekaj svojega, nekaj, kar je neposredno povezano z življenjem pod našimi gorami, a. S.
9. SEPTEMBRA 1993
pisma, mnenja, stališča, odmevi
KAMNIŠKI OBČAN
Odprto pismo
Vsem občanom Ajdovščine, Domžal in Kamnika
Pred dobrimi tremi leti so delegati občin Ajdovščina in Domžale fiaslovili takratni skupščini SRS PREDLOG naj s posebnim dokumentom sprejme akt o rehabilitaciji pred 23. leti sprožene »akcije 25. poslancev«, ki je bila v tistih, liberalizmu nenaklonjenih letih s strani političnih in oblastnih organov kar nekaj let zapovrstjo silovito napadana in najostreje obsojena.
Skupščina SRS je predlog sprejela, izdala dokument o rehabilitaciji »akcije 25. poslancev« in jim s tem javno vrnila dobro ime. Danes še živeča nosilca »akcije 25. poslancev« se skupno s številnimi takrat nastopajočimi liberalci »prve slovenske pomladi«, sodelavci predsednika STANETA KAVČIČA, že nekaj let prizadevamo, da bi sedanji parlament sprejel podoben dokument o Stanetu Kavčiču, takratnemu predsedniku IS Slovenije, ki je v tistih letih simboliziral vse slovenske, demokratično in liberalno usmerjene akcije in prizadevanja.
Predlog, s katerim smo želeli animirati poslance prejšnjega sklica, je bil v letu 1991 posredovan prejšnjemu Predsedstvu RS, objavilo pa ga je tudi osrednje glasilo Delo v svoji Sobotni prilogi 10. VI. 1992.
Ker menimo, da ta prizadevanja niso zbudila primernega zanimanja, se tokrat znova obračamo ne le na nosilce najvišjih državnih funkcij, pač pa tudi na celotno slovensko javnost, posebej pa na občane in poslance omenjenih treh občin, ki so pred leti znale sprožiti zahtevo o rehabilitaciji »akcije 25. poslancev«.
Utemeljitev, ki jo ponujamo, je razvidna iz spodnjega teksta.
Predlog za vrnitev dobrega imena Stanetu Kavčiču
Nobenega dvoma ni, da je Stane Kavčič svojo simbolično rehabilitacijo že doživel: z izidom njegovih Spominov je omenjanje njegovega imena prenehalo biti tabu, hkrati pa je njegova posmrtna vrnitev v slovensko politično življenje plodno prispevala k razkrinkavanju, svinčenih sedemdesetih let. Še več, morda bi lahko rekli, da je zato
Stane Kavčič eden redkih Slovencev, ki so imeli pomembno vlogo v obeh slovenskih pomladih. Če je v prvi poosebljal tisto smer v Zvezi komunistov, kije skušala Slovenijo in Jugoslavijo odpeljati na pot tržnih reform, kar je neizogibno peljalo v demokratizacijo in nastanek pravne države, je v drugi postal simbol kontinuiranih poskusov Slovencev, da bi se iz samoupravnega mraka prebili v Evropo; če je torej Kavčič v prvi pomladi sodeloval s kožo in kostmi, je v drugi postal simbol kontinuitete demokratičnih teženj v Sloveniji. In če je v prvi svoj boj izgubil, je v drugi toliko bolj mogočno zmagal: parlament, v katerem sedimo, lahko razumemo tudi kot dokaz, da tisto, kar je Kavčič razmeroma osamljeno počel na koncu šestdesetih let, ni bilo zaman.
Zato Staneta Kavčiča tudi ni mogoče rehabilitirati, saj je svojo simbolično rehabilitacijo že doživel s padcem sistema, ki ga je izobčil iz slovenskega javnega in političnega življenja; tisto, kar mora narediti ta parlament, je, da institucionalizira to, kar se je v družbi že zgodilo in Stanetu Kavčiču vrne dobro ime tudi uradno. Stane Kavčič je bil izjemno prodoren in uspešen predsednik IS SRS in je zato užival neomajen ugled in spoštovanje pri veliki večini Slovencev. Kot prodoren politik je med prvimi ponujal, zastopal in znotraj sistema uveljavljal zamisli tistih modernih, liberalnih in demokratičnih opcij razvoja Slovenije, ki so si šele dvajset let kasneje priborile domovinsko pravico v novo nastajajoči državi Sloveniji.
Stane Kavčič je po starem slovenskem reklu o »čistih računih in dobrih prijateljih« znal inteligentno koncipirati nove zamisli in ideje o racionalnejši in sodobnejši organiziranosti osamosvojenega položaja Slovenije v Jugoslaviji ter jih ob sodelovanju takratnega parlamenta in strokovno-znanstvenih institucij tudi uspeval plasirati v slovenskem, delno tudi v jugoslovanskem prostoru. Že takrat je avtonomno navezoval stike v prostoru Alpe-Ja-dran.
Stane Kavčič je v mnogočem gradil svoje videnje Slovenije kot avto-
Kritika
Težave s telefoniranjem
Ker doma še vedno nimam telefona, sem šel pred tednom dni na pošto z namenom, da opravim nekaj pomembnih telefonskih klicev. Že kar takoj so se začele težave. Klical sem omrežno skupino 064 in nadaljeval s številkami, ki jih zdaj ne bi rad omenjal in konec koncev sploh niso pomembne. Bolj kot to, je pomembno, da, čeprav sem skrbno odtipkal številke, glas na oni strani ni bil pravi. Postopek sem še dvakrat ponovil, a številka nikoli ni bila prava. Nato sem številke odtipkal počasi in ugotovil, v katerem grmu tiči zajec. Takoj ko sem zavrtel številko 0, ki jo vsebuje telefonska številka človeka, s katerim sem se hotel pogovarjati, je aparat kar sam od sebe dodal še dve ničli in tako zavrtel napačno številko. Tudi to se zgodi, sem si mislil in hotel poklicati kolega iz Ljubljane, čigar prva številka je 2. A tudi tokrat ni šlo. Namesto dvojke je aparat namreč odvrtel nulo in tako s pogovorom spet ni bilo nič. Več sreče sem imel kasneje, ko sem vendarle uspel priklicati dva Kamničana, nakar je bil telefon kar naenkrat blokiran. Ko sem to povedal telefonistki, mije povedala, da na vsakih 5 pogovorov telefon sam od sebe. blokira in pogovor brez posredovanja pri njej ni več mogoč. Poklicati sem moral še kar nekaj prijateljev (naposled sem imel tudi srečo in dobil tudi tistega iz Kranja) in zato mi je morala telefonistka še enkrat ,odpreti' linijo. Skupaj sem imel tako 12 pogovorov (računati morate, da sem štirikrat, a ne po svoji krivdi, zavrtel napačno številko, dveh pa ni bilo doma in sem jih klical dvakrat) in izračunal sem, da sem imel okrog 30 impulzov, kar naj bi skupaj s posredovalnino zneslo okrog 60 tolarjev. A sem se hudo zmotil. Posredovalnim je bila namreč, verjeli ali ne, zaračunana kar trikrat in tako sem pošti pustil 66 tolarjev le za posredoval-nine!!!
Rad bi dodal še kakšen komentar o tem .balkanskem' početju pošte, ki ima očitno v svojih rokah popoln monopol, vendar vem, da je vse odveč in da se na tem področju žal še dolgo ne bo nič spremenilo.
Kamničan
nomne državne tvorbe, usmerjene v Evropo in v novonastajajoče regionalne povezave.
Predsednik Kavčič je bil z realso-cialističnim udarom na 29. seji CK ZKS, 3. II. 1972 politično diskreditiran in v skladu s tedanjimi normami obnašanja tudi primoran odstopiti s položaja predsednika IS SRS. Njegov odstop je skupščina SRS molče sprejela in se tako tudi molče sprijaznila z izrečeno politično nezaupnico ter nasilno odstranitvijo za tiste čase heretičnega videnja moderne in na liberalno-demokra-tičnih ter tržnih elementih grajene opcije razvoja kulturno in ekonomsko osamosvojene Slovenije.
Slovenska javnost je s spoštovanjem in odobravanjem spremljala in sprejemala delo tega pogumnega predsednika slovenske vlade in ga »volens nolens« simbolizirala kot osrednjo osebnost sicer kratkotrajne, a upe vzbujajoče »slovenske pomladi« poznih šestdesetih let.
Predsednik vlade Slovenije Stane Kavčič je s svojim delom in vizijami vpisan v anale velikih mož Slovenije.
S to izjavo parlament popravlja dvajsetletni molk.
Parlament Republike Slovenije sprejema to svečano izjavo in tako popravlja zgodovinski dolg in tudi formalno vrača Stanetu Kavčiču, nekdanjemu predsedniku Izvršnega sveta, čast in dobro ime.
Spoštovani občani, člani občinskih in parlamentarnih teles Slovenije, predsedniki Izvršnih svetov občin in župani!
Zaradi dosedanjega molka osrednjih oblastnih in političnih vodstev, se s tem apelom neposredno obračamo na celotno prebivalstvo Slovenije, predvsem pa na občane Ajdovščine, Domžal in Kamnika, s prošnjo, da v čim večjem številu podprejo predlog, ki ga ponujamo kot dolg Slovenije do nekdanjega, nedvomno do današnjih dni najsposobnejšega vizionarja - predsednika slovenske vlade.
Naš predlog ni politične narave, zato ga ne naslavljamo ločeno na posamične stranke, kajti vizija in neposredne akcije Staneta Kavčiča so bile usmerjene na ustvarjanje nove samostojne, neodvisne in suverene Slovenije, kar smo dosegli šele v zadnjih letih in kar je enkratna, zgodovinska in neminljiva zasluga VSEH SLOVENCEV.
Občinskim skupščinam predlagamo, da preko svojih služb organizirajo zbiranje podpisov oziroma izjav občanov.
V imenu akterjev: MAG. CENE MATICIĆ TONE REMC (nekdanja poslanca, in nosilca »akcije 25. poslancev«)
Mnenje
O požigu Velike, Male in Gojške planine (II.)
kipar Marjan Keršič-
Zaradi objektivne obveščenosti navajam še osmi pisni zapis, ki je bil v »GLASU GORA« št. 6/1987, Planinskega društva Kamnik 1893-1987, objavljen kot prispevek arh. Vlasta KOPAČA, ki je med drugim zapisal: »Nemci so v januarju 1945 požgali pastirska selišča na Veliki, Mali in Goj-ški planini. Tedaj je zgorelo čez 100 pastirskih bajt s planinskim domom in kapelo vred. Vneli se nista le dve na Mali planini, ker sta bili do vrha zametani s snegom. Z bajtami in pastirsko opremo so zgorela tudi vsa torila (leseno posodje in pribor).«
Arhitekt Vlasto Kopač je velik ljubitelj naših planin, zato si je desetletja po drugi svetovni vojni prizadeval, predvsem ko je bil aktivni delavec Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, da so pastirski stanovi, čeprav izboljšani, ohranili prvobitno podobo, ki segajo v preteklo zgodovino. Povezano živi tudi z vasmi ob vznožju te naše planote in je bil prijatelj mnogim pokojnim in še živečim plan-Šarjem.
Zgornje Stranje imajo ohranjen trajni Kopačev spomin in to na spomeniku NOV, pod katerim počiva 25 žrtev okupatorja in ki stoji na južnem pobočju stranjske farne cerkve. Na spomeniku NOV so ohranjene pisave, primerno povečane, s katerimi so planšarji zalj-šali trniče.
V spomenik jih je vklesal
akad. Belač.
V spominu je ostalo, da so prve novice o požigu in pogoriščih s planine prispele v dolino šele meseca februarja 1945, ker je bila huda nemška ofenziva tako intenzivna, da so celo brigade (Zidanškova, Šlandro-va...) nepretrgoma in le s skrajnimi napori branile sebe in obsežna območja na Kamniškem. Brigade so imele mnogo mrtvih, ranjenih in razbežanih. V marcu 1945 so našli ob pogorišču kapelice oltarno sliko Marije Snežne, ki je bila prenesena nazaj na Veliko planino po petdesetih letih, 7. avgusta 1988, iz cerkve sv. Primoža v novo zgrajeno kapelico na istem kraju.
Velika, Mala in Gojška planina so bile požgane januarja 1945, ko je že zapadel sneg in so bile vremenske razmere izredno težke.
Zapisi zgodovinarja dr, Antona Cevca iz Ljubljane, prvoborca Franca Hribarja-Lovra iz Kamnika in arhitekta Vlasta Kopača iz Ljubljane se ne morejo izničiti, ker se zgodovine ne piše kljubovalno ali drugače od resnice.
Omembe vredna je tudi spominska plošča, ki je vzidana v temelj ob vhodu v kapelico Marije Snežne na Veliki planini, na kateri piše:
»KAPELA MARIJE SNEŽNE. PRVIČ POSTAVLJENA L. 1938. POŽGANA MED VOJNO. OBNOVLJE-
IS o stavki v Kočni
Izvršni svet se je seznanil z aktivnostjo svojega predsednika Mihe Novaka in podpredsednika Dušana Žumra v zvezi s stavko delavcev v poslovni enoti Novotehna trgovskega podjetja KOČNA.
Podprl ju je v njunem prizadevanju, da se nastali položaj umiri in spor reši z dialogom.
Obravnaval je tudi poročilo delovnega inšpektorja o ugotovitvah o tej stavki. Izvršni svet ugotavlja, da nastali položaj v tem podjetju pomeni tudi veliko moralno in poslovno škodo. Zato je pozval Ministrstvo za delo RS, družbenega pravobranilca samoupravljanja RS, Javno tožilstvo in Službo družbenega knjigovodstva, da takoj začnejo z revizijo postopkov lastninjenja, vključno z oceno zakonitosti stavke v podjetju KOČNA. O svojih ugotovitvah pa naj obvestijo izvršni svet. (F. S.)
4D
Odprto pismo
Predsednici časopisnega sveta
Kamniški občan
Spoštovana gospa Breda Podbrežnik - Vukmir
Ni moja navada, da bi o problemih, ki jih je možno urediti po običajni poti, razpravljal preko javnih medijev. Na žalost mi je tokrat ostala samo ta možnost. Pa preidiva kar takoj k stvari.
Ko je bilo podjetje Prelest še izdajatelj Kamniškega občana, sem na 7, in 8. seji časopisnega sveta prosil za oceno dela izdajatelja, na 9. seji pa jo zahteval. Časopisni svet se je temu vprašanju uspešno izmikal, saj celo enakemu predlogu izvršnega sveta ni ugodil. Obenem pa se je časopisni svet na vsaj štirih zadnjih sejah neprestano trudil, da bi dokazal potrebnost javnega razpisa za izdajatelja Kamniškega občana. Razlogi so bili različni in so se od seje do seje spreminjali. Posamezni člani so si pomagali celo z lažmi, da bi bili v svoji vnemi dovolj prepričljivi. Cilj časopisnega sveta je bil znebiti se podjetja Prelest, kar sem na eni od sej tudi omenil, pa so me »naši največji prijatelji« med člani časopisnega sveta prepričevali da to ni res. Odločitev izvršnega sveta glede izbire izdajatelja (mimogrede: izdajatelj je postal najslabši ponudnik) je to mojo tezo v Celoti potrdila.
Kljub vsemu še vedno čakam oceno našega dela in vas javno sprašujem, kdaj jo boste uspeli pripraviti. Bojim se, da ste v svoji veliki vnemi za dobrobit novega izdajatelja, za katerega ste celo sodelovali tudi pri kaznivem dejanju vloma v naše prostore, na nas in na sklep 9. seje časopisnega sveta že čisto pozabili. Pa še za osvežitev spomina: izdajatelji Kamniškega občana smo bili od 1.4. 1991 do 29. 6. 1993 in v tem času je redno izšlo 50 številk Kamniškega občana.
Za Prelest, d.o.o.: TONE ŠTRUS
Podjetju Bistrica.. •
Dovolite mi, da vam ob izboru za izdajatelja našega občinskega glasila iskreno čestitam in zaželim veliko uspeha.
Kot verjetno veste, sem se osebno zavzemala za vrnitev časopisa in s tem kapitala in ne nazadnje tudi melosa, kamniškega duha in utripa nas samih v dobrem in slabem v domači kraj. Pri mojih prizadevanjih sta me vodila predstava o časopisu, ki bo oblikovno, estetsko in vsebinsko živ in trdoživ glas s slovenske zemlje, ki jo moremo uživati, in prepričanje, da jo bomo zmogli najbolje ustvariti kar mi, kamniški občani sami. Če je le mogoče in dobro, tudi domače tolarje obrnimo sami, čeprav majhne. Kamničani smo bili namreč pogosto naivneži, ki so jim bolj prebrisani spelje vali denar. Lokalno podjetništvo je morda prav zato bolj kot drugje še v porodni dobi. In morda se prav zato po naših ulicah brez ljudi, ko se^zapro trgovine, plazi nekaj zaspanega, preživelega, zatohlega - kot da celo Kamničanov ne vleče v lastno mesto.
Zato sem vesela vsakega koraka naprej.
Tudi porodni čas podjetja Bistrica bo verjetno trd in naporen. Verjamem, da je mogoče uspeti. Zato vam želim veliko poguma, vztrajnosti, diplomatske spretnosti in vsaj nekaj osebne in poslovne sreče.
Lep pozdrav
VANDA REBOLJ
NA L. 1988 S PROSTOVOLJNIMI PRISPEVKI IN DELOM STRANJSKIH FARA-NOV, PLANŠARJEV, BAJTARJEV IN GASILCEV«
Pri tem je nerazumljivo, da je na spominski plošči izpuščen podatek, da je kapelico iz leta 1938 požgal nemški okupator v zadnjem letu druge svetovne
vojne - leta 1945, koje vendar Božja mati Marija tudi KRALJICA MIRU.
Romar, ki obišče to kapelico z oltarno sliko MARIJE SNEŽNE, bi na njenem kraju poglobljeno čutil vojne grozote, ki uničujejo svet in človeška življenja.
FRANC URŠIČ
Iz dela Rdečega križa
Krvodajalske akcije, ki je bila v času od 9. do 13. avgusta na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, se je udeležilo 581 krvodajalcev iz kamniške občine. Na odvzem krvi so se prijavili iz delovnih in drugih organizacij, veliko pa tudi iz krajevnih skupnosti.
1. avgusta 1993 je bilo v Paluzi (Italija), srečanje organizatorjev krvodajalstva iz videmske pokrajine, avstrijske Koroške in Slovenije. Iz Slovenije so bili povabljeni: Republiška organizacija RK ter občinske organizacije RK iz Nove Gorice, Kranja in Kamnika. Zaradi zadržanosti ostalih se je srečanja udeležila le kamniška delegacija, ki je v tem primeru zastopala krvodajalce iz Slovenije. Na srečanju so se dogovarjali o medsebojnem sodelovanju in širitvi te humane krvodajalske aktivnosti. STANE SIMŠIČ
KAMNIŠKI OBČAN
ekologija, mnenja, stališča, odmevi
9. SEPTEMBRA 1993
Odgovor na članek g« Marte Janežič
Nerad se spuščam v nekonstruktivne in brezplodne polemike, vendar sem g. Marti Janežič dolžan odgovor že zato, ker me v svojem članku »Prospekt ali vodič?« v 14. številki Kamniškega občana poimensko omenja vsaj osemkrat; jaz njenega imena v svojih razmišljanjih o kamniškem prospektu nisem omenil niti enkrat! Zato me čudi, da se g. Janežičcva čuti osebno prizadeta. Res je, da opravlja funkcijo svetovalca za turizem v kamniški občini, vendar nje nikjer v svojih člankih nisem okrivil za zgrešeni prospekt Kamnika. Za ta »podvig« so verjetno bolj krivi drugi »botri«, predvsem pa izvajalec Kompas Design d. d. O strokovnih in poklicnih kvalitetah g. Marte Janežič nisem nikoli dvomil, niti nikoli napisal žal besede! G. Marta Janežič ima tudi vso moralno in strokovno pravico izpodbijati moje trditve, koliko pa so njeni argumenti relevantni, naj presodi bralstvo. Povsem razumljivo pa je, kot pravi že star slovenski pregovor, »da vsak berač svojo malho hvali«. Pa pojdimo lepo po vrsti!
Gospe Marti Janežič se opravičujem, če sem dobil napačno informacijo, da je bil izvajalec oglasnih panojev Kompas Design d. d. Vsekakor pa je panoje naročil in plačal isti naročnik kot ostali turistično-propagandni material. Še vedno sem mnenja, da so ti panoji estetsko vprašljivi, še posebno pa so mo-
teči v starem mestnem jedru.
Ponovno poudarjam, da sem kot član komisije natečaja za izbor celostne grafične podobe občine Kamnik predlagal, da se natečaj ponovi, če nihče izmed štirih prispelih elaboratov ni povsem ustrezal kriterijem razpisa. Ce ta podatek ni prišel v zapisnik, je še najmanj moja krivda! Na seji komisije je bil izbran znak in logotip Kompas Designa kot osnova celostne podobe grafičnega oblikovanja. Nikomur pa se takrat ni niti približno sanjalo, kako neki bo izgledal prospekt ali vodič Kamnika! Še enkrat poudarjam: izdelavo tega bi morala nadzorovati strokovna komisija, v kateri naj bi bili predvsem poznavalci Kamnika!
Da pa je bil drugonagrajeni nate-čajni projekt ing. arh. Marjana Kocjana najbolj inovativen in oblikovalsko zanimiv, a žal v nekaterih detajlih nedodelan (verjetno zaradi časovne stiske), pa trdim kot strokovnjak (likovni kritik in akademski slikar) in ne zato, ker je g. Kocjan slučajno vnesel v svoj projekt element mojega akvarela. Takšna podtikanja s strani g. Janežičeve se izkažejo kot neresna, če vemo, da je g. Marjan Kocjan prejel za svoje oblikovalsko delo domača in tudi mednarodna priznanja.
Gospa Marta Janežič me podu-čuje o »nepoznavanju osnovnih pojmov s področja turističnega marketinga«, to je o neločevanju
med pojmoma prospekt in vodič in vse skupaj podkrepi in začini še z izvlečki iz latinske etimologije. No, latinščino sem se učil v šoli in jo verjetno bolje obvladam kot omenjena gospa. Ker pa smo ravno že pri latinščini, citirajmo še znani rek: »O, saneta simplicitas!« Vsakomur je jasno, da je v tako majhni srenji, kot je kamniška, edino logično, ekonomično, racionalno (in kar je še pojmov, ki izvirajo iz latinščine ali grščine), da se izda prospekt in vodič ter katalog turistične ponudbe skupaj v eni publikaciji. Če tega v kamniškem turizmu še niso dojeli, naj se malo ozrejo po bližnji in daljni okolici. Če sem v svojem pisanju uporabljal enkrat termin prospekt, drugič pa vodnik, naj povem, da sem mislil le na »prospekt« in se za pomoto opravičujem in srčno upam, da bo vodič, ki naj bi že izšel, manjše zlo in skropucalo od prospekta.
S trditvijo g. Marte Janežič, da je projektant pri oblikovni zasnovi prospekta »zasledoval sodobne trende«, se popolnoma strinjam. Predvsem jih je ZASLEDOVAL, še zdaleč pa ne dosegel! Oblikovanje spornega prospekta je namreč tako daleč od sodobnega oblikovanja kot današnji kamniški turizem od tistega iz časa razcveta Kurha-usa (po kvaliteti). Tudi novi znak in logotip, ali če hočete celostna grafična podoba bolj sodi v trideseta leta tega stoletja kot v današnji čas.
Še vedno trdim, da je oblikovalec kamniškega prospekta popoln ne-poznavalec Kamnika, da ne rečem likovni analfabet (kar sem v svojih člankih že obsežno argumentiral), ne glede na to, kaj je omenjeni oblikovalec že kdaj oblikoval ali še bo in kakšne titule si lasti. Za te izjave v celoti odgovarjam tudi pred stroko in pred stanovskimi združenji, katerih član sem.
Vse kar sem napisal, niso nikakršne zlonamerne obtožbe kogarkoli, temveč le dobronamerna kritika in opozorilo. Kot strokovnjak z likovnega področja in poznavalec Kamnika sem le opozoril na v nebo vpijoče pomanjkljivosti prospekta. Žal, na napakah se učimo. Ali pa tudi ne?
Na koncu poudarjam, da želim kamniškemu turizmu, turističnim delavcem in g. Marti Janežič osebno samo dobro in veliko uspeha. Še posebno toplo pa polagam na srce g. Janežičcvi, naj se ne zgleduje le po starih Rimljanih (De gustibus non est disputandum), ampak naj namesto »različnim okusom«, za božjo voljo, raje prisluhne in verjame in zaupa stroki. Pa ne samo turistični, ampak tudi zgodovinski, umetnostno-zgodovinski, likovni in oblikovalski.
DUŠAN LIPOVEC, član Slovenskega društva likovnih kritikov in Zveze društev likovnih umetnikov
Spoštujte / Kamnik - III.
Spoštujte Kamnik - II,
Tako je zapisal v drugi julijski številki ogorčen mladec »vaš Iztok Čebašek« in vas oziroma nas popljuval. Sprašujem se, koga gospodič Čebašek spoštuje? Gospodov in gospa, ki so mu v glavo vbijali znanja, ki jih ima danes, očitno ne. Prav tako ne tistih, ki so Kamniku prinesli današnje ime, pa kakršnokoli že je! Imam pa občutek, da spoštuje predvsem sebe, svojo ogorčenost in togoto, ker sam »v današnji blaginji« ni dosegel tistega, kar bi s svojim intelektom (nekaj kljub vsemu manjka) lahko.
To, da ima pisec svoja vrednostna merila, sicer ne bi
bilo nič napačnega, če ne bi bil venomer v razsodniški vlogi vsevednega. Spušča se v zadeve, ki jih pozna, in v tiste, o katerih ne ve nič ali iz »kavarniških razgovorov« bore malo, po pravilu, jaz lahko!
Mladi mož, poudarjate, da niste hoteli služiti vojske - izredno srečo ste imeli! Mi, navadni državljani s podobnim uporom ne bi prišli skozi tako brez posledic. Menda odklanjate orožje; kdo izmed nas se navdušuje nad njim? Ali pa odklanjate tudi vse drugo, kar grozi in uničuje mladost in življenja? Ljudi ne ubijajo le puške in bombe...
RAZSTAVA KOZ V KAMNIKU
V času dnevov narodnih noš v Kamniku si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo koz, ki jo že drugo leto zapored pripravlja kozjerejsko društvo iz Kamnika. Videli bodo lahko okrog 25 koz obeh spolov — sanske in srnaste. Živali na razstavi bodo ocenjene in jih bo možno tudi kupiti.
Razstava bo 11. in 12. septembra na dvorišču OŠ 27. julij od 8. do 19. ure.
Vabljeni!
Pa pustiva to, reciva še besedo ali dve o raznih prijateljstvih in znanstvih, ki jih očitate.
Po vaših izjavah je postal Kamniški občan družinski časopis Romšakovih. Res je, sam sem še urednik, moja mati je bila lektorica, oče pa tehnični urednik. In ker je bilo to menda »grozno opazno,« saj prispevki še vedno govore le o naši družini, njenem rodovniku, potomcih in naših konjičkih, sporočam vam in vam podobnim, da se bomo umaknili s čisto vestjo! Za ljubi mir in dobro voljo. In če boste takrat nastopili vi, vam v olajšanje sporočam, da vam jaz ne bom »sral po glavi,« tako kot to delate vi.
Očitate mi tudi prijateljstvo z gospodom županom, pri tem pa pozabljate, da sem tudi vas že povabil na pijačo in takrat ste mi v pogovoru obljubili prispevek o muzeju na Zapričah. Pa ni bilo nič z njim, pijačo ste mi pa le »dovolili« plačati. Pa mi ni gospod župan nič očital, ker sem vas povabil. Pojavlja pa se misel, da znate moralo, ne-
delavnost in druge zablode očitati le drugim, pozabljate pa nase.
Kljub temu, da živite v nekem »drugem svetu« in da se vam žvižga za vrednote, ki nam nekaj pomenijo, boste verjetno želeli imeti zadnjo besedo, tako kot vse vsevedne vaške opravljivke. Izvolite, z moje strani pa le AMEN!
MATIC ROMŠAK
Ob vseh kritikah na račun novega kamniškega prospekta čutim dolžnost, da povem tudi svoje mnenje.
Meni je prospekt všeč. O njem ne morem podajati strokovnega mnenja, saj ne sodim niti v umetnostnozgo-dovinsko niti v oblikovalsko stroko. Moje mnenje je torej laično, vendar menim, da je meni podobnim, torej nestrokovnjakom, prospekt tudi namenjen.
Nekaj let sem delala kot turistična vodnica, kar nekaj pa sem tudi potovala. Prospekti, ki so mi jih — zastonj — ponujali po turističnih pisarnah, v večini primerov niso presegali sedanjega kamniškega. V njih je bilo nekaj fotografij in nekaj najsplošnejših podatkov o mestu. Za dodatne informacije ali zemljevid mest pa sem se morala potruditi posebej in vodiče ali karte v večini primerov tudi plačati.
Kamniški prospekt se mi zdi dopadljiv. Tekst se bere tekoče in omenja večino tistih točk, ki jih svojim gostom pokažem tudi sama. Večina fotografij mi je všeč, nekatere se mi zdijo tudi zelo lepe (na , primer Kamničanka v narodni noši). O oblikovanju, na žalost, ne morem razpravljati.
Še najbolj pa me moti kamniška navada (mogoče je tako
tudi v drugih manjših mestih), da se vsakogar, ki se začne ukvarjati s kako dejavnostjo, zelo kmalu potolče in ponavadi brez pravih argumentov. Logično je, da tisti, ki dela, dela tudi napake in po bitki je pač najlaže biti general. Zdi se mi, da imajo na občini s svetovalko vred po dobrem letu dela - kljub vsem kritikam - kaj pokazati.
Dovolite, da se mimogrede obregnem še ob splošno raven članka g. Čebaška. Zdi se mi, da ne presega ravni gostilniških čenč. Prav nič me namreč ne zanima, s kom prijateljujeta moj župan ali urednik mojega lokalnega časopisa. Prav tako mi je vseeno, ali svoje pivo plačujeta ali ga dobivata zastonj. To je stvar njune osebne izbire. Žal pa je Kamnik majhno mesto in tudi najbolj neumne trditve imajo lahko velik odmev.
Upam, da bodo občinski možje ob morebitnem odhodu g. Marte Janežič uspeli zanjo najti ustrezno zamenjavo. Po mojem mnenju bi bil najustreznejši kar g. Iztok Čebašek, to je najpronicljivejše pero Kamniškega občana. Prospekt, ki ga bo on ustvaril, bo gotovo zdaleč najboljši, naval turistov pa tolikšen, da se jih bomo komaj obranili.
META LAH
Ali milica ali naša policija?
Izhodišče za delo policije so predpisi, ki urejajo njene pravice in dolžnosti. Navadno rečemo, da so to pooblastila. Zato je neizpodbitna resnica, daje strokovno delovanje policije znotraj njenih pooblastil eden od bistvenih pogojev za njeno učinkovitost in tudi njen ugled v javnosti! Če policija ravna drugače, na primer po navodilih zagovornikov sile, vpliva in moči, pa četudi večine, potem v njeno strokovnost in učinkovitost ne moremo verjeti, predvsem pa ji ne moremo zaupati.
Za kaj pravzaprav gre?
Gre za to, da kamniška policija očitno ni zmogla toliko strokovnosti in moči, da bi preprečila dejanje, s katerim so večinski »stavkokazi« dne 23. 8. 1993 (po enem tednu stavke) razbili veliko izložbeno okno Kočnine trgovine Novotehna in nasilno posta-
vili stavkajoče čez prag. To ni storila kljub večkratnim opozorilom na nevarnost nasilnega dejanja.
Da je šlo za navodila »z vrha«, dokazuje tudi dejstvo, da je policija potrebovala za posredovanje več kot deset minut (čeprav se nahaja v neposredni soseščini trgovine Novotehna), medtem ko potrebuje v drugem primeru za pot v najsevernejši zaselek občine samo petinštirideset minut.
Kdo bi prevzel odgovornost za nasilje tridesetih ljudi nad stavkajočimi, do katerega k sreči ni prišlo predvsem zaradi preudarnosti stavkajočih? Policije v usodnih trenutkih na kraju dogodka ni bilo.
Da je policija ravnala po navodilih, jo izdaja tudi njena opredelitev dejanja. Po njenem sploh ne gre za kriminalno dejanje - vlom, ampak samo za kršitev javnega reda in miru. Mar ni s tem raz-
vrednotila svojo strokovnost in prekoračila pooblastila, saj je sodišču odvzela dolžnost in pravico, da o dejanju odloči in mu sodi?
Policija zapisano lahko zanika, ne more pa zanikati, da je s svojim ravnanjem (po navodilih) omogočila nasilno poseganje v delavsko gibanje, kar stavka delavcev nedvoumno je.
Zato takšni policiji ne moremo zaupati! Kajti že jutri se lahko zgodi vsakomur od nas, da bo po »navodilih« zopet gluha in slepa nekaj usodnih minut.
Bo kdo iz kamniške policije prevzel odgovornost za takšno ravnanje?
Če gledamo z vidika prejšnjega  družbenega pomena ljudske milice — nobeden. Ve pa se, kdo je odgovoren za ravnanje kamniške policije. MATEVŽ SKAMEN, poslanec NDS v družbenopolitičnem zboru
Odlok o vsebnosti žvepla v kurivih
Meritve v zadnjih letih so pokazale, da Kamničani vdihavamo zelo onesnažen zrak. V letu 1992 smo se znašli celo že na tretjem mestu neslavne lestvice krajev z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji, takoj za Trbovljami in Hrastnikom. Zaradi tega je jasno, da moramo tudi v Kamniku čimprej nekaj storiti za zrak, saj aam tudi zaradi našega zdravja ne sme biti vseeno, kakšen zrak dihamo.
In kaj lahko storimo, da bi bil zrak v Kamniku boljši? Prav gotovo je eden od učinkovitih načinov za izboljšanje stanja prehod na ogrevanje s plinom. Priprave na plinifikacijo že potekajo, vendar lahko konkretne rezultate pričakujemo šele po nekaj letih. Prav tako nameravamo pripraviti tudi ukrepe, ki naj bi pripomogli k boljšemu vzdrževanju in optimiziranju načinov kurjenja v individualnih kuriščih. Tretja možnost, ki bi bila po našem mnenju učinkovita že po kratkem roku, pa je omejitev vsebnosti žvepla v kurivih,
Znano je, da so skupinska in individualna kurišča največji onesnaževalec zraka, medtem ko je promet udeležen z zanemarljivim deležem. Z uporabo premogov in kurilnih olj, ki vsebujejo manj žvepla, neposredno zmanjšamo tudi emisijo žveplo-vega dioksida v ozračje. V razvitih deželah so že v preteklosti spoznali, da je nadzor in omejevanje žvepla v fosilnih gorivih najcenejši in najučinkovitejši ukrep za izboljšanje kakovosti zraka. To je posebej pomembno pri uporabi fosilnih goriv v individualnih kuriščih, kjer ni možno nadzorovati in čistiti dimnih plinov. Pozitivni učinki omejevanja žvepla v kurivih so znani iz Nemčije ter Avstrije, v letu 1991 pa se je za omejitev žvepla v kurivih odločil tudi Maribor. Z omejitvijo žvepla ob istočasni plinifikaciji so v Mariboru dosegli pomembno izboljšanje kvalitete zraka.
Zaradi tega smo se tudi v Kamniku od-
ločili reševati problematiko onesnaženega zraka na podoben način. Da ne bi povzročili povečanja stroškov za nabavo kurjave, smo se zaenkrat odločili za dokaj blago omejitev vsebnosti žvepla 0,7 g/MJ (v Mariboru velja strožja omejitev 0,5 g/MJ). Seveda se vam z odlokom dovoljene koncentracije ni treba zapomniti. Ob nakupu premoga v kamniški občini bo že na tehtal-nem listu označeno, Če premog ustreza Odloku o vsebnosti žvepla v kurivih. Tudi podjetje Napredek iz Domžal se je pripravljeno prilagoditi našemu odloku.
Tehtalnega lista vsekakor ne zavrzite, saj boste z njim ob kontroli dokazali izvor kuriva. Po odloku ste ga dolžni hraniti vsaj eno leto. Nadzor nad izvajanjem odloka bo vršila dimnikarska služba v sodelovanju s požarno inšpekcijo.
Od domaČih premogov odloku ustrezajo premogi iz Zagorja, Hrastnika in Velenja, medtem ko imajo premogi iz Trbovelj, Senovega in Kanižarice previsoke koncentracije gorljivega žvepla. Uvoženi premogi imajo večinoma manj žvepla ter večjo kurilno vrednost. V podjetju Kočna so obljubili, da se bodo skušali oskrbeti tudi s kvalitetnejšim uvoženim premogom.
Zavedamo se, da bi bilo najbolj učinkovito, če bi lahko subvencionirali razliko v ceni med domačim in uvoženim premogom, vendar tega občinska blagajna ne prenese. Zaradi tega smo republiški vladi predlagali, da bi se nakup kvalitetnejšega premoga z manj žvepla lahko štel vsaj v davčno olajšavo. Ministrstvo za okolje in prostor naše pobude ni sprejelo, kljub svojemu deklariranemu zavzemanju za čistejše okolje.
Kurilna olja, ki so trenutno v prodaji, imajo vsa dokaj nizke vsebnosti gorljivega žvepla in tako ustrezajo tudi pogojem odloka. Bolj problematične pa so nekatere vrste mazutov.
JANKO URBANC
Odprtje novega prizidka šole v Komendi
Izpolnjena dolgoletna želja
Predsednik IS občine Kamnik Mihael Novak in predsednik KS Komenda Roman Grošelj sta 28. avgusta ob 18. uri družno prerezala trak na vhodnih vratih novega prizidka OS Komenda-Moste k štirira-zrednici v Komendi in s tem izročila šolo njenemu namenu. Tako se je izpolnila dolgoletna želja staršev, učiteljic ter učiteljev, da bi se otroci s Komendskega lahko šolali v novih sodobnih šolskih prostorih. Takšne prostore so si želeli tudi učenke in učenci sami.
Pot do šole je bila dolga in tudi s trnjem posuta, zato so vsi trije slavnostni govorniki zaradi nove pridobitve izražali veselje in zadovoljstvo.
Roman Grošelj, ki je s članom Sveta KS Komenda Ivanom Debeljakom in še nekaterimi krajani, najbolj zaslužen za novo šolo, se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji in opremljanju novih šolskih prostorov, v imenu Sveta KS Komenda pa tudi pozdravil posebne goste in vse udeležence slovesnosti. Povedal je, da so si Ko-mendčani želeli novo šolo že sedemnajst let, pred tremi leti pa so pogumno zastavili vse moči, da bi do nje tudi prišlo. 8. avgusta 1992 je bil položen in blagoslovljen temeljni kamen, v dobrem letuje bila šola zgrajena in opremljena. Zasluge za to imajo predvsem kamniški občinski organi, saj so prisluhnili želji KS Komenda po nujni takojšnji opremi novih šolskih prostorov. 0 tem so se predstavniki vseh treh KS (ko-mendske, kriške in moščanske) in delegati Skupščine občine Kamnik s Komendskega dogovorili na spomladanskem sestanku v moščanski šoli. Domačini, čeprav so kar 15 let plačevali dvoodstotni samoprispevek (večinoma namenjen ravno za novo šolo), ne bi sami zmogli težkega bremena gradnje in opreme nove šole.
Ta je stala 1.750.000 DEM v tolarski protivrednosti. Gradilo jo je kamniško podjetje Graditelj, dela je nadzorovalo škofjeloško podjetje Lokainvest, gradbenemu odboru je predsedoval Branko Božič iz Kamnika. Načrte je naredil dipl. inž. arh. Feliks Hribernik iz Graditelja. Za opremo šolskih prostorov je poskrbela Lesnina inženiring Ljubljana, prva dela pa so se začela poleti 1992, jeseni istega leta pa stekla s polno paro. Zemljišče je bilo kupljeno že prej, pa tudi nekateri domačini so že prej naredili marsikateri korak, da je končno prišlo do uresničitve zahtevnega načrta.
Grošelj je še povedal, da je končana le prva stopnja del, saj ima KS Komenda v načrtu še izgradnjo nekaj novih učilnic, zlasti pa telovadnice.
Ravnateljica OŠ Komenda-Moste Marija Mojca Maleš je predvsem poudarila, kakšno pridobitev pomenijo novi šolski prostori za učence in učitelje. So med najsodobnejšimi ter po izgledu in opremi morda celo med najlepšimi v Sloveniji. Zahvalila se je vsem, ki so slišali in uslišali stisko učiteljev in učencev in za novo šolo zastavili svoje moči in vpliven glas. Ponujala bo boljše učne pogoje, povzročala pa tudi nelagodje pri tistih učiteljicah in učiteljih, ki bodo poučevali na šoli v Mostah: »Del naših učencev in učiteljev bo svoje delovno vrvenje preizkušal malodane v razkošju, drugi del - in na žalost še vedno večinski - pa bo še vedno utesnjen v skrajno nefunkcionalnih učilnicah in daleč premajhnih avlah šole Moste. Eni in drugi bomo tudi vnaprej še kako občutili pomanjkanje ustreznih športnih površin.«
Kljub temu je izrekla ohrabrujoče besede: »Lahko mi verjamete, da ne meni ne mojemu kolektivu ne bo zmanjkalo poguma tudi vnaprej za čim kvalitetnejše vzgojno izobraževalno delo tako v eni kot tudi v drugi šolski stavbi«. Prebivalce Komendskega je povabila, naj v prihodnje z večjo tenkočutnostjo prisluhnejo prostorskim in organizacijskim težavam, ki jih imajo učitelji, ko skušajo učencem tudi v »zastarelih šolskih prostorih«, kakršni so v moščanski šoli, »delati po sodobnih vzgojno-izobraževalnih konceptih«, pri tem pa morajo vlagati več moči, kot bi jih sicer.
Povedala je tudi, da se je učiteljski zbor OŠ Komenda-Moste kljub težavnim pogojem dela znal in uspel pridružiti tistim slovenskim šolam, ki sledijo novostim vzgojno-izobraževalnega programa, nato pa jih je naštela. Naštela je tudi, kakšne uspehe žanjejo učenci in učitelji OŠ Komenda-Moste v občinskem in državnem merilu in za kaj si posebej prizadevajo. Ena glavnih pridobitev novega prizidka v Komendi bo prav gotovo enoizmenski dopoldanski pouk, ki ga na Komend-skem že dolgo ni bilo, vključno s petim razredom. Žal pa ga učenci prvih štirih razredov na šoli v Mostah še ne bodo deležni.
Predsednik IS občine Kamnik Mihael Novak je v svojem govoru najprej omenil, kako so potekala dela pri gradnji šole in kako so pri tem sodelovali občinski organi, zlasti še IS. Iz občinskega proračuna so v letih 1992 in 1993 za nove šolske prostore v Komendi namenili kar 1.650.000 DEM v tolarski protivrednosti.
Vesel, da je uspešno opravljeno tako veliko delo (»zmoremo veliko, če to skupaj tudi hočemo«), ki je
Novi prizidek šole v Komendi
pomembno za vso kamniško občino, zlasti pa Komendsko, je ob dobrih željah učencem in učiteljem poudaril: »Tu naj se kuje znanje in oblikujejo ter potrjujejo srčne vrednote, ki jih naša mlada država še kako potrebuje in bo lako šola prispevala svoj delež, da bo tod vedno bival dober, pošten in zaveden slovenski rod. Potem se nam naše bodočnosti resnično ni potrebno bati.«
Komendčanom je najboljše želje in čestitke poslal po brzojavki tudi predsednik Skupščine občine Kamnik Maksimiljan Lavrinc. Žal se slovesnosti ni mogel udeležiti. V telegramu je zapisal, da so novi šolski prostori sad dolgotrajnih skupnih naporov vseh, ki so si prizadevali zanje.
Odprtje šole je privabilo veliko domačinov, kar je tudi zgovorno znamenje, kako pomembno dejanje je to. Slovenost je polepšala povorka od gasilskega doma do prostora pred vhodom v novi šolski prizidek. V njej so stopali domača konjenika, komendski in kriški gasilci, nosilci praporov, nad 30 narodnih noš, domačini; igrala je kamniška godba na pihala. V povorki je bil tudi kočijaž s kočijo, spredaj pa zastavonoša s slovensko zastavo. Blizu šole se je košatil visok mlaj.
Slovesnost pred šolo se je začela z igranjem slovenske državne himne (kamniška godba), pel jo je Moški pevski zbor Komenda. Govoru predsednika KS Komenda Romana Grošlja je sledil nastop članic in članov Orfove skupine OŠ Komenda-Moste, ki jih poučuje učiteljica glasbe Alenka Drčar. Nato so obiskovalci prisluhnili domiselnemu recitalu pesmi Milene Batič, ki ga je s skupino svojih učencev pripravila učiteljica Bernarda Zorman, povezan pa je bil z učenčevim do-
življanjem šole. Pred in po zadnji pesmici so udeleženci slovesnosti spet prisluhnili Orfovi skupini. Sledil je govor ravnateljice Maleševe, nato pa pesem Slovenec sem, ki jo je zapel Moški pevski zbor Komenda. Po govoru gospoda Novaka so Izvršni svet, KS Komenda in OŠ Komenda-Moste tistim, ki so najbolj zaslužni za nove šolske prostore v Komendi, namenili posebna priznanja in nagrade. Moški pevski zbor Komenda je svoj pevski del sklenil s pesmijo Domovini. Po prerezu traku je komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic zmolil blago-slovilno molitev in nato blagoslovil novi šolski prizidek. Vezno besedilo je bral Janez Zadrgal, pripravil pa ga je skupaj z Goranom Peršinom, oba pa sta Komendčana.
Na vrsti je bil ogled novih šolskih prostorov. V prizidku k nižjera-zredni osnovni šoli, dograjeni leta 1969, so prostorna avla, kjer bodo tudi proslave in drugi kulturni nastopi učencev, kuhinja in jedilnica, pet učilnic, sanitarije, trije kabineti, garderobi in zbornica. Šola je cnonadstropna. Prvi vtis je, da so dela opravljena kakovostno. Zlasti razveseljujejo prijazni, svetli in lepo opremljeni šolski prostori.
V avli in pred šolo so se nove velike pridobitve za Komendsko in njegove prebivalce še dolgo v noč ob pesmi, v pogovoru in prijetnem razpoloženju ter prigrizku in kozarčku dobre kapljice veselili mnogi Komendčani. Da bi jim bilo pri-jetneje, jim je igral ansambel Katarina iz Medvod. Organizatorji slovesnosti so bili še posebno veseli, da ni deževalo, čeprav so ves čas nad glavami množice lebdeli grozeči, svinčeni oblaki. Posebej povabljeni gostje pa so si pod vodstvom prof. Ande Peterlin tudi ogledali Glavarjevo knjižnico v Komendi in njene dragocenosti.
JOŽE PAVLIC
Pred dnevi narodnih noš
Septembrski vikend, ki se bo končal z nedeljo, 12. septembra, s povorko narodnih noš, bo vnovič za ves Kamnik tisti praznični splet lepih sončnih dni, ko mesto kot vsako leto želi začutiti del svoje nekdanje tradicionalne identitete.
Narodne noše kot simbol naše — ne samo etnografske — ozaveščenosti, pač pa kot zunanja, v svečano opravo odeta slovenska samobitnost, nadene jo vsakega septembra v letu našemu kraju poseben čar. Ta mikavnost, ko se oživlja spomin na nepolitično doživljeno slovensko etnografsko bit, pa je hkrati tudi velika priložnost. Najpoprej, če jo pogledamo pragmatično, z očmi gospodarstvenika, gostinca, turističnega delavca je to priložnost, da v teh, za Kamnik ne nepomembnih panogah, dosežemo bistven, s tolarji merljiv premik naprej. To je velika promocijska priložnost, ki jo kaže izrabiti za poudarjanje vseh tistih panog, dejavnosti in prizadevanj, ki jih v Kamniku postavljamo kot prednostne na prvo mesto in za katere želimo, da postanejo paradni konji kamniške, v turizem, planine, obrt, malo gospodarstvo zazrte prihodnosti. Morda je prav to priložnost, da bomo svojim lju-
dem doma in drugim v tujini, ki so željni take narave, kakršno imamo menda samo še mi, pokazali na čem vsem lepem temelji naša slovenska samozavest.
Turizem in turistični delavci, ki v večini hočejo naprej iz čudne, težko premakljive zaostalosti, bo znal to priložnost, o kateri govorim, nemara izrabiti vsaj tokrat.
Na koncu pa so kamniški Dnevi narodnih noš priložnost za vse nas, da praznik prinese tudi trenutek za to, da ob lepoti doživljanja etnografskega izročila okrepimo Ičpo in za pravega Slovenca osrečujočo zavest doživljanja veselja z ničemer obremenjenega SLOVENSTVA.
Ob tem je človeku težko, ko je še vedno priča nekakšnemu zaničevanju vsega, kar je domače. Zdi se, da je še veliko takšnih, ki se naše tovrstne zavesti in doživljanja narodne noše kot del nas, ki smo Slovenci, kar nekako sramujejo in vse v zvezi z njo razglašajo za kulturno pritlehnost. Pri tem ne prav razveseljujočem mnenju vztraja veliko ljudi; žal tudi veliko mladih.
Z žalostjo, da prav kmalu ne bo drugače, sem lahko v ravnokar minuli preteklosti ugotovil,
da tako gleda na narodno nošo in na vse, kar jo predstavlja, tudi kar nekaj učiteljev, ki z ironijo spremljajo poskuse oživljanja lepih stvari in vračanja tovrstne narodne identitete.
Da je žal tako, so pripomogli mnogi, ki so iz takega praznika in iz takih poskusov vračanja h koreninam etnografske samobitnosti napravili prireditev pijače, hrupa, neokusnosti in strokovnih napak.
Kamnik ima svojo krajevno identiteto starega pod planinami. Ima svojo staro zgodovino, izročila cehov bi lahko povezali v prelep venec stare lepote.
Svojo planinsko nošo imamo, planšarje, majerce in mno-gokaj, kar bomo - če bomo znali - z ljubeznijo do časov in ljudi, ki so vse to predstavljali, mogli ohraniti za prihajajoče rodove. To ne bo pretežko!
Z enim samim zadržkom: le če bomo mi, ki smo vse to prejeli od prednikov, imeli vse to dovolj radi, da bomo isto ljubezen znali presaditi tudi na potomce.
Če bo to doseženo, potem bodo »Dnevi narodne noše« še dolga leta Kamniku v okras in veliko veselje na koncu poletja, ko se to preveša v lepo jesen.
M. BROJAN
Maša na Veliki Planini
Četrtek, 5. avgusta, na praznik Marije Snežne je bila v prelepem okolju Velike planine darovana maša. Zbralo se je približno tristo pastirjev, planincev, turistov, častilcev Marije Snežne. Kapela je bila prvotno postavljena leta 1938, a je bila, tako kot pastirske koče, konec 2. svetovne vojne požgana.
Šele čez triinštirideset let, poleti 1988, je bila postavljena nova. Ob prisotnosti ogromnega števila ljudi jo je blagoslovil slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Letos je bila torej peta obletnica postavitve. Zvon je vabil s svojo pesmijo že slabo uro pred mašo ob enajstih. Njegovo pesem je le kdaj pa kdaj prekinilo zvončkljanje kravjih zvoncev in kakšna beseda glasnejšega pogovora prihajajočih vernikov. Župnik iz Stranj je odklenil vrata in cerkvica se je napolnila. Pastirica z bližnje Gojške planine je pričela z molitvijo rožnega venca. Zaradi obilice ljudi so oltar postavili pred vhod, da bi bili svete maše lahko deležni prav vsi prisotni. Somaševalo je pet duhovnikov. Bazoviški župnik g. Marjan Živic, izselje-niški duhovnik g. Jože Drolc, ki je že 16 let na Švedskem, pater Miroslav iz frančiškanskega samostana v Kamniku — znan ljubitelj planin, župnik iz Šmarce pri Kamniku in župnik iz Stranj, katerega župnija tudi oskrbuje kapelo. V prisrčnem nagovoru se je bazoviški župnik Živic zahvalil pastirjem za prijaznost in gostoljubnost. Povedal je, da rad prihaja na počitnice v Stranje in okolico, saj je pred leti obiskoval pokojnega slovečega župnika Franceta Gačnika. Obred so polepšali zvonki glasovi pevcev iz Stranj, Tunjic, Komende in od drugod. Oltar je krasil skromen, a čudovit šopek gorskega cvetja.
Po končani maši so po še nekaj pesmih pastirji odhiteli vsak v svoj stan odpret lese živini, da se je lahko umaknila v senco, drugi so odšli, nekateri domov na kamniško stran, nekateri na savinjsko, spet tretji pa na kakšno krajšo planinsko turo.
Božji blagoslov pa je, spremljal prav vse, ki so tega lepega dne obiskali sveto mašo na Veliki planini.
ANDREJ RIFEL-FELAN
Dva slikarja v Sadnikarjevi hisi
V povezavi s slovesnostmi ob praznovanju stoletnice muzejske zbirke Josipa Nikolaja Sadnikarja so v Sadnikarjevi hiši na Šutni v Kamniku odprli tudi galerijski prostor namenjen manjšim likovnim predstavitvam.
V avgustu razstavljata akademska slikarja mlajše generacije - BOJAN BENSA IN ANDREJ PAVLIC. Avtorja druži predvsem generacijska pripadnost, saj je njuno slikarstvo v likovnih izhodiščih povsem diametralno, različno.
Za oljne krajine in vedute Bojana Bense, motive iz njegovih rodnih Goriških Brd, bi mirno lahko rekli, da so prava osvežitev v slovenskem krajinskem slikarstvu. Njegove ekspresivne in izredno barvite, a hkrati prefinjeno barvno uglašene krajinske in vedutne podobe so redukcija in transformacija videnega v nove, povsem avtonomne likovne prvine, ki dajo v zaključni fazi sintezo, novo, povsem avtonomno slikarsko »pokrajino« - sliko, ki zapoje v orkestraciji barvnih izbruhov. Sicer pa pravi slikar o svojih krajinah: »Krajine-zunanjega prostora ne doživljam zgolj optično vizualno, pač pa bolj kompleksno — vtisno, kjer posamezne delujoče energije občutim bolj kot druge in jih laže uzaveš-čam. Skupek tega delovanja se udejanja v ATMOSFERI, kot najkompleksnejšem doživljanju energetskih učinkovanj. Barvna magma s svojim energijskim delovanjem edina lahko to specifično atmosfero pokriva v zadostni meri, Krajina se lahko vzpostavi
kot delujoča atmosfera.«
Povsem drugačno je slikarstvo Andreja Pavlica, ki bi ga z najširšo oznako lahko določili kot eklekticizem ali mani-zirem, dopolnjen z duhovitimi slikarskimi domislicami, pa tudi s presenečenji in absurdi. Spogledovanje s starimi mojstri slikarstva, njih zavestno posnemanje, pravzaprav kopiranje detajlov z njihovih znanih slik, je dopolnjeno z nadrealističnimi kulisami s simbolnim inventarjem, ki morda nehote nekoliko sugerira na nadrealni svet slikarstva Štefana Planinca. Ves panoptikum znanih likov s slik Rembrandta, Rubensa, Velasqueza ih drugih mojstrov iz zakladnice svetovnega slikarstva dobi tako v Pavličevih slikah nove konotacije - kot zmes ironije, absurda in poezije. Tudi tehnično obvladovanje takega načina slikanja je pri Andreju Pavlicu solidno in ga lahko postavimo ob bok ne tako maloštevilnim slovenskim slikarjem — »maniristom«, z Rudijem Španzlom na čelu, če med njimi omenimo le tehnično najbolj izpiljenega. Zanimivi so tudi Pavličevi poliptihi — oljne slike sestavljene iz velikega števila malih sličic, s simbolnimi in nadrealnimi, predvsem figurativnimi motivi.
V predstavitvi ciklusa starim mojstrom predanega sli-karsta, ki ne nosi zaman pomenljiv naslov »Predniki«, nas Andrej Pavlic predvsem zaprede v prepričanje o kontinuiteti in apoliničnosti slikarstva, o njuni vraščenosti tudi v sodobne slikarske trende.
DUŠAN LIPOVEC
Kamnik - zakladnica zgodovine (HI.)
Korenine stare vere
Tako nekako kot so »izginili« tisti mali kipi iz kapele na Malem gradu, se je zgodilo v prejšnjih časih še z marsičem! Sedanje krščanstvo je kot prebeljeno stanovanje, katerega so novi gospodarji preuredili po svojem okusu. (Znalcu so jasno videne vse preslikave odn. izmenjave!) Žal tu ni mogoče omeniti vseh »lepotičenj«. Na kraju sedanjega Malega gradu pa se je — po mojem sedanjem znanju - dogajalo naslednje:
Sedanja zidana kapela je bila postavljena po vzoru na nekdanje leseno ali pa iz kamna zidano svetišče; kajti, sicer se v načinu gradnje (tega, ki še obstoji) ne bi ohranilo versko izročilo staro več tisoč let! Kaže, da so namesto dotrajanega (pogorelega/porušenega?) svetišča postavili čvrstejšega še staro varci odn. potomci, ki so se še spominjali ere očetov, da so še razumeli njeno učenje, in da zato tudi niso hoteli »odstopiti« od prejšnje razporeditve; da so, torej, vztrajali na podedovanih načelih! (Seveda, kasneje so bile opravljene nekatere dozidave. Jedro svetišča, njegovo »sporočilo« vere naših pradedov, pa je ostalo neokrnjeno!)
Na staro verovanje (običaje) nakazujejo nedvoumno mnogi ohranjeni dokazi! Za , kakšno (staro) verovanje gre? - Gre za vero naših prednikov, vero izpred tisočletij! Zelo zmotno je »oznanjanje«, da je ta vera bila divjaška (primitivna). Kot jaz vidim te stvari, so predniki, ki so častili Boga na tem kraju (in drugod!) bili na zavidljivo
visoki duhovno-verski stopnji (duhovništvo!).
Vsekakor so se verski obredi na kraju današnjega Malega gradu opravljali še preden je tu bila postavljena kakršnakoli stavba! (Prvotno so se verski obredi povsod opravljali na prostem!) Versko shajanje je imelo dva namena odn. dela: božnjega in človeškega (zemeljskega). Bogu je »pripadala« molitev in hvala, ljudem pa - pojedina. (Danes je tudi tako!) Vrh, višek odn. zaokroženje obreda je bila torej jed, jedina, jed-nja (jadnja po starinsko!), pred tem pa je bil božji del, tj. zahvaljevanje Bogu za Njegovo izkazano dobroto ter prošnje (molitve) za Njegovo naklonjenost še vnaprej!
Jasno je, kaj je za dobro pogostitev potrebno: žival in ogenj! (Sledove le-teh bi se zato dalo najti!) Malokomu pa je znano, da je na teh verskih obredih (takrat vsak mesec... in lahko bi jim rekli tudi slavja, prireditve... saj so trajali tudi po več dni...) bilo več ognjev, najmanj pa trije! Le-ti so bili razmeščeni v obliki trikotnika, katerih vrhovi so se skladali s stranmi neba! Predniki so taki obredni razmestitvi rekli trikuta.
Razporeditev vseh stvari, pa tudi njih število je imelo svoj pomen, svojo simboliko; pa tudi praktično plat, po takratnih vidikih! (Razporeditev oltarjev v katoliških cerkvah je nekdanji razporeditvi ognjev identična, le da nekdanja usmeritev vzhod—zahod zdaj ni več »obvezna«. Slično simboliko kot nekdaj ognji, ima danes v cerkvah
»večna luč«. V podrobnosti tu, seveda, ne moremo).
Omenjena trikuta je imela povsem isti versko-poučni pomen, kot ga ima danes učenje o »troedinosti« Boga. Po mojem mnenju gre pri tej današnji »skrivnosti vere« za neumevanje in zato za dokaj čudno izkrivljeno nekdanjo modrost! Namreč, za naše prednike pri verskih zadevah (takratnem kozmologijskem videnju stvari) število tri ni pomenilo zgolj matematičnega števila, ampak je simboliziralo »začetek« mnoštva (množine) s tem pa tudi neskončnega števila oblik (!) in neskončnosti nasploh! Bog našim prednikom ni bil »sestavljen« iz treh oseb, tudi ni imel treh glav ali treh obrazov ... (o tem bo več povedanega v nasl. nadaljevanjih), ampak se je »kazal« v nešteto veliko oblikah.
Umevanje skrivnosti »začetka« perpetuiranja moči trojke je - žačuda! - preživela med malim narodičem, skritim/stisnjenim na loki pod Triglavom! Narodičem, ki čuti, da šele za dvojko (dvojina!) sledi množina. - Stopite pod nebesni obok in zaznali boste »dih« trojke v vsej naravi (in v sebi!). O tem nas ne morejo poučevati drugi!
Glede gradenj nekdanjih svetišč je nujno, da se omeni vsaj še tole: že v najdavnejših časih so imeli ognji (obredni!) vsak svojo »vlogo«. Glavni je bil zahvalni, »manj glavni« pa prosilni, zaobljubili, itd. (Najbrž imajo tako vlogo tudi današnji oltarji?) Prva nepre-stavljiva svetišča so pač bila kot kolibe, nekakšne nadstrešnice. Le-tem so se dogra-
jevali še drugi »stranski« objekti: za kuhanje, za hrambo posod, pribora za netenje ognja, svetilk, posod za vino, raznih zastav (!), za hrambo orožja, žita in drugega. Vse te kašče (nekoliko spremenjena beseda iz tistih časov!) so sčasoma dotrajale, bile razrušene ali so zgorele... pa je bilo postavljeno kaj boljšega. — Vsega tega je bilo tudi na prostoru današnjega Malega gradu.
Shranjevanje skupne lastnine, nekakšno »narodno« skladišče, muzej, knjižnica, trezor... je bilo nekdaj v/ob svetiščih! Zato so bila svetišča vedno tudi prva na udaru te ali one roparske »ekspedicije«. Ta »posel« je s posebnim veseljem opravljal po Evropi nek Frank, po imenu Karel, ki je očitno prav zato dobil vzdevek »Veliki« (742-814).
Potem, enkrat, se je javne lastnine (!) zahotelo tudi nekaterim posameznikom »znotraj naroda«. Priložnost jim je nudila nova vera (ideologija!). Povzročili so prepire, nerede, zmedo ... Zatem so izropali ali uničili vse tisto, kar je še preostalo po Karlu Velikem. Sledove je spet zabrisal ogenj... in čas!
Isto ljudstvo, ki je znalo zgraditi nekdanja svetišča, (ker jih zdaj ni, se zdi, kot da jih nikoli ni bilo...) je znalo (kar naenkrat?!) zidati nova svetišča, zdaj imenovana — cerkve. Lesorezci, ki so znali domiselno izrezljati in pisano pobarvati (!) kipe »starih« bogov, so zdaj hočeš-nočeš rezljali »nove« bogove ...
Nič novega na tem svetu, bi se reklo. Vse podobnosti z dogajanji pred 50-imi leti in danes, niso naključne!
prihodnjič: SKRIVNOST VERE NAŠIH DEDOV MARJAN SLAVEC
kSSSČZŠ*1* Kamnik se je predstavil
Kočna Kamnik
v Beljaku in Celovcu
Žreb, v katerem so bili vključeni vsi prednaročniki šolskih učbenikov, posamezniki ali preko šol, je izbral srečneže. Prvo nagrado,' BARVNI TELEVIZOR, bo prejel ALEŠ FLERIN, Podgorje 60/b, 8. r. OŠ Toma Brejca. Razdeljenih bo še več kot 30 knjižnih in drugih nagrad. Žrebne številke so na vpogled v knjigarni in na šolah.
V tej akciji so bili udeleženi učenci naslednjih osnovnih šol: OŠ Toma Brejca Kamnik s podružničnimi šolami - Motnik, Zg. Tuhinj, Šmartno, Loke, Sela; OŠ Frana Albrehta in podružnici Mekinje in Vranja Peč ter OŠ Stranje. Posamezniki pa so bili tudi iz drugih osnovnih šol v kamniški občini. Vseh naročnikov skupaj je bilo okrog 3.000.
Akcija je uspešno zaključena, vsem učencem pa želimo veliko uspeha v šoli. Ob koncu leta pa bodo lahko učbenike zamenjali za nove!
Hvala za zaupanje in se priporočamo!
Knjigarna Kočna Kamnik Poslovodkinja REZKA TONIN
Po uspešnem navezovanju stikov z alpskimi mesti se je konec avgusta Kamnik na trgu pred občino v Beljaku in na Starem trgu v Celovcu predstavil s svojo turistično ponudbo in s povabilom na tri velike
septembrske prireditve: EUROCVET 93, DNEVI NARODNIH NOŠ 93 IN DAN SLOVENSKIH PLANINCEV. Pri organizaciji obeh prireditev in še posebno angažiranju več kot 10 avstrijskih novi-
Potopis
Potep po krasu
Odšli smo na ekskurzijo po Krasu. Odpeljali smo se ob sedmi uri z avtobusom Miškom in voznikom Stanetom. Peljali smo se skozi Ljubljano in Ljubljansko barje na Vrhniko, kjer se je rodil Ivan Cankar. Nadaljevali smo do Planinskega polja, po katerem teče reka Unica. V Rakovem Škocjanu smo si ogledali veliki in mali naravni most. Videli smo tudi reko Rak. V preteklosti je bila v Rakovem Škocjanu jama, katere strop se je porušil, ostanka pa sta naravna mostova. V Cerknici smo videli največje presihajoče jezero v Sloveniji. Po njem teče reka Stržen, ki se združi v Unico. Pot nas je vodila do Blok. Bloke so znane po prvih smučarjih.
V Slivnici domujejo čarovnice. Ribnica pa je znana po
doma izdelani suhi robi. V Raščici smo si ogledali rojstno hišo Primoža Trubarja. Po poklicu je bil duhovnik, napisal pa je prvo slovensko knjigo - KATEKIZEM in dal Sloveniji ime. Umrl je v Nemčiji.
Obiskali smo tudi Taborsko ali Županovo jamo. Županova se imenuje zato, ker jo je odkril župan. V njej so: Ledenica, Blatna, Matjaževa in Zadnja dvorana. Vodič je zaigral na kapnike. Nazadnje smo si ogledali še grad Turjak. V gradu je živel Anton Medved. O zgodovini gradu nam je pripovedovala prijazna domačinka. Utrujeni smo se vrnili domov. Najbolj všeč mi je bila Taborska jama in grad Turjak. To je bila nepozabna ekskurzija.
NINA JEMEC 5. č. OŠ Marije Vere
narjev in fotoreporeterjev nam je bil v veliko pomoč generalni slovenski konzul v Celovcu g. JERAJ.
Predstavitve so se udeležili tudi najvišji občinski predstavniki Beljaka in celo župan Celovca, ki so nam čestitali k lepemu programu in nas že povabili za naslednjo sezono.
Kamnik je predstavil predsednik Izvršnega sveta g. Mihael Novak, turistično ponudbo in prireditve pa g. Marijan Štele, član IS za podjetništvo, obrt in turizem. Sodelovali so še predstavnik Arboretuma g. Aleš Ocepek, Planinskega društva g. Cene Grilc in avto-kam-pa g. Miha Resnik.
V kulturnem programu so sodelovali veseli planšar Janez s harmoniko, par narodnih noš Ančka in Franc ter harmonikar Božo in pevec Rok, ki so bili ob ajdovem kruhu, soli in popru ter močeradovcu odlični gostitelji več kot 2000 Beljača-nov in Celovčanov.
Še posebno ugodni so bili odmevi v tisku, saj so nas predstavili kot znamenito staro mesto, posejano z biseri narave in mladim življenjem.
Za staromodni in včasih kar preveč zaspani Kamnik več kot pohvalno! V programu so še predstavitve v Gradcu, Trbižu, Gorici, Trstu, Vidmu, Scomb-teju in za zaključek predstavitev na Oktoberfestu v Munchnu.
SM
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (III.)
Gor
vleče
Velika planina ima lepo število domov, a vsi so na zelo majhni lokaciji Male planine. Vzrok zato je bila tovorna žičnica od Kladnika v Črni in pa električni vod, speljan iz doline na Planino.
Ti domovi so tudi precej oddaljeni od smučarskih vlečnic, sedežnic in kabinske žičnice, kar je v zimskem času nerodna zadeva.
OLO Ljubljana je leta 1957 naročil izdelavo načrtov za žičnico na Veliko planino. Predsednik OLO Ljubljana je bil tedaj dr. Marjan Dermastija, doma iz Radomelj. Spomeniškovarstvena služba (OLO Ljubljana) je tedaj - leta 1958 - izdelala urbanistični program in varstveni režim za Veliko planino. S tem načrtom je zavarovala pastirski del te gorske planote. Zahodni in severozahodni del planine je bil načrtovan za traso žičnice in za graditev počitniških zaselkov. Za počitniške koče v teh zaselkih je, kot tudi za objekte žičnice in gostišče na Šimnovcu, izdelal načrte arh. Vlasto Kopač. Njihova arhitektura se po obliki, materialu in izvedbi naslanja na pastirsko arhitekturo Velike planine, to je na obliko obstoječih pastirskih koč, ovalnega in oglatega tlorisa. Na ta način je celotna krajina Velike planine ohranila svojo podobo in svojo značilno pastirsko arhitekturo. Ne moremo mimo dejstva, da ima arh. Vlasto Kopač pri ohranjanju in razvoju Velike planine velike zasluge.
Naslednje leto (1959) so začeli s pripravami za gradnjo zaselkov. Zaceli so graditi objekte za gondolsko žičnico. Septembra 1964. leta je gondola začela uradno prevažati turiste, sedežnica pa je začela obratovati spomladi 1966. leta. Ob vseh teh gradnjah velja omenit^ Hotel Šimnovec na zgornji postaji in bife pri spodnji postaji gondolske žičnice.
Pozimi 1963/64 je v Tihi dolini (Veliki Vlačici) že obratovala smučarska vlečnica, ki je imela zmogljivost 72 smučarjev na uro, če je šlo vse po sreči, če ne, pa samo 60 ali še manj. Delala je po sistemu »gor-dol«. 1966. leta so jo preuredili na normalni krožni sistem. Sedaj je na Planini šest vlečnic in ena enosedežnica (Šimnovec - Gradišče).
Razvoj turizma moramo pospešiti in odpraviti pomanjkljivosti na vseh področjih Velike planine. Tako bi lahko razbral iz časopisov, ki so kritično ocenjevali poslovanje Viatoria in vse, kar se je dogajalo na Planini v zvezi z njim. Člankov o slabem poslovanju je bilo veliko.
Na kratko iz vsega tega: Viator ni bil zmožen upravljati Velike planine niti po gostinski kot tudi po turistični plati ne. Denarja za obnovo nihalke (gondole) ni bilo. Opustil je vsakršno vlaganje v vzdrževanje že dotrajanih, a še vedno uporabnih objektov.
Skupščina občine Kamnik je decembra 1980 ustanovila SIS RTC Velika planina. Namen ustanovitve te delovne organizacije je bil, da bi Planino zopet uredili, posodobili, zgradili nove vlečnice, sedežnice, smučarske prpge itd. Veliki planini moramo povrniti sloves, ki ga je imela, in utišati »slab glas« iz zadnjih let.
Vabilu, ki ga je poslal SIS RTC Velika planina vsem koristnikom tega območja, politično ali urbano povezanim in zainteresiranim za ureditev Velike planine, so se odzvali vsi povabljeni. Sestanek je bil 24. marca 1981 v prostorih Skupščine občine Kamnik. Uvodne besede je podal predsednik SIS RTC Velika planina Albin Vengust. Bil je zelo kratek. Povedal je, da je vse napisano, in naj se delegati oz. predstavniki organizacij samo še dogovorijo, kako te načrte uresničiti. Nato je odšel, vodenje sestanka pa prepustil Petru Plevelu, načelniku za turizem pri Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik. Predlogi in vprašanja so kar deževali. Tudi veliko nezaupanja je bilo čutiti v vprašanjih, kako uresničiti načrte. Odgovora ni bilo!?
Po letu in pol, odkar je bil ustanovljen SIS RTC Velika planina, se tov. Albin Vengust oglasi v Kamniškem občanu, in to v 3., 4., 5. in 6 št. leta 1982. Naslovi člankov so v vseh številkah enaki: Kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike planine. A. Vengust opisuje v 3. št. Občana slabo gospodarsko stanje na Veliki planini, ker so izgube. Nikogar ni, ki bi jih pokril. Na Planini je vedno manj obiskovalcev: od 92.000 leta 1977 do 49.000 leta 1980. Ošteva negostoljubnost upravljavcev smučarskih objektov ter zanemarjenost in slabo vzdrževanje gostinskih objektov, kar tudi odbija turiste. Nato opisuje lego Velike planine in njeno zaledje. Za zaledje so mišljeni podjetja in tovarne industrijskega območja od Kamnika do Ljubljane, ki naj bi bili zainteresirani za izrabo rekreacijskih možnosti na Planini — pa niso.
Našteti so tudi izvajalci programa: Pašna skupost, Gozdno gospodarstvo, Bajtarji, Gostinstvo in turizem, Lovska skupnosti itd.
Za vse omenjene izvajalce je v štirih obsežnih točkah našteto, kaj je na Planini za postoriti - storjenega pa ni bilo nič. . NACE NOVAK
(Nadaljevanje v prihodnji št.)
Iz zgodovine
Prof. dr. Karol Jurij STAROVASNIK
(Nadaljevanje in konec)
V zapisu v Kamniškem občanu, dne 22. julija t. 1., je nekaj napak in pomanjkljivosti. Na koncu teksta ni bila objavljena slika nagrobnika in ni bilo povedano, da sledi nadaljevanje.
V 2. odstavku prve kolone bi bilo treba navesti pri podatkih freiburške univerze delo dr. He-inricha Schreiberja - Geschichte der Albert Ludvvigs Universitat (Zgodovina univerze Alberta Ludwiga), Freiburg 1857, I. del, str. 206 in dalje. Pri podatkih Jakoba Zupana (IUvrisches Blatt 1932 str. 51-52), da gre za prevod iz knjige prof. teologije in Starovasnikovega prijatelja ter kolega z univerze Engelberta Kliipfla — Necrologium sodalium et amicorum (Osmrtnice kolegov in prijateljev) 1809, Freiburg in Konstanca, str. 75-79: Wurzbac-ha XXXII - Biografisches Lexi-kon des osterreichischen Staates (Biografski leksikon avstrijske države), str. 132 in Fridolina Kavčiča (Lj. Zvon 1895,str. 79.).
V 3. odstavku druge kolone je napačno navedena letnica 1976. pravilno je: »1768 je bil sprejet na ...« (in ne v).
VI. odstavku četrte kolone sta izostala rojstna datuma hčera: prve 17. julija 1776 ... Simforo-ne, ne Simforoze... in druge 29. junija 1782.
4. odstavek četrte kolone se mora po poslani dopolnitvi in naknadnem poročilu Frančiškanskega provincialnega arhiva Ljubljana, z dne 6. 7. 1993 glasiti takole:
Arhiv Univerze v Freiburgu hrani Starovasnikov portret v olju, ki pa je v tako slabem stanju, da bi bila kakršnakoli reprodukcija nemogoča (v sedanjem zapisu je zaradi lokacije stavka razumeti, kot bi šlo za portret brata Bruna).
Josip Benkovič (ne Ivan) poroča v svoji spredaj navedeni razpravi o Maksimilijanu Raspu, da je imel Starovasnik starejšega brata. Po poročilu Frančiškanskega provincialnega arhiva v Ljubljani oz. na Brezjah se je rodil 23. febr. 1735 in bil krščen na ime Matija. V frančiškanski red je vstopil kot brat laik 19. okt. 1759 z redovnim imenom Bruno. Kot kuhar in organist je živel v samostanih Klanjac, Brežice, Pazin, Senj in nazadnje v Samoboru, kjer je umrl 23. marca 1809. V knjigi umrlih samostana v Samoboru je dobesedno zapisano: Samoborini, R. F. Bruno Staravašnik Organista, sing. silentii Custos, ann. 74, reg. 49 - Samobor organist, posebni čuvar molka. To pomeni, da se je kot redovnik odlikoval s »poštenjem molka«, kar naj bi bila krepost, odlika in posebnost. Frančiškan o. Paskal Cvekan ga omenja v svoji knjigi Franjevci v Samoboru na dveh mestih, enkrat s ponemčenim imenom Staro-vaschnig in nato Starovasnik.
Napisal je več del, strokovnih zdravstvenih razprav, vse v latinščini, razen dveh v nemščini. Ta dela so: Dissertatio de recon-valescentibus - Razprava o okrevancih, Dunaj 1773. Diss. de inflammatione uteri - Razprava o vnetju maternice, Dunaj 1773. Diss. de erroribus, fraudi-bus ac inertia medicorum (ponekod medicamentorum) - Razprava o zmotah, prevarah in brezbrižnosti zdravnikov (neučinkovitosti zdravil), Freiburg 1774.
Diss. de debilitate in genere
- Razprava o splošni slabosti, Freiburg 1775.
Diss. de sterilitate humana
— Razprava o človekovi neplodnosti, Freiburg 1781.
Diss. de constitutione anni 1782 totius et anni 1783 ad solsti-
Nagrobnik prof. Starovasnika na pokopališču v Freiburgu (natančno opisan v prejšnji številki K. O.)
tium aestivum, cum observati-onibus nonnulis circa morbos per eum occurentes, praecipue morbos biliosos, catharrum epidemi-cum, scarlatinam et morbillos
- Razprava o ustroju leta 1772 v celoti in leta 1783 do jesenskega sončnega obrata z nekaterimi opazovanji bolezni v tej zvezi, posebej žolča, epidemičnega vnetja, škrlatine in ošpic, Freiburg 1783.
Abhandlung von dem ausse-rordentlichen Fasten der Maria Monica Muschler Zu Rothweil, I. del z bakrorezom, Freiburg 1781 in II. del Dunaj 1782
— Razprava o nenavadnem poštenju M. M. M.
Med zdravniki in prebivalstvom je vzbudil veliko zanimanje in ugibanja primer Marije Monike Muschlerjeve, doma iz Duningena pri takratnem svobodnem mestu Rothweilu, ki naj bi živela več let brez hrane in pijače. RothweiIski magistrat je zahteval natančno preiskavo primera. Priče so izjavile pred sodiščem, da so opazovale žensko kar najbolj vestno in ugotovile, da ni zaužila v dneh opazovanja niti hrane niti pijače. Ta pričevanja je potrdil magistrat, zato je veljalo prepričanje, da so posti Muschlerjeve v resnici čudež.
Ko so vprašali Starovasnika za mnenje, je bil previden, vendar je v imenu univerze pisal magistratu v Rothweilu, da dvomi v verodostojnost ^ primera ter predlagal, da je treba izvesti ponovno, natančno preiskavo, ki se je nato začela 14. dec. 1783. Zakrknjena ženska je vztrajala 72 ur brez hrane in pijače, nato pa sta jo premagali žeja in lakota ter je pričela normalno jesti in piti. Priznala je svojo sleparijo. Sodišče ni moglo uvesti zoper njo kazenskega postopka, saj ni bilo niti v karolinškem niti v terezijan-skem kazenskem kodeksu ustreznega določila za kaznovanje. Ogorčeni Rothweilci pa so ji sodili sami. Za tri dni so jo 24. marca 1783. na mestnem trgu postavili na sramotilni oder in ji zaplenili vse imetje. Starovasnik pa je med ljudstvom pridobil zaradi razkrinkanja sleparke še več ugleda.
Slovenci smo dali freiburški univerzi še enega vrhunskega znanstvenika - dr. Franca Ksa-verija Jelenca, pravnika jožefinca (Fridolin Kavčič, Lj. Zvon 1895). Rodil se ie 26. nov. 1749 na Črš-njici pri Skorji Loki. Od 1770 je študiral pravo na dunajski univerzi in promoviral šele 1779, tako pozno zato, ker se je moral med študijem preživljati sam, brez podpore, do doma, saj ga je oče zavrgel, ker ni hotel postati duhovnik. Do ukinitve univerze v Innsbrucku 1782. je predaval cerkveno pravo in bil imenovan celo za rektorja. Nato je bil redni profesor rimskega, civilnega in kazenskega prava na univerzi v Freiburgu. Ko je bila ponovno odprta univerza v Innsbrucku, se je vrnil tja in tam umrl. Zaradi njegovega izrednega znanja so ga imenovali »Monstrum Carniolae-Čudež Kranjske«. Bil je zagrizen pripadnik reform Jožefa II. in nasprotnik papeštva ter cerkvenih ustanov.
V Slovenskem biografskem leksikonu je o obeh znanstvenikih obširna bibliografija z opisom njunega življenja in dela.
Znanstveno delo prof. Starovasnika še ni ocenjeno. Dr. Ivan Pintar pravi v svoji razpravi v Lj. Zvonu 1. 1961, da je »točna karakteristika njegovega znanstvenega pojmovanja za sedaj nemogoča.«
Naloga naše medikohistorije bi bila do podrobnosti raziskati njegovo življenje in njegovo znanstveno delo, visokošolskega učitelja in zdravnika. Morda bi bila to hvaležna tematika za dosego magistrature ali doktorata znanosti.
Rodni Kamnik bi se moral primerno oddolžiti svojemu doslej
skoraj nepoznanemu rojaku s postavitvijo spominske plošče na Malem gradu (ko opisuje Valva-zor kamniški Mali grad omenja »danes stoji za Malim gradom ena sama hiša, ki v njej stanuje cerkovnik« - brez dvoma Staro-vasnikova rojstna hiša). Morali bi obiskati Freiburg, univerzo in arhive ter se z obiskom groba pokloniti njegovemu spominu.
Izrednega pomena bi bilo dobiti fotokopije Starovasnikovih razprav iz arhivov freisinške in dunajske univerze, kar bi bila velika pridobitev za raziskovanje naše zdravstvene zgodovine.
Zanimivo bi bilo raziskati, če in kje žive morebitni njegovi potomci. Pevci kamniške Lire so na vrnitev s turneje 27. maja 1976. leta potovali v domovino prek Freiburga. Žal ni takrat nihče vedel za Starovasnika, saj bi sicer obiskali njegov grob in njegov spomin počastili s pesmijo.
Podatke za ta zapis sem prejel v NUK v Ljubljani, iz arhivov freiburške in dunajske univerze, Knezoškofijskih uradov v Freiburgu in Ljubljani, Narodnega muzeja v Ljubljani, Mestnega arhiva v Linzu, Frančiškansprovin-cialata v Ljubljani in na Brezjah, Frančiškanskega samostana v Samoboru in gospoda Paškala Cve-kana iz Virovitice. Za poslane informacije in fotokopije vsem is-
krena zahvala.
Bralcem se opravičujem za najbrž kar preveč latinščine - pred dobrimi 250 leti je bila uradni jezik in tako na svoj način prikazuje čar ter patino tistega Časa.
Ponovno se vračam k Kliipflo-vi knjigi »Osmrtnice kolegov in prijateljev« (prof. dr. Ivan Pintar pravi v svojem članku iz 1961 1. v Zdravstvenem vestniku, da je priobčil popolno Osmrtnico v Prilozih biblioteke CHZ v Beogradu 1940). V poglavju Georgi-us Calolus Staravasnig, na str. 75-79 - v tekstu mu prevede ime v latinščino s Starauasnigius, ocenjuje njegovo delo s samimi presežniki njegovo humanost, poštenost, dobroto, opisuje potek njegovega življenja in dela ter iskreno obžaluje njegovo prezgodnjo smrt, žrtev zdravniškega poklica. Opisuje razkrinkanje Monike Mutschlerjeve ter njegove zasluge pri tem. Osmrtnico zaključuje s prelepo žalnico, elegijo v klasičnih akrostihih, ki na koncu izzveneva takole: Mladeniči trosite cvetje, ve čiste mladenke,
vijte vence rožic Hipokratu* domovine.
Na grob nasadite vijolic in rožmarina,
lilije z nardo in trajno dehteči timijan.
Vi pa učenci, potomci Fojba in Celsa"
v trajen spomin napišite pesem na grob:
Takole napišite: Tukaj počiva Starovasnik, Kranjec po rodu, najimenitneji doktor umetnosti Apolinske.
* Hipokrat (Hvppokratos), najpomembnejši antični zdravnik (460-377 pr. n. š.). Kritično je obdelal izkušnje egipčanskih in grških kirurgov. Pripisujejo mu 60 ohranjenih medicinskih del. Njegova osnovna misel je, da je treba pri zdravljenju podpreti moči človeškega organizma. Pod njegovim imenom je ohranjena stara zdravniška prisega s temelji zdravniške etike in še danes veljavnimi načeli o liku zdravnika.
" Fojbos (Foibos, Phoebus), vzdevek boga Apolona, boga sonca zdravilstva, glasbe in pesništva.
Celsus (Aulus Cornelius Celsus - 1. st. pr. n. š.), rimski enciklopedist, imenovan Cicero medicine (Mar-cus Tullius Cicero, 106-43 pr. n. š., visok rimski funkcionar, znameniti govornik, filozof in politik). Napisal je Artes - Umetnosti v šestih delih, v katerih obravnava kmetijstvo, medicino, strategijo, retoriko, filozofijo in pravo. Ohranjeno je delo De arte medica — o zdravniški umetnosti. Za študij medicine priporoča seciranje trupel, sicer pa strogo osebno higieno, telesne vaje, kopeli. Do podrobnosti analizira delo grških kirurgov od Hipokrata do svoje dobe.
dr. SVETOZAR KRAMAR
100 let Planinskega društva Kamnik
Obledele podobe iz Grintovcev
Če te kdaj zanese za Kogel pod Skuto, najdeš na travnatih vesinah ostanke okroglega, na pol razpadlega kamnitega stanu. Tod so se pasli pred sto in več leti Murijevi (p. d. Mlinarjevi) tropi jarcev z Jezerskega.
Gonili so jih po Suhem dolu čez Kokrško sedlo v Konec, od tam čez Žmavcarje in pod slemenom na sončne pašnike za Koglom. Hrano so nosili pastirju z Jezerskega po laštah na sedlo med Malim Grintovcem in Dolgim hrbtom ter po Velikih podih za Kogel. Tako je nastalo ime Mlinarsko sedlo. Fanta, ki je nekoč prinesel čez Mlinarsko sedlo pastirju hrano, je med vračanjem na Velikih Podih zatela megla, zgrešil je smer in strmoglavil v Jurjevec. Zadnji, ki je za Koglom pasel jarce, je bil Frischaufov vodnik Jernik. Na vseh drugih vrheh, vštevši takrat težje pristopne Skuto, Rinko in Ojstrico, so bili prvi domači lovci in Frischauf, ki je pred osemdesetimi leti kot turist odkrival Savinjske Alpe, opisuje svoje spremljevalce takole:
»Življenje prebivalcev Savinjskih Alp je izredno preprosto. Ti kmetje, od katerih so glavni Suhadolnik, Ples-nik, Planinšek in Uršič, žive po svoje, odrezani od prometnih zvez... Vsak tak hribovski kmet je zanesljiv vodnik. V coklah, brez nogavic, v volneni jopici namesto suknjiča, s sekiro za pasom, brez palice plezajo ti ljudje tako varno po stenah, da ne moreš prikriti svojega začudenja. Poleg tega pa imajo še smisel za lepoto narave. Če srečaš na gorskem vrhu pastirja in ga vprašaš, kaj išče tod, ti odvrne: »Tukaj je tako lepo, pa daleč se vidi.« Koristno je, Če se nekoliko seznanimo s temi ljudmi; strmeli bomo, kako voljno nam bodo pomagali in kako so skromni. Če pa vzameš s seboj še nekaj navadnega tobaka (najboljši »tobak je .štangovec'), tedaj
si jih boš v trenutku pridobil, tisti mah bodo ravnali s teboj kakor s prijateljem in njihova vsestranska pomoč ti je gotova.«
»... kot vodnika so mi z vseh strani priporočali starega Jernika Beršnika, ki je tedaj služil za lovca in drvarja pri Muriju... Izkazalo se je, da se popolnoma spozna v okolici in da je ta nekdanji ovčar in lovec povsem doma v gorski rajdi, nenadkriljiv v krajevni razvćdenosti in nenadomestljiv vodnik predvsem za severno plat gorskega sklopa.«
»----Domenila sva se, da
poizkusiva nov vzpon na najvišji vrh vzhodno od Grintov-ca, ki nama je lansko leto zaradi slabega vremena izpod-letel. Jernik je menil, da se to pot v enem dnevu povzpneva kar na dva vrha. Prvega, ki se zdi z Jezerskega položna kopa, je imenoval Skuto, drugega, ki z Jezerskega ni videti višji, pa je označil kot Rinko. O prvem je dejal, da ni posebno težavno priti nanj, drugi pa je neprimerno hujši.«
O vrnitvi Skute piše med drugim: »... .Končno smo se znašli nad šest metrov visokim skokom. Že smo mislili, da se bo treba vrniti na našo smer, ko se Jernik odločno požene čez štiri metre visok skok in se podriča v mel, kjer se ročno ustavi.«
Za Kočno piše: »Kot vodnika lahko uporabimo oba lovca na gamse, Jernika in Mavca. Strmim, kako pozna
Jernik Savinjske Alpe. V vsem gorskem sklopu je ma-lokatera poklina, ki je še ni prelezel; vse življenje (zdaj je star 67 let) je prebil deloma kot lovec, deloma kot ovčar v najvišjih gorskih predelih... Za drugega spremljevalca lahko priporočim Mavca. Sam pravi o sebi, da je »najboljši plezalec« daleč naokoli. Kajti če pri kateremkoli lovu na gamse pade plen v nepristopen kraj, kamor navadni plezalci ne morejo, tedaj mora 69-letni, toda še vedno krepki in okretni Mavec ponj. Imel sem priliko opazovati in občudovati njegovo gotovost pri plezanju. Pri tem se ne loti bika pri rogeh, kot ima navado Jernik, temveč si najprej ogleda težave, potem šele začne z napadom. Ima budno oko za gospoda, katerega vodi, tako da se mu lahko popolnoma zaupate.«
O Primožu Suhadolniku, ki ga je vodil na Kočno in s katerim sta sestopila po melišču Na plazčh, piše: »Imel sem priliko opazovati pogum mojega spremljevalca. Svojo preprosto palico je na mojo željo zasadil za znamenje na vrhu. Brez palice se je podri-čal po melu, med vožnjo je celo izvlekel svoj tobačni mehur, si natlačil pipo in nažgal, ne da bi pri tem menjal hitrost in smer vožnje.«
V svojih spominih z navdušenjem govori o gorjanih iz Savinjskih Alp: »Kako prisrčni so moji spomini na čas, ko sem v malo poznanih Južnih apneniških Alpah hodil na ture v spremstvu slovenskih pastirjev in lovcev, ki jih moremo imenovati akrobate v skalah... Vodnik se začudeno ozira, če mu ne moreš hitro slediti, presenečen je, da so na svetu ljudje, ki ne znajo v skalah tako spretno plezati kot on.«
Zavedati se moramo, da pomenijo samostojni plezalni podvigi teh gorjanov začetek razvoja alpinizma
A. S.
WKAM-BUS
d.o.o. KAMNIK, MAISTROVA 18
AVTOBUSNI VOZNI RED
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA LJUBLJANA-KAMNIK odhodi avtobusov iz postajališč
OD 1.5. DO 30.9. VOZI AVTOBUS NA LINIJI LJUBLJANA—DOMŽALE—RADOMLJE - LOGARSKA DOLINA-SLAP RINKA
- odhod 'iz Ljubljane ob 6. uri, iz Ka*
- odhod iz Logarske doline - SLANI
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA KAMNIK-LJUBLJA'--vozi ob sobotah in velja od 01. 06. 1993
POSTAJE	L	2	3	4	S	6Š	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17
LJUBLJANA			5.00	5.10		5.15	5.25	5.35	5.40	5.45	6.00	615		6.20	6.30	630	645
DOMŽALE	4.15		5.23		.	5.41	5.48	S.58	603	608	623		6.34	643	-	653	7.08
RADOMLJE	-	-		-	5.33	-	-		6.12	-	632						
MENGEŠ	4.23	-		5.35	-	5.49	-	606	-	61«	-	6.40		651	655	7.01	7.16
KOMENDA		5.20			V		-	-		625				-	-	7.10	•
HOMEC .	4.28	D	5.31		P	5.54		6.11	-	D	6.37		6.42			2P	7.21
KAMNIK	4.42	5.38	5.45	5.49	5.49	608	-	625	-	643	651	6.54	6.S6	7.05	7.09	7.24	7.35
POSTAJE	18	19	20Š	21	22	23	24	25	26	27Š	28	29	30	31	32	33	34
LJUBLJANA	6.50	6.55	«.55	7.00	7.15	7.30	7.30	7.45	800	820	8.30	9.00	9.30	10.00	10.00	10.30	11.00
DOMŽALE	.	7.18	7.21	7.23	7.38	-	7.53	808	823	846	853	9.23	9.53	10.23	1023	10.53	11.23
RADOMLJE			7.30		-		8.02	-	-	855	-	-		-	10.32	-	-
MENGEŠ	7.15	-	V	7.31	7.46	7.55		816	831	-	9.01	9.31	10.01			11.01	11.31
KOMENDA		-	P	-		-	-		-	-	9.10	-			V		11.40
HOMEC	-	-		7.36	7.51		807	821	83«	9.00	D	9.3«	10.06	10.31	P	11.06	D
KAMNIK	7.29		7.4«	7.50	8.0S	809	821	835	850	9.14	9.28	9.50	10.20	10.4S	10.48	11.20	11.58
POSTAJE	35	36	37	38	39	40	41	42	43Š	44	45	46 ,	47	48	49	50Š	51
LJUBLJANA	1130	11.50	1200	1200	1215	1Z30	1245	13.00	13.15	13.25	13.25	13.35	13.35	1345	14.00	14.05	14.15
DOMŽALE	11.53	1213		12.23	1238	1253	13.08	13.23	13.41	13.48	13.48	13.58	13.58	14.08		14.31	-
POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7Š	8	9	10	ii L
LJUBLJANA	-	S. 10	5.50	6.30	7.10	7.50	8.20	8.30	9.10	9.50	10.00.L
DOMŽALE	-	5.33	6.13	6.53	7.33	8.13	8.46	833	9.33	10.13	10.23 L
MENGEŠ		5.41		7.01		8.21		9.01	-	10.21	. 1
RADOMLJE
622
7.42
8.55
9.42
KOMENDA
5.20
HOMEC
5.46
627
7.06
7.47
826
9.06
10.26    10.31 L
KAMNIK
5.38
600
641
7.20
8.01
8.40
9.20
9.58     10.40 10.45
RADOMLJE    1202 1222 1232 13.02 ..... 14.14 14.17
MENGEŠ -        -     1225 1146      -    13.16  13.31  13.49 13.56 14.03 14.25  14.39 14.40
POSTAJE	18	19	20	21	22Š	23	24	25	26	27	28
LJUBLJANA	13.35	13.50	14.30	15.00	15.00	15.10	15.50	1630	17.10	17.50	1830
DOMŽALE	13.58	14.13	14.53		15.26	15.33	1613	1653	17.33	18.13	1833
MENGEŠ		14.21	15.01	15.25		15.41	1621	17.01		1821	19.01
RADOMLJE
15.35
17.42
KOMENDA
15.10
HOMEC
14.06 14.26
15.46
1626    17.06    17.47    18.26 19.06,
KAMNIK
14.20     14.40 1S.28
POSTAJE	lš	2	3	4	5	6	7	S	9	";:::;:-:-';:;:;:-::;:;:;:;:::;:;:::::3 10 llš
KAMNIK		4.40	5.00	5.40	5.55	610	650	730	737	aio
HOMEC	•	4.54	5.14	5.54	609	D	7.04	7.44	-	8.24       - j
KOMENDA
628
RADOMLJE
614
8.55 L
KOMENDA......13.25
HOMEC 1207     - 1Z37 1251  13.07    D    13.36 13.54 14.01
KAMNIK 1221 1239  1251   13.05  13.21   13.43  13.50  14.08 14.15
14.06   14.22 14.44
14.20   14.36   14.39   14.58 14.54
POSTAJE
52    53     54 55Š     5«    57     58    59    60    61    62    63     64    65 66Š     67 68
LJUBLJANA    14.20  14.30  14.45  14.50  14.50  15.00  15.00  15.10 15.10  15.20  15.30  15.40  16.00  16.20   16.30  16.40 17.00
MENGEŠ	-	4.59	5.19	5.59		637	7.09	7.49	731	8.29	. !
DOMŽALE	4.45	5.07	5.27	607	623	645	7.17	7.57		8.37	9.04
LJUBLJANA	5.11	5.30	5.50	630	646	7.08	7.40	8.20	816	9.00	930
POSTAJE	18	19	20	21Š	22	23	24	25	26	27	28
KAMNIK
12.50    13.30 13.42
14.10
14.10     14.S0    15.30    1610    1650 1730,
DOMŽALE	14.43	14.53	15.08 15.16	-	15.23	15.33	15.33	15.43		16.03	16.23	16.43	16.56	17.03	17.23	HOMEC	13.04	13.44			14.24	D	15.04	15.44	V	17.04	17.44 L
RADOMLJE		15.02			15.32	15.42	-	-	-	-	16.32		17.05	17.12		KOMENDA	-	-	-			14.28		-	P	.	■
MENGEŠ	14.51		15.16	15.15	15.25			15.51	15.55	16.11		16.51			17.31	RADOMLJE				14.05	14.29				1626		
KOMENDA	15.00		15.25													MENGEŠ	13.09	13.49	13.56		-		15.09	15.49	-	17.09	17.49 _
HOMEC	ZP	15.07	2P				15.41	15.56		1616	16.37	1656		17.17	17.36	DOMŽALE	13.17	13.57	-	14.14	14.38		15.17	15.57	1635	17.17	17.57 -
KAMNIK	15.14	15.21	15.39	15.29	15.39	-	15.55	1610	1609	1630	1651	17.10		17.31	17.50	LJUBLJANA	13.40	14.20	14.21	14.40	15.01	-	15.40	1620	1658	17.40	18.20 -
POSTAJE
69    70    71    72    73 74
75
76    77    78    79    80   81Š   82    83 84
85
LJUBLJANA	17.20	17.40	18.00	18.20	1830	1840	19.00	19.20	19.40	19.50	20.10	20.30	20.55	21.20	21.4S	2220	23.00
DOMŽALE	17.43	18.03	1823	18.43	18.53	19.03	19.23	19.43	20.03	20.13	20.33	20.53	21.21	21.43	2208	2243	23.23
RADOMLJE	17.52			1852	19.02		19.32	-	-		20.42	-	21.30		L	22S2	L
MENGEŠ	V	1811	18.31		-	19.11		19.51	20.11	-	-	21.01		21.51	2217	2258	23.32
KOMENDA	P	18.20		-	-	-			-			21.10					-
HOMEC	-	ZP	18.36	18.57	-	19.1«	19.37	19.56	201«	-	20.47	2P	-	21.56	-		-
KAMNIK	18.08	1834	18.50	19.11		19.30	19.51	20.10	2030	-	21.01	21.24		2210	22.32	23.12	23.46
LEGENDA:
Š = ŠENTJAKOB, D = DUPLICA VP = VOLČJI POTOK
LEGENDA: VP<=VOLČJI POTOK, š=šENTAJKOB, D=DUPUCA ŽP<=ŽELEZNIŠKA POSTAJA, L=LEK OPOMBA:    Vozi od ponedeljka do petka VELJAOD 01.06.1993
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA KAMNIK - LJUBLJANA odhodi avtobusov iz postajališč
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA KAMNIK-1J UBIJ A* vozi ob nedeljah in praznikih in velja od 01. 06. 1?'
POSTAJE
LJUBLJANA
600
j
77no
8.00
DOMŽALE
623
7.23
8.23
9.00 1(««_ 9.23 10.23
11.00
12.00     13.00     14.00     15.00     15.30 160
10
11.23    1123     13.23     14.23    15.23    15.53 1
MENGEŠ
7.31
8.31
10.31
12.31
14.31
1601
RADOMLJE
632
932
11.32
1332
1532
HOMEC
637      7.36     836     VP      1036     11.37    12.36    13.37    14.36 1537
14.
IS
KAMNIK
651      7.50     8.50     9.48     1O50    1131     1Z50    1331     14.50    1531 1615
i<£
POSTAJE	. t	2Š	3	4Š	5		-7Š-	-8-	9	10Š	~ll	12	13	14	15-		-17-	ISŠ
KAMNIK	4.15		4.30	-	4.40	4.45	4.50	5.05	5.15	5.20	5.30	5.30	5.40		5.45	5.50	5.55	
HOMEC					ZP	4.59	5.04	5.19	.	.		5.44	5.54		2i>	.	609	
KOMENDA					4.54										5.59			
MENGEŠ	4.29		4.44		5.03		5.09	-	5.29	5.34	5.44	5.49			608	604	-	
RADOMLJE																	614	612
DOMŽALE	«7	4.40	452	4.55		5.07	5.17	5.33		5.43	5.52		802	606		-		621
LJUBLJANA	5.00	506	5.15	5.21	5.28	5.30	5.43	5.5«	5.54	609	615	614	625	629	633	629	.	647
POSTAJE	1»	20	21	22	21	24	25	26	27	28	29	30	31Š	32	13	14	35	36
KAMNIK	600	600	610	610	625	633	835	640	650	7.00	7.10	7.40	-	800	830	9.00	9.30	10.00
HOMEC			.	-	«99	6.49	2P	654	7.04	-	.	7.54		-	844	914	9.44	1014
KOMENDA		V					649							V				
MENGEŠ	614	P	624	624		6.54	658	-		7.14	7.24	7.59	-	p	849	9.19		1019
RADOMLJE		«1«	-		644		-	-	7.09		-	-		81«		-	*9.49	
DOMŽALE	622	625		&32	6.53	.	7.05	7.02	7.18		7.32	807	815	825	857	9.27	958	1027
LJUBLJANA	6.45	648	649	655	7.1«	7.19	7.29	7.25	7.41	7.39	7.55	830	8.41	848	9.20	9.50	1021	1050
POSTAJE	37	3BŠ	39	4»	41	42	43Š	44	45	46	47	48	49	so	51	52	51	54
KAMNIK	10.30	1050	11.00	11.15	11.30	11.45	11.45	1200	-	1215	1130	1130	1245	13.00	13.15	1330	1342	
HOMEC	ZP	.	11.14	-	11.44	-	11.59	1214	-	-	-	1144	D			13.44		.
KOMENDA	1044		-	-	-	-	-	-	-	-	-		1303		V	-	-	
MENGEŠ	10.53	11.04	11.19	11.29	11.49	11.39		-	-	1129	1144	1149	13.12	13.14	P	13.49	1356	-
RADOMLJE							1204	1219	1222						1331			
DOMŽALE	11.01	11.12	11.27		11.57	-	1213	1128	1231	-	-	1157	13.20		13.40	13.57		14.11
LJVBUANA	11.24	UM	11.50	11.54	12.20	1224	1239	1251	1254	1254	13.09	13.20	13.43	13.39	1403	14.20	14.21	14.34
POSTAJE	55	5«	57	SB	59	«Š	«1	CZ	«3	64	«5	«6	«7	68	«9	7*	71	72
KAMNIK	13.50	1405		1408	1410	1410	1410	1435	1445	1100		15.20		15.40	1600	1620	1640	
HOMEC	14.04		.	V	D		1424	1449	V	15.14	.	15.34		15.54	1614	1634	ZP	
KOMENDA				p	14.28	-		-	P								1654	
MENGEŠ	14.09	14.19			-	14.24		1454				15.39		15.59		1639	17.03	
RADOMLJE			14.14	14.24		L	1429		15.01		15.12		15.42		1619			17.05
DOMŽALE	14.17		14.23	14J3		14.33	14.38		15.10	15.22	15.41	15.47	15.51	1607	1628	1647	17.11	17.14
LJUBLJANA	14.40	14.44	14.46		.	14.59	15.01	15.19	15.33	15.45	-	16.10	1614	1630	1651	17.10	17.34	1737
POSTAJE	73	74	75	7«	77	78	79	•ti	81	S2Š	83	84	8SŠ	ti	87	88		
KAMNIK	17.00	17.20	17.40	1800	1820	1840		19.10	1930		2005	20.35	21.30		2210	2110		
HOMEC	17.14	17.34	17.54	18.14	D	1854	-	V	D	-	2019	2049		-	D	2124		
KOMENDA	-	-	-	-	1838	-	-	P	19.48		-			■ .	2128	-		
MENGEŠ	-	17.39	17.59	1819	1847	1859	.	-	19.57	-	2024	-	21.44			2229		
RADOMLJE	17.19						19.02	19.26				20.54	L	21.59				
DOMŽALE	17.28	17.47	1807	1827	1855	19.07	19.11	1935	2005	20.15	2032	21.03	21.53	2108		2137		
LJUBLJANA	17.51	1810	1830	1850	1918	19.30	19.34	20.01	2028	2041	2055	21.26	2119	-		23.00		
POSTAJE
10
11
KAMNIK
HOMEC
5.00     600     7.00     800     9.00     10.00    11.00    12.00    1137    13.00    14.00 15&
<p
5.14
614
7.14      814      9.14     10.14    11.14 1114
13.14    14.14 15.1
RADOMLJE
7.19
10.19
1119
14.19
MENGEŠ DOMŽALE
5.19 619
8.19 9.19
11.19
1151 13.19
15-
LJUBLJANA
LEGENDA:
5.27     627      7*28"    827   " 9/27     10.2«    11.27     1128    1159    13.27 14.28
41
__5.50     650     7.51     8.50     930    J0.51_1130    1151    13.22    1330    14.51 15X
VP m VOLČJI POTOK
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA KAMNIK - SMREČJE - KAMNIŠKA BISTRICA - ŠTAJERSKA
POSTAJE
6 7
10      11      12 13
14 J-
uubuana
DOMŽALE
kamnik
GODK5|
STAHOVICA
10.00 10.23
13.35 14.00 13.58
15.00 1530
6.10   7.00   9.45  10.45 11.30 13.05 14.1S 14.20 14.40 1S.1S 15.40 16.10 16.15 19.15 JT
9.51
14.21
19.21
6.18   7.08   933  1033 1138 13.13 14.23 14.28 14.48 15.23 15.48 16.18 16.23 1933
7.19
11.49
16.34
LEGENDA: VP-VOLČJI POTOK, š=ŠENTAJKOB, D**DUPLICA. ŽP~ŽELEZNIŠKA POSTAJA. L-LEK OPOMBA:     Vozi od ponedeljka do petka VELJAOD 01.06.1993
	-    10.04 ,11.04	- 13.34	- 14.39	14.59	1534 1539	16.29	- 1934
gorTgrad	- 11.41		- 15.16	1536	- 1636	17.06	- j
bocna| ljubno
15.23
1137
15.52 1631
1632
.............			
m$tWZ            1       2       3       4       5       6       7 8		9      10     11     12 13	liiii
MOZIRJE LJUBNO BOČNA GOR. GRAD
5.12
5.41 6.25
4.31 438
5.40   537 6.41
1130 1146
SMREČJE KAMN. jBIST. STAHOVICA GODICI
4.50
5.15
6.17   634   7.18      -   11.05      -   13.23 1330, -    7.30      - 1105
15.45
5.01    5.20   5.26   6.20   6.28   6.45   739   7.41   11.16 12.16 1334 13.41 14.25 1536 lj
04 1?
DOMŽALE LJUBLJANA
5.22     - 6.22      -        ...... 13.43
5.09    5.28 5!40 6.28 6.40 7.00   7.37   7.49  11.24 1124 13.42 13.49 1433 16.04
- 6.02 - 7.02      - -......
- 6.25 - 7.25 739      .... 14.21
OPOMBA:  :i   Vozi od poncdcljca do pttU Velja od 1,6.1993
Mnik-ljubno-mozirje
li
>!<a ob 6.45 NKA, ob 16.25.
SLAMNIK
	11.10	11.50	1130	13.10	13.15
	_U33	12.13	1153	13.33	13.41
i		12.21	13.01	13.41	
s—	11.42				13.50
		.	.		
L	11.47	1126	13.06	13.46	
i	12.01	12.40	13.20	14.00	
	30	31	32	33	34
	19.S0	2030	21.10	21.50	2130
j—	20.13	20.53	21.33	2113	2153
	J021	21.01		2121	23.01
	.	.	21.42	.	
j——.__■    -    *     - -					
	%26	21.06	21.47	2126	23.06
j?.—	20.40	21.20	2101	2140	23.20
	13	14	15	16	17
__9.30		10.10	10.50	11.30	1110
J--	9.44	10.24	11.04	11.44	1124
L_				.	
	-	10.29			1129
I_	9.49		11.09	11.49	
	937	10.38	11.17	11.57	1138
	10.20	11.01	11.40	1120	13.01
	30	31	32	33	34
—	1830	19.30	20.10	20.50	21.30
	19.04	19.44	20.24	21.04	21.44
i——.__					
	-		20.29		
_Jft09		19.49		21.09	21.49
	19.17	19.57	20.38	21.17	21.57
_J9.40		20.20	21.01	21.40	2120
JKAMNIK
i
	15	16	17	18
_1800	19.00	20.00	21.00	2100
_1823	19.23	20.23	21.23	2123
jt___1831		2031	2131	2131
"32	19.32	.		
5H_1836	19.37	2036	2136	2236
ji!_18.50	19.51	20.50	2130	2150
ll__14	15	16	17	18
5i*L_!7.00	iaoo	19.00	20.00	21.00
Št_1714	18.14	19.14	20.14	21.14
Is	18.19		20.19	„
"■——!2^i_	■ .	19.19		21.19
_17.27	1828	19.27	20.28	21.27
5.*?__17.50	18.51	19.50	2031	2130
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA KAMNIK - KAMNIŠKA BISTRICA-SMREČJE-ŠTAJERSKA
POSTAJE
12
								PRIHOD			
-	10.00	13.35	15.00	-	-	LJUBLJANA	6.30	8.16	14.21		-
-	10.23	13.58	-	-	-	DOMŽALE	6.07	-	-	.	.
7.20 10.45		14.20	15.40	16.30	19.00	KAMNIK	5.40	7.37 8.09	13.42	17.29	19.44
7.28 10.53		14.28	15.48	16.38	19.08	STAHOVICA	5.26	7.29 8.01	13.34	17.21	19.36
7.3	>	-	-	16.49	19.19	KAMN.BISTR.	.	7.50	-	17.10	19.25
-	11.04	14.39	15.59	-	-	SMREČJE	5.15	7.18	13.23		
-	11.41	15.16	16.36	-	-	GOR. GRAD	4.38	6.41	1146		
-	.. -	15.23	-	, -	-	BOČNA					
-	11.57 ':. :ti'DrLrr*rs :		16.52	-	-	LJUBNO	-	6.25 " lrXfti\i-T,i^tt'fc"-''"	1130	-	-
OPOMBA:      Vozi ob sobotah, velja od 1.6.1993 dalje.								ODHOD;			
1	2	3	4	5 '	6	POSTAJE	7	8 9	10	' 11	
	:;rtt^wrwv:::							PRIHOD			
	.'.:-:WUnUw>;v:-::-::-;										
-	• -	15.30	-	-	-	LJUBLJANA		13.22			
-		15.53		-	-	DOMŽALE	-	1159		.	
6.4.	) 7.50	16.15	16.45	19.00	19.10	KAMNIK	8.39	1137 17.29	19.08	19.44	
63:	! 7.58	16.23	16.53	19.08	19.18	STAHOVICA	8.31	1129 17.21	19.01	19.36	
	8.09	'.-	17.04	19.19	-	kamn.BISTR.	8.20	17.10	.	19.25	
7.0:	1	16.34	-	-	19.29	SMREČJE		1118	18.50		
7.31	l     . -	17.11	-	-	20.06	OOR.GRAD		11.41-	18.15		
7.5:		17.27	-	-	-	LJUBNO		11.25    „ -	17.06	-	
-	■	-	•	-	-	MOZIRJE	-	-	17.45		
8.»	\ DDtunn ■ :		-	-	-	LOG. DOLINA	-		16.25	-	
OPOMBA:      Vozi ob nedeljah in praznikih, od 1.6.1993											
		Pod št 1 vozi od 1.5. do 30.9.1993						III	KAM-BUS		
Pod it 6 ne vozi od 13. do 30.9.1993 Pod it 10 vozi lamo od Mozirja od 1.10.1993 do 1.5.1994
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA KAMNIK-VRANSKO-KAMNIK odhodi iz postajališč velja od 01. 06. 1993
POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	
KAMNIK	6.00	6.20	8.10	9.20	10.30	12.30	14.15	14,30	15.30 17.20		19.10   20.10 22.20			
ŠMARTNO	6.21	6.41	8.31	9.41	10.51	12.51	14.36	14.51	15.51 17.41		19.31    20.31 22.41			
O.OLICE	6.29	6.49	8.39	9.49	10.59	12.59	14.44	14.59	15.5S	17.49	19.39   20.39 22.49			
MOTNIK	6.44	7.04	8.54		11.14			15.14	16.14	18.04		20.54 23.04		
VRANSKO		7.16	9.06		11.26			15.26					23.16	
OPOMBA: Vozi od ponedeljka do petka														
POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13 14	15
VRANSKO		.	4.45	-			11.30		12.35	13.20	-	15.30	-	-
MOTNIK			4.57	5.40	6.45		11.42		12.47	13.32	-	15.42	18.20	20.55
OOLICE	5.00	5.10	5.12	5.55	7.00	10.00	111.57	13.00	13.02	13.47 14.45		15.57	18.35 19.40	21.10
ŠMARTNO	5.08	5.18	5.20	6.03	7.08	10.08	12.05	13.08	13.10	13.55 14.53		16.05	18.43 19.48	21.18
KAMNIK	5.29	5.39	5.41	6.24	7.29	10.29	12.26	13.29	13.31	14.16 15.14		16.26	19.04 20.09	21.39
OPOMBA: Vozi od ponedeljka do petka
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA KAMNIK-VRANSKO-KAMNIK odhodi iz postajališč velja od 01. 06. 1993 dalje
1	2^	3	4	5	POSTAJE	6	7	8	9	10	
		ODHOD						PRIHOD			
10.30	13.15	14.30	18.00	20.10	KAMNIK	5.41	6A4	13.34	1626	1859	
1031	13.36	14.51	18.21	20.31	ŠMARTNO	5.20	6.23	13.13	16.05	1838	
10.59	13.44	14.S9	18.29 .	. 20.39	GOLICE	5.12	6.15	13.05	15.57	18.30'	
11.14	13.59	15.14	.	20.54	MOTNIK	4.57	6.00	1250	15.42		
		15.26	-		VRANSKO	4.45		-	15.30	-	
		PRIHOD						ODHOD			
OPOMBA: Vozi ob sobotah
1	2	3	4	POSTAJE	5	6	7	8
	ODHOD						PRIHOD	
10.30	14.30	17.30	20IF	KAMNIK	739	12.56'	16.29	18.59
10.51	14.51	17.51	20.31	ŠMARTNO	7.08	1135	16.08	18.38
10.59	14.59	17.S9	20.39	GOLICE	7.00	1127	1600	18.30 !
11.14		18.14	20.54	MOTNIK	645	1112		18.15
11.26				VRANSKO	-	1100	-	-
PRIHOD
OPOMBA:Vo?.i ob nedeljah in praznikih
ODHOD
14
11
jf 20.23
NA PARMI DUPLICA PRI KAMNIKU PRODAJAMO OD 13. SEPTEMBRA DALJE 18 TEDENSKE JARKICE - NESNICE. DOBITE JIH LAHKO VSAK DAN OD 8 DO 16 URE IN V SOBOTO OD 8 DO 12 URE.
NESNICE SO ZELO KAKOVOSTNE, SAJ SO VZREJENE PO VISOKIH SVETOVNIH STANDARDIH.
ZA VSE DODATNE INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO PO TELEFONU 061/813 201 ALI 481 731
MUDIMO VAM TUDI KAKOVOSTMA KRMILA, KOKOŠJI GMOJ V RAZSUTEM STANJU / LAHKO VAM GA TUDI DOSTAVIMO / IM KOKOŠJI KOMPOST V VREČKAH PO 3 KG.
Lokal v Kamniku,
cca 30 m2,
najamem ali odkupim.
Tel. 812-611,
int. 36 ali 825-116.
MALI OGLASI
Ugodno prodam prenosni telefonski priključek in ter-moakumnladjsko peč. Informacije po tel. 812-194.
V Mengšu prodam novejšo garsonjero, 30 m2, takoj vso Ijivo. Inf. na tel. 316-344 int. 22 (dopoldan).
V Portorožn-Luriji prodam dvosobno stanovanje, 60 m2, ali zamenjam za manjšo kmetijo. Tel. (066) 70-678 ali (061) 814-071.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
RAZPISI INTERESNIH DEJAVNOSTI LIKOVNA ŠOLA
Predšolski otroci bodo preko igre in pravljic spoznavali svet likovnega ustvarjanja, šolarji pa bodo dopolnjevali znanje o likovni umetnosti in iskali svoje poti ustvarjanja. Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Ma-leš ob TORKIH in SREDAH popoldne, začela pa se bo prvi teden meseca OKTOBRA. Mentorica: Mojca Koncilja Cene tečajev (prvi semester):
- predšolski otroci: 1.200,00 SIT (1 ura tedensko)
- šolarji: 2.000,00 SIT (2 uri tedensko)
Vpis bo v TOREK, 28. in SREDO, 29. septembra 1993, od 16. do 18. ure v prostorih likovne šole (nad Galerijo Miha Maleš).
IGRANJE
V letu družine ZKO Kamnik nadaljuje z ustaljeno obliko celostne estetske vzgoje za najmlajše »IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA«.
S srečanji, ki so namenjene predšolskim otrokom od 4. leta dalje, želimo vzpodbuditi skupno petje, pripovedovanje zgodb, izdelovanje igračk iz prijaznih materialov, malih instrumentov, itd. Mentorici: KSENIJA BARONIK IVANKA UĆAKAR
Čas: vsak drugi ČETRTEK ob 17. uri Kraj: Dvorana Veronika, Kamnik
prvo srečanje bo v ČETRTEK, 7. oktobra 1993, ob 17. uri Tema: KAJ PA TI PISKAŠ, KAJ PA TI VRISKAŠ Vstopnice ni
PLESNA ŠOLA
Tudi v sezoni 1993/94 bomo organizirali skupaj s PLESNO ŠOLO MATEJE JUVAN plesne tečaje za več starostnih skupin otrok. Razpis bo objavljen v naslednji številki Kamniškega občana.
IN ŠE NEKAJ SAMO ZA DEKLETA
ZKO in Mestna godba Kamnik vabita dekleta k sodelovanju v MAŽORETNI SKUPINI »VERONIKA«. Pogoj je starost od 13 do 18 let, smisel za ritmiko in veselje do plesno-ritmičnega izražanja v tovrstni dejavnosti. Prijave bo zbirala mentorica NATAŠA HRIBAR v predverju Razstavišča Veronika, Japljeva 2 v Kamniku, v ČETRTEK, 30. septembra in v PETEK, 1. oktobra, ob 16. do 19. ure, v SOBOTO, 2. oktobra, pa od 9. do 12. ure.
Dodatna pojasnila in informacije: ZKO KAMNIK, Japljeva 2, tel. 831-612! VABLJENI
Cvetličarko ali cvetličarja
z večletno prakso TAKOJ ZAPOSLIMO
v Kamniku
Ponudbe pod »Dobro plačilo« na uredništvo.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. UL Kolodvorska 6
RAZPISUJE
izobraževalne programe za odrasle
SREDNJE ŠOLE OB DELU:
* ekonomsko šolo - V. stopnjo
* tekstilno šolo - V. stopnjo
* strojno šolo - V. stopnjo
* lesarsko šolo - V. stopnjo
* gostinsko šolo - IV. in V. stopnjo
* poslovodna šola - V. stopnja
JEZIKOVNE TEČAJE:
- začetni, nadaljevalni in konverzacijske nemščine, angleščine, italijanščine
- za odrasle in otroke vseh starosti.
DOKVALIFIKACIJE IN PREKVALIFIKACIJE:
- računovodstvo malih podjetij (začetni in nadaljevalni),
- vodenje poslovnih knjig za obrtnike (začetni in nadaljevalni),
- seminar za poslovne sekretarje,
- tečaj skladiščnega poslovanja,
- strojepisni tečaj z osebnim računalnikom,
- tečaj za voznike viličarjev,
- tečaj vrtnarstva in cvetličarstva,
- tečaj higienskega minimuma,
- tečaj varstva pri delu,
- tečaj za vzdrževalce objektov - hišnike,
- tečaj za kurjače nizkotlačnih kotlov,
- seminar za upravljalce Ex naprav v elektro stroki,
- kuharski tečaj,
- tečaj krojenja in šivanja (začetni in nadaljevalni).
RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZA ODRASLE:
VVord, VVordstar, Lotus 123, Ouattro-pro, Paradox ali dBase-4, Framework
PRVI TEČAJ DOS IN VVORD SE PRIČNE 13. 9.19931
RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZA OTROKE:
Logo za učence od 2. do 5. razreda in Pascal za učence od S. do 8. razreda.
AVTO ŠOLO: ,
- brezplačen tečaj in literatura
- organiziran tečaj prve pomoči in zdravniški pregled
- brezobrestni kredit za vožnjo
- možnost 20% popusta pri vožnji. Začetek tečaja CPP bo 20. 9. ob 17. uri.
NOVO        NOVO NOVO
Fotokopiranje v vseh formatih (A5, A3), lahko tudi z dodatno barvo.
Obiščite nas aH pokličite po tel. 711-082 aH 712-278.
Reportaža
Ob izzidu serije Jamsko živalstvo
Poletni potep med planšarji Predstavitev Kamnika
Tudi Simona in Nataša bosta dobri planšarici
fflKMI
Tudi peš pot od Šimnovca na Zeleni rob je lahko zanimiva
Čeprav marsikoga, ki mu omeniš Veliko planino, takoj spreletijo žalostne misli, ni nihče pričakoval, da se bo toliko težav in skrbi zgrnilo na ta zaklad narave. Svoj del h »krepitvi« ugleda tega našega turističnega zaklada pa so po svoje prispevale tudi poletne polemike v naših osrednjih časopisih.
Toda pustimo težke misli, ki niso za vroče počitniške dni. Poglejmo raje, kako počitniški dan na planini med planšarji doživlja turist, ki obišče eno redkih še živečih planšarskih planin pri nas.
V zgodnjem jutru prvih avgustovskih dni na spodnji postaji nihalke ni prevelike gneče. Le osem ljudi to jutro z nahrbtniki čaka pred vrati žičnice, nekaj pa jih je v bifeju. Seveda pogovor ob šanku ne more mimo vprašanja, kdaj bo spet vozila sedežnica. »Še nihče se je ni dotaknil, ker občina ne da žegna,« je slišati ob šanku. »Jeseni, ko bo začelo zmr-zovati, bodo pa morda začeli betonirati stebre«, pristavi drugi. Slišati pa je pohvalo novega kataloga kamniške turistične ponudbe, ki je na voljo na robu šanka.
Po izstopu iz nihalke na gornji postaji najprej padejo v oči zloženi sedeži, ki so jih ob prekinitvi obratovanja sneli s se-dežnice. Potniki pa se mimo v jutranjih urah zaprtega penziona Šimnovec podajo proti Zelenemu robu in naprej. »Res ni za vse slabo, če sedežnica stoji, saj me s steze po robu planine vseskozi do vrha spremlja lep razgled na dolino Kamniške Bistrice in na Kamnik,« reče naključni sopotnik. Res, v tem jasnem jutru je pogled enkraten! Tik pod vrhom Gradišča se turist sreča s prvo večjo skupino govedi, ki je tod kljub suši še našla nekaj paše, čeprav je nekoliko nižje ležeča lokev za napajanje živine, ki so jo planšarji uredili lani, že skoraj brez vode. Kmalu za Gradiščem nas pozdravi planšarsko naselje. Planšarji so že zdavnaj odgnali živino proti Tihi dolini in imajo sedaj čas za opravila v bajtah, zlasti tisti, ki imajo več mleka in delajo skuto ali sir.
Prvega srečamo pred bajto Roševega ata iz Bistričice, ki ima veliko veselja s sirom. Letos je pridelal že kar nekaj hlebcev. Pravi, da turisti, ka-
hitijo dalje.
V Domžalskem domu je oskrbnik Miro Avbelj poskrbel za to, da planinskemu popotniku ponudijo tudi kislo mleko in sir z Gojške planine. Sicer pa je ta dom, ki ga je Planinsko društvo Domžale lani spet preuredilo, kar dobro obiskan. Tudi tokrat je v spodnjih prostorih dobro enolončnico okušalo okrog trideset štajerskih planincev.
Na Mali planini in Gojški planini je v prvih popoldanskih urah kar mirno. Krave so se porazgubile po globeli in iščejo senco. Nekaj pa jih je tudi v stajah.
Na robu Male planine smo se srečali s Cesarjevo mamo, ki pase tod že deseto leto. Letos skrbi za trinajst krav. Pravi, da ii ni dolgčas. Vedno se kaj dogaja. Pripoveduje, kako so iskali pobeglo Florjanovo kravo s Kisovca, ali pa kako je Jernej-čeva krava skrivoma telila v gmajni pod planino. Ko so jo našli, je bil teliček že na nogah.
Temni oblaki za Planjavo in Ojstrico nas opozarjajo, da se proti večeru lahko še kaj ulije. Zato se je treba kar podvizati, če želimo priti do večera peš v dolino Kamniške Bistrice.
Mimo Zelenega roba in »kamniškega« naselja spešimo proti planini Konjščici. Včasih
dar so počitniške hišice obiskane, vse sproti poberejo.
Nemški turist se čudi rečem, ki se nam zdijo že kar vsakdanje, namreč avtomobilom ob pastirskih bajtah. Na robu planine ob novi bajti se je v soncu bleščala lada, nekaj nižje v globeli pa zelena škoda.
Na občini pa pišejo odloke in' uredbe. Ali res ne moremo razumeti, da avto ne sodi na planino  in  da  delamo škodo sebi...
Planšarice pred novo Devov-čevo bajto pletejo vence za nedeljsko slovesnost v kapelici Marije Snežne. V nedeljo pričakujejo tu gori veliko ljudi.
Na poti proti Mali planini srečamo »turistično patrolo« Zelenih Kamnika. V njej so sami izkušeni in preverjeni borci za varstvo okolja — gospe Novakova invRebova ter gospod Simičak. Želimo jim čim lažje ugotavljanje, kako spoštujemo ta naš zaklad narave, in že od-
je bil na lesi napis »Konjščica, idilična planina«, danes ga ni več. Čeprav lahko rečemo, da je idilična še ostala. Tod so samo tri planšarske koče in več miru kot na osrednji Veliki planini.
V dveh kočah izmenoma pasejo Boltvezovi in Škrbinčevi iz Stranj. Tokrat sta bila štirinajstdnevne »paše« deležna Milena in Janez v Boltvezovi bajti, ki sta poleg nekaj deset krav skrbela tudi za dve telički, ki sta bili rojeni na planini. Z njimi sta imeli še posebno veselje vnukinji Simona in Nataša.
Po zajetni latvici dobrega planinskega »masovneka« se je bilo treba čimprej spustiti po stezi na planino Dol. Krajši obisk pri Burjevih, očetu in materi iz Črne, ki paseta letos že peto leto skoraj petdeset krav, se je zaradi hude nevihte, ki je privršala s severa, kar precej zavlekel. F. S.
na poštni znamki
Cesarjeva mama na robu Male planine pase že celo desetletje
Avgusta bo minilo že skoraj trinajst let, odkar smo v Kamniški jami odkrili novo živalsko vrsto. To vrsto sem opisal leta 1987 v nemškem strokovnem časopisu in jo v čast mesta Kamnik in kamniškim jamarjem poimenoval Aphaenopidius kamnikensis Drovenik, 1987. Njegovo slovensko ime je kamniški jamski br-zec. Te vrste brzec je bil doslej najden samo v Kamniški jami in je strogi endemit (endemit je živalska ali rastlinska vrsta, ki živi samo na določenem področju, v našem primeru samo v tej jami in nikjer drugod na svetu). O tej živali sem že enkrat pisal v Kamniškem občanu, vendar sem dobil novo spodbudo, da še enkrat spregovorim o tej in morda še o drugih naravnih znamenitostih v Kamniku in okolici o izidu serije znamk Jamsko živalstvo, za katero sem kot posebno slovensko znamenitost predlagal kamniškega jamskega brzca, ki bo dostojno zastopal čast mesta Kamnik po vsej naši mladi državi in poneseli ime mesta Kamnik tudi daleč po svetu med zbiralce poštnih znamk.
Odkritje nove vrste jamskega hrošča je bilo zelo odmevno med svetovnimi strokovnjaki, ki proučujejo jamsko živalstvo. Da pa je bila ta vrsta sploh odkrita, se moramo v prvi vrsti zahvaliti v tistem času (1980) zelo aktivnim kamniškim jamarjem, ki so del svojega cntuziazma pri odkrivanju jam v kamniški okolici in v Sloveniji posvetili tudi raziskavam jamske favne, posebej v Kamniško-Savinjskih Alpah in jamah kamniške občine. V tistih, časih smo dobivali vsako leto tudi gmotno podporo od občinskih organov. Te danes v novih časih, ko hočemo iz Kamnika narediti v slovenskem prostoru pomemben turistični center in mu povrniti staro slavo, ni več. Zato društvena dejavnost ob splošni recesiji popolnoma zamira. Ravno ob izidu poštne znamke s kamniškim jamskim brzcem, ki je v bistvu brezplačna promocija mesta in njegovega turizma, bi bilo treba tudi v tej smeri nekaj storiti, da bi se jamarstvo in tudi druge naravoslovne raziskave obnovile. ' Ravno v časih, ko so jamarji aktivno delovali, so v Kamnik prihajali številni jamarji iz Slovenije in drugih evropskih držav, kar za razvoj slovenskega in tudi kamniškega turizma ni nepomembno.
Menim, da je ravno v tem trenutku pravi čas, da v tej smeri naredimo v Kamniku korak dlje v razvoju turizma, vendar bolj perspektivnega. Premalo je da odpiramo majhne trgovske in gostinske lokale, ki vidijo le svojo lastno eksistenco in jih skupni turistični interesi v Kamniku sploh ne zanimajo. Nasprotno številni kamniški bifeji z nepopolno gostinsko ponudbo in motenjem nočnega miru v mestu, ki se sicer deklarirajo kot lokali za boljše goste, v bistvu podpirajo le alkoholizem v našem mestu. Mesto Kamnik bi moralo graditi svoj turistični razvoj na popolnejši ponudbi in predstavitvi tudi izrednih naravoslovnih znamenitosti v Kamniku in okolici. To naravno bogastvo, bi gotovo pritegnilo ob kvalitetnejši gostinski ponudbi (ne samo organiziranje realso-cialističnih veselic), resnično tudi bolj petične goste iz zahodne Evrope, ki se bodo v tem našem naravoslovnem izredno zanimivem in lepem okolju tudi dalj časa zadrževali. Vse te naravoslovne in kulturnozgodovinske znamenitosti bi bilo potrebno predstaviti v manjkajočem naravoslovnem in kulturnozgodovinskem vodiču po Kamniku in okolici. Za tak turistični vodič, ki naj bi bil napisan tudi v tujih jezikih, bi bile vsaj s strani naravoslovja potrebne še nekatere predhodne naravoslovne raziskave (biologija, geologija, jamarstvo itd.). Menim, da je celo v samem Kamniku trenutno dovolj strokovno
APHAENOPIDIUS KAMNIKENSIS
izobraženih ljudi, ki bi znali tudi na tak način dostojno svetu predstaviti mesto Kamnik in njegove znamenitosti. Ravno v taki predstavitvi vidim bodočo vizijo turizma v Sloveniji in v Kamniku. Kajti boljši turisti, od katerih lahko več pričakujemo, iščejo danes lepo, mirno in neokrnjeno naravo, kjer se v času dopusta spoči-jejo in naužijejo naravnih lepot, ki jih v kamniški okolici ni malo in jih ne znamo ponuditi.
Ravno ob izidu te serije poštnih znamk, kjer je dostojno zastopano tudi mesto Kamnik s kamniškim jamskim brzcem, mislim, da bi se morali kreatorji kamniškega turizma tudi v tej smeri nekoliko zamisliti in dati poudarek tudi naravoslovnim raziskavam.
dr. BOŽIDAR DROVENIK znanstveni svetnik ZRC SAZU Tunjiška 2, Kamnik
Vpis šolskih novincev za šolsko leto 1994/95
bo v torek, 21. 9.1993, po naslednjem razporedu: OŠ Stranje starši bodo obveščeni pisno
OŠ Moste od 8. do 12. ure
od 14. do 16. ure
OŠ Duplica od 8. do 12. ure
od 14. do 16. ure
OŠ Frana Albrehta od 8. do 13. ure
od 14. do 18. ure
Vpis na podružnicah: Mekinje, Nevlje, Tunjice, Vranja peč
OŠ Toma Brejca
od 11. do 12. ure od 14. do 16. ure od 8. do 13. ure od 14. do 18. ure
O vpisu na podružnice Sela, Loke, Šmartno, Zg. Tuhinj in Motnik bodo starši obveščeni pisno.
Vpisovali bomo otroke rojene leta 1987 in vključno januarja in februarja 1988. Na željo staršev pa bomo vpisovali tudi otroke rojene v času od 1. 3. do 31. 8. 1988.
K vpisu prinesite otrokov rojstni list in potrdilo o državljanstvu.
Podjetje TRIVAL
Kamnik, Bakovnik 3
trival
objavlja LICITACIJO
za odprodajo naslednjih os:
- Pisarniško pohištvo (miz«, omare, stoli)
- Magnetofon PHILIPS
- Player
- Excentrlčno stiskalnico
- Agregat Honda
- Generator Izmeničnega toka
- Avtomatski prec. merilni most
- Wheatsonov NL 0120
- Merilni instrument OSCILOSKOP
- Usmernik - MA
- Motorno gonilo (reduktor)
- Pantograf
- Pisalni stroj Olimpija
- Stružnica Galeb
- Dermltron D-2000 z dodatki
- Klima komora SSND-3
Licitacija bo v petek 17. 9. 1993:
- za del pisarniškega pohištva ob 12. uri na Žebljarski 5
- za del pisarniškega pohištva in druga OS ob 14. uri Bakovnik 3.
Ogled licitiranih OS je mogoč dan pred licitacijo in na dan licitacije do 12. ure.
Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe na način videno kupljeno. Prometni davek plača kupec.
Spisek OS z izklicnimi cenami bo javno viden na dan ogleda. Pred licitiranjem kupec položi 10% varščino glede na izklicno ceno OS.
Morebitne informacije dobite pri g. Blagšiču (tel. 831-287).
Alpinizem
Nogomet
Obilo lepih,
a zahtevnih vzponov
NK Ultra trade končal tekmovalno sezono
. Kamniški alpinisti in plezalci nikoli ne mirujemo, razen če nam zagode grdo vreme. Zadnji trije meseci so bili zelo razburljivi. Dobili smo dva nova alpinistična" inštruktorja. To sta Tomaž Hu-mar in Matej Humar, ki je tudi naš načelnik. Konec maja pa sta Damjan Čibej in Klemen Mali opravila izpite za alpinista.
28. 3. 93 in 2. 4. 93 so Robi Poličnik, Jože Hribernik Damjan Čibej in Tomaž Humar, splezali tehnično zelo zahtevno smer Peščene katakombe v našem še zmeraj najbolj plezanem plezališču na Primorskem, v Ospu. Le teden zatem pa sta Robi Poličnik in Tomaž Humar pre-
plezala smer z imenom Juž-naška uteha, ki sodi med najtežje tehnično preplezljive smeri v Sloveniji.
V začetku maja pa smo se odpravili v zelo lepo in veliko plezališče na severu Italije, v Arco. Deset kilometrov od Trenta oddaljeno mesto privabi vsako leto zelo veliko plezalcev iz vse Evrope in celo izven nje. Takoj na začetku prihoda v Arco smo se najprej preizkusili v 250 do 300 metrov visoki steni nad kampom. Opravili smo nekaj vzponov šeste in sedme stopnje, da smo se seznanili predvsem z varovanjem in skalo v tem kraju 26. 4. 93 sta se Klemen Mali in Tomaž Humar zapodila v smer Ricci
Tone Hribernik v Vražjem Robertu v Ospu
Kolesarska dirka na Črnivec
V soboto, 28. avgusta so prireditelji - Kolesarsko društvo Kamnik in Zlatarstvo Banič ~ izpeljali 4. kolesarsko tekmovanje, ki je potekalo po cesti od Kamnika do Črnivca s 16. km dolžine in 524. metri višinske razlike. Deževje, ki se je ravno ta dan na moč ulilo, je na srečo tik pred startom ponehalo in tako so tekmovalci prihajali v cilj premočeni le od lastnega potu. Od 78. tekmovalce, kolikor jih je štartalo, se je kmalu odcepila peterica najhitrejših, ki je v stilu »kdo bo močnejši« neutrudno potiskala pedala vse do vrha. Tik pred ciljem pa je bila frekvenca vrtljajev pedal Sebastjana Jeriča iz Ljubljane le nekoliko hitrejša pri čemer je s spoštovanja vrednim časom 33'44" le za sekundo prehitel domačina To-mija Goloba, za dve sekundi pa je zaostal Martin Kemperle (Zlatarstvo Banič). Med ženskami je slavila - katera druga kot vedno izvrstna Vida Uršič, ki je to tekmovanje, kar se razbere tudi iz njenega časa (37' 36"), zaradi utrujenosti (pravkar je šele prispela s svetovnega prvenstva), tokrat peljala bolj za trening. In kaj so po tekmovanju izjavili najhitrejši?
(zmago-težka in naporna,
— Sebastjan Jerič
valeč): Proga je bila dirka še toliko bolj ker je bila konkurenca močna. Vreme je bilo ravno pravšnje, tako da sem lahko dal vse od sebe. Sicer treniram redno in tudi tekmujem precej. Pohvaliti moram današnjo organizacijo, ki se odlikuje zaradi nagrad. Če bo vse posreči, bom drugo leto ponovno tu.
— Tomi Golob (prvouvršče-ni domačin in drugi absolutno): Ker ne treniram redno, sem z današnjim drugim mestom povsem zadovoljen. Za to dirko sem se sicer pripravljal, a moram reči, da je vzpon na Črnivec kljub poznavanju proge vedno težak. Mislim, da je bil boj pošten in prav je, da zmaga najhitrejši.
— Vida Uršič (zmagovalka): Današnje dirke sem se udeležila predvsem zato, ker bi se mi enostavno ne zdelo prav, da ne tekmujem na domači Černivec. Sama vožnja je bila danes zame prijetna relaksacija po napornih tekmovanjih, ki sem jih imela pred dnevi. Pohvalila bi predvsem organizacijo, ki bi bila lahko zgled marsikateri večji tekmi pri nas.
KSENJA VRHOVNIK
e Capricci. Smer jima je uspelo preplezati na pogled. Isto smer sta naskočila tudi Jone Hribernik in Robi Poličnik. Robiju je smer na pogled spodletela. 29. 4. 93 je bil velik dan za Joneta Hri-bernika in Klemena Malija. Splezala sta smer z imenom Zanzara, ki je zelo lepa in težka smer z dobrim varovanjem. 27. 4. 93 sta Tomaž Humar in Klemen Mali imela svoj veliki dan pa tudi za odsek. Zgodaj zjutraj sta se odpeljala petnajst kilometrov severno od Arca v vas Sarca, kjer sta preplezala težko »hribovsko« smer z imenom Arba Chaira.
Uroš Perko, je v Mišji peči preplezal smer Strta srca 8at, stopnjo ki je doslej uspela le njemu. Ima pa že kar nekaj smeri te stopnje. 18. 5. 93 mu je uspelo še v smeri Sivozele-no nezaupanje. Matjaž Wi-egele je plezal predvsem v Kotečniku pri Libojah. Preplezal je dve smeri 9. stopnje, Asterix in Črno beli blues. Uspelo mu je tudi v smeri Guernica 8a, tako da so zdaj na našem odseku štirje, ki imajo preplezano smer stopnje 8a.
V hribih pa Tomaž Humar končujeta smer, ki bo ena najtežjih v steni Kogel. To je kombinacija tehničnega in prostega plezanja. Dosedaj sta porabila dva dni (21 ur).
Vsi, ki ste »željni« avanture, narave, vesele druščine, ste prav gotovo zelo vabljeni na naš odsek. Jeseni bomo imeli (!?!) alpinistično šolo. Mi pa se vam spet oglasimo, ko bo za to prišel pravi čas.
KLEMEN MALI
Nogometaši Ultra-Trade Kamnik so končali tekmovalno sezono 1992-93. Tekmovali so v treh konkurencah: v članski, v konkurenci starejših in mlajših pionirjev.
Člansko moštvo je v 1. medobčinski ljubljanski ligi zasedlo 6. mesto. Moštvo je na prvenstvo startalo pod vodstvom agilnega trenerja Janka Poljanska. Delna pomladitev moštva je prinesla uspeh to je 6. mesto v jesenski uvrstitvi. Moštvo je igralo bojevito, napadalno, s poudarjenim visokim ritmom igre v vseh fazah. Pomladanski del prvenstva pa je ponovno pokazal na vsakoletni problem. Igralci imajo namreč zaradi študijskih in domačih delovnih obveznosti do športa manj angažiran odnos. To se takoj odrazi pri rezultatih. Novi trener Milorad Mandič je (s sodelovanjem Poljanska) načrt igre moštva takim razmeram sicer ustrezno prilagodil, toda brez sodelovanja vseh ne gre. Stil igre je trener izoblikoval v smislu kom-binatornega koncepta, ki zahteva nekoliko manj poudarjeno telesno aktivnost, pač pa več tehnič-no-taktičnih elementov. Šesto mesto je torej realno. Moštvo, v katerem so se uveljavili mladi igralci (Janez Tušek, Sandi Tor-kar, Robert Tonin in Robert Jeglič), bo jeseni še ob nekaterih okrepitvah startalo na visoko uvrstitev.
Ekipa starejših pionirjev je prvič startala v najkvalitetnejši slovenski konkurenci, v 1. ligi. Napadalni in taktično vsestranski stil igre trenerjev Baša in Vavpe-tiča ni mogel nadomestiti neizkušenosti v igrah z Olimpijo in ostalimi znanimi imeni slovenskega nogometa. Ekipa je nasprotnikom kljubovala do zadnjih kol, žal se seli v 2. ligo, z možnostjo,
Ostrostrelci državni prvaki
Meseca junija je bilo v Cr-nemgrobu pri Škofji Loki državno prvenstvo v streljanju z ostrostrelsko puško vojaške in proste izbire. Predstavniki iz občine Kamnik (LD Tuhinj, Zveza častnikov 1 in Zč II) so dosegli izredne rezultate.
V kategoriji ostrostrelskih pušk proste izbire so dosegli naslednje rezultate: 1. LD Tuhinj, 3. Zč Kamnik II, 5. Zč Kamnik I.
Posamezniki iz naše občine so zasedli štiri od prvih pet mest in sicer: 1. JERNEJ ŠTRAJHAR, 2. JOŽE PLES-NIK, 3. MATEJ RAK, 5. ŠTEFAN LUK AN.
Na vidna mesta so se uvrstili tudi ostali člani omenjenih ekip in sicer Bojan Burja, Ksenija Lukan, Zdravko Urankar, Peter Podjed in Franc Zupančič.
Med dekleti je postala državna prvakinja KSENIJA LUKMAN.
O pomenu rezultata priča tudi dejstvo, da sta ekipi LD TUHINJ IN Zč KAMNIK II premagali tudi ekipe, kot so specialna brigada MORIŠ in speci-
alna enota Ministrstva za notranje zadeve. , .
V kategoriji vojaških ostrostrelskih pušk je odlično tretje mesto dosegel FRANC ZUPANČIČ, vidnejše uvrstitve med stosedemindvajsetimi ostrostrelci pa sta dosegla Jože Plesnik in Ksenija Lukan. Med dvainštiridesetimi ekipami je ekipa Zč Kamnik dosegla 13. mesto, kljub temu da je eden od strelcev povsem zatajil. Že s povprečnim rezultatom bi zaradi odličnega streljanja ostalih dveh članov ekipe dosegli prvo mesto.
Nastope ekip iz Kamnika lahko ocenimo kot izjemne, z večjim razumevanjem nekaterih pa bi bili rezultati še boljši.
Znanje ostrostrelcev bi lahko s pridom izkoristil tudi za potrebe oboroženih sil, zato bi morali sodelovanje z občino Domžale še poglobiti, za sedanje pa se jim najlepše zahvaljujemo, kajti z njihovo pomočjo so se ekipe lahko merile v tekmovanju z vojaško puško.
JOŽE ARKO
da v tej ligi postane prvak.
Ekipa mlajših pionirjev, prvakov 2. lige, je plod dveletnega dela zavzetega trenerja Romana Torkarja. Zbranih 30 pionirjev je izoblikoval v močno ekipo, ki je izražala visok nivo športne kulture. Brez problemov v šoli, pravilen pristop do športa, Torkarjev strateški in očetovski koncept je bil uspešen. Škoda je njegove začasne prekinitve trenerske poti. Delo z mlado ekipo je bilo zasnovano na oblikovanju posameznikov in zatem na njihovi vključitvi v ekipno celoto. Upoštevana je bila otrokova individualnost in sposobnost prilagajanja članom ekipe ter tekmovalnim zahtevam.
NK Ultra-Trade Kamnik si želi svoj nezavidljiv materialni položaj izboljšati predvsem z lastno iniciativo. Ena od takih akcij je bila nedvomno organizacija tekme med debelimi in suhimi znamenitimi Kamničani. Pozivu kluba so se odzvali skoraj vsi vabljeni. Tekmi, ki naj bi postala tradicionalna, je sledil zabavni večer, srečanje starih in novih prijateljev in sklep, da bo NK Ultra-Trade jeseni organiziral tekmo
med ekipama znanih Kamniča-nov in ekipo slovenske vlade.
Posebno poglavje klubske dejavnosti predstavlja skoraj nerešljiv problem financiranja. Že pomladanski nastopi bi bili vprašljivi, če klubu ne bi priskočilo na pomoč podjetje Ultra-Trade. Gospod direktor Sandi Sušnik je našel razumevanje za igralce, ki sami kupujejo osebno športno opremo in sami plačujejo potovanja na tekme in prehrario. Kljub temu je pristop novih igralcev in ustrezen honorar za trenerje v tem času za klub nedosegljiv. Ob tem pa klub dolguje zahvalo tudi tistim (žal redkim) sponzorjem, ki mu pomagajo finančno in materialno in mu s tem omogočajo praznovati skorajšnjo 75-let-nico.
Klub si želi v nastopajoči sezoni ambicije uskladiti s finančnim položajem. Obvezuje pa se, da bo v skladu z 73-letno tradicijo tekmoval v športnem duhu in tako tudi vzgajal igralce. Vabi učence in dijake vseh starosti, ki jih zanima nogomet, da se pridružijo treningom od srede avgusta naprej na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. M. M.
Tenis
Uspešen zaključek
sezone
Kljub črnogledim napovedim pred tekmovalno sezono je članska vrsta teniškega kluba Kamnik več kot uspešno zaključila ligaški del. Bojazen, da bi ob vse močnejši konkurenci v drugi državni ligi ekipa lahko celo izpadla, je primorala vodstvo kluba, da je poiskalo igralca celo v sosednji Hrvaški (7. s hrvaške članske lestvice - Goran Orešič), ki bi, če bi to bilo potrebno, zaigral za klub. Domači igralci pa so presegli
drej Plevel, Matic Žagar, Miha Senožetnik in drugi) kmalu zaigrali v članski vrsti. Vsi starši, ki bi radi vključili svoje otroke v teniško šolo (obiskuje jo že preko 70 otrok), pokličite telefonsko številko 815-094 (Matjaž) ali pa pridite na vpis, ki bo v ponedeljek, torek in sredo (13., 14. ter 15. september) od 18. do 19. ure na teniških igriščih TK Kamnik pri kopališču. Pohitite, oktobra že pričnemo s treningi!
Tekmovalci članske vrste TK Kamnik
Državni prvaki: Štefan Lukan, Ksenija Lukan, Jernej Strajhar
sami sebe in se na koncu uvrstili na četrto mesto. Predvsem so se izkazali mladi (Rok Andič, Matej Grilc in Simon Rutar), pomemben delež pa so kot vedno prispevali tudi starejši (Daniel Ramšak, Dare Kotnik, Matjaž Pogačar in Zore Janez), tako da pomoč iz tujine niti ni bila potrebna. V letošnji sezoni so ekipo sponzorirali: športna trgovina Sport čr-taM, ki je tekmovalce opremila z resnično kvalitetnimi izdelki (loparji in konfekcijo) nemške firme QM, pizzerja Napoli, tovarna Stol in športna trgovina Alpsport. Uspešne igre in dobri rezultati mladih kažejo, da delo teniške šole postaja iz leta v leto kvalitetnejše in da se lahko nadejamo, da bodo tudi naši najmlajši (Domen Sitar, Janez Makovec, Matjaž Plemeniti, Gregor Drčar, Mitja Burnik, Igor Knez, Uroš Gorenc, An-
Rezultati članov v 2. slovenski teniški ligi:
Koper : Kamnik 7/2, Kamnik : Kočevje 7/2, Mengeš : Kamnik 6/3, Nova Gorica : Kamnik 0/9, Svoboda Lj. : Kamnik 6/3, Kamnik : Vevče 7/2, Portorož : Kamnik 4/ 5.
Vrstni red:
Koper 14 točk, Mengeš 12, Svoboda 10, Kamnik 8, Vevče 6, Kočevje 4, Portorož 2 in N. Gorica 0. M. P.
AV SERVIS RTV KONCILIA
Vrhpolje 41 Kamnik, tel. 831-383
POPRAVILO
televizorjev, vldeorekorderjev In radijskih aparatov.
Odprto od 9. do 12. In od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO!
Pogled s Kisovca, v poletno nebo
Ognjemet Sv. Lovrenca - perzeidov
Za noč med 11. in 12. avgustom so v zadnjih dneh pred tem datumom sredstva javnega obveščanja napovedovala pravi ognjemet meteorjev, ki naj bi bil posledica bližnjega srečanja Zemlje z reko mete-roidov kometa Svrift-Tutlle oziroma z glavo meteorskega roja. Zemlja vsako leto prečka ali se približa tirnici tega meteorskega roja perzeidov, ki je dobil ime po navideznem izhodišču v Zemljino atmosfero padajočih meteorjev iz ozvezdja Per-zej. Tako lahko vsako leto v teh dneh opazujemo povečano število meteorjev, utrinkov, ki se jih v povprečni noči pojavi od S do 10 na uro, več v drugi polovici noči. Ob meteorskem roju, znanih je več, pa se število poveča na nekaj deset na uro. Najbolj znan je meteorski roj perzeidov, včasih so ga imenovali tudi solze sv. Lovrenca, saj so avgustovske noči najtoplejše in primerne za opazovanje. Tudi povečanje je eno najvidnejših, saj po različnih astronomskih napovedih dosega med 50 in 300 utrinkov na uro. Za letos so bile napovedi še mnogo bolj optimistične, saj naj bi bilo kar preko 1000 utrinkov in to že med 10. in 12. uro zvečer. Mnogi so zato ta večer usmerjali svoj pogled v nebo in večina je odšla spat z dolgimi nosovi, saj napovedanega meteorskega dežja ni bilo, opazili so lahko le nekaj meteorjev.
Sam sem imel namen odkriti še to stran astronomije že nekaj mesecev pred bombastičnimi napovedmi. Pojav je zanimal tudi prijatelje, zato smo sklenili v primeru ugodnega vremena pripraviti manjše kamniško opazovanje, po možnosti na planini Kisovec, ki je precej oddaljena od javne razsvetljave ljubljanske kotline. Vreme se je zvečer izboljšalo, tako da se nas je zbralo kar trinajst opazovalcev, starih od deset do šestdeset let. Odpeljali smo se na Kisovec, da bi morda pričakali dogodek nekaj desetletij iri preživeli prvo astronomsko noč.
Začetek je bil obetaven. Komaj smo prišli, se je že pred deseto na vzhodnem nebu vžgalo nekaj meteorjev, svetlejših od Jupitra (—1,5 m) na zahodu. Potem je Jupiter zašel, na nebu pa so se vžiga I i le posamezni meteorji, od katerih jih je le nekaj najsvetlejših dosegalo svetlost Jupitra. Noč je postala črna, lepo smo lahko opazovali Rimsko cesto in Saturna, ki se je na nebu dvigal vedno više. Nekateri so si krajšali čas z mojim teleskopom in opazovali Saturnov obroč, veliko Andromedino galaksijo M31, pa planetarično meglico M57 v Liri. Videlo pa se je, da manjka nekdo z izkušnjami in vztrajnostjo, da bi vodil teleskop. Le Peter in Silvo sta skušala izslediti Urana in Neptuna. Sam sem namreč motril nebo in opazoval za večino vse preredke meteorje. Ocenil sem, da jih je kljub vsemu kakih 50 na uro. Trije med nami so nekaj po polnoči obupali in se odpeljali spat v dolino. Ostali pa smo se spravili v spalne vreče, da bi u bežali nastopajočemu hladu. Čas smo si krajšali s kakšnim piškotom ali koščkom čokolade in
zrli v nebo, sem ter tja pa tudi malo v spalno vrečo. Sam sem iz obupa poskusil napraviti nekaj posnetkov v upanju, da bo v tistem trenutku in čez tisti del neba priletel kak svetel meteor. Četrt čez eno nas je presenetil meteor, ki je zasvetil kot zvezda velikosti -8 ali celo -9. Kar zabliskalo se je in za seboj je pustil preko 40 ločenih stopinj dolgo sled, ki se jo je dalo opazovati kar nekaj časa. Ta bi bil viden tudi podnevi, če bi le gledali v pravo smer, modrujemo. Fotografski aparat žal ni bil usmerjen v pravo stran in tudi ne odprt. Tudi ostale ta dogodek nekoliko razgiba, potem pa je spet nastopilo relativno zatišje. Medtem je vzšla Luna, zaradi katere sem se bal, da bo presvetlila nebo in poslabšala vidnost. Toda Rimska cesta ostane vidna, kar je posledica višine. Potem sem boječe povprašal prijatelje, če odnehamo, kajti sam nisem bil zaspan in želel sem si ostati. Nihče ni odkrito odgovoril. Pa ostanimo, sem si mislil, bo pa kdo kakšno »klaftrco« nažagal ali pa naredil bivak na prostem.
Po drugi uri sva s Tončem opazila, da se število meteorjev povečuje in da je tudi več svetlejših. Ob treh Sašo s čajem prebudi še tiste, ki gledajo v spalne vreče. Sam pa fotografiram zdaj ta, zdaj oni del neba v želji, da bi ujel v fotografski objektiv kakšen svetlejši meteor, ki so se veselo vžigali ravno na tistem delu neba, ki ga aparat ni pokrival. Zato smo se začeli šaliti, da na tisti del neba, v katerega je uperjen objektiv fotoaparata, ni treba gledati, ker tam ni meteorjev. Pa tudi sicer so meteorji težaven objekt za slikanje, saj trajajo le nekaj desetink sekunde in na fotografiji so vidni le, če so zelo svetli. Tudi prav, bo pa kakšen posnetek okrog Severnice vrtečega se neba ali pa Venere nad silhueto teleskopa. Tudi Miha bo fotografiral in ker sem ob vseh mogočih in nemogočih pripravah svojo sprožilno žičko pozabil doma, se izmenjujeva. Dvajset minut pred četrto je na vrsti spet Miha, s Tončem pa se domeniva, da bova tistih deset minut štela meteorje, tako da bova pokrivala vsak polovico neba. Potem se po planini razlega samo še:
»Ena v Pegazu!« »Dve pod Kasiopejo!« »Pet desno od Lire in šest v Vodnarju!«
»Devet mimo Severnice v Malem vozu!«
»Petnajst po Rimski cesti čez Laboda! Več kot dvojka, pustil je sled. Še eden s sledjo čez Poletni trikotnik, šestnajsti!«
S Tončem vpijeva skoraj izmenoma, pomagajo tudi drugi, saj je polovica neba kar prevelik del za en sam par oči. Midva seveda nadaljujeva:
»Enaindvajset levo od Delfina!«
»Dvaindvajset v Pegazu s sledjo!«
»Petindvajset naravnost na Saturna!«
»Osemindvajset v Dvojčkih in devetindvajset v Zmaju!« »Enaintrideset v Strelcu!«
»Dvaintrideset nad gozdom pod Severnico!«
»Triintrideset med Liro in Labodom!«
»Konec!« zavpije Miha, izteklo se je deset minut. Pripravlja nov posnetek.
»Prmej! Tega je pa škoda. Sigurno sedem, poglej sled!« komentiramo nov bolid na jugozahodnem nebu. Na vzhodu je že čutiti prvo zarjo, Venera se je že precej dvignila, meteorji pa se še kar vžigajo.
No, napovedanega dežja ravno ni, ampak kakih 200 na uro jih pa sedaj je. Na koncu vsakega posebej povprašam po vtisih. Najmlajši Aljoša je najbolj odkrit in žalostno reče: »Jaz sem vse najboljše prespal.« Vztrajamo do pol petih, ko močna zarja presvetli šibkejše meteorje, potem pa pospravimo in se odpeljemo v dolino.
Vendar razočaranje zaradi izostanka pravega meteorskega dežja počasi nadomesti zadovoljstvo. Kljub vsemu je bila vztrajnost poplačana, čeprav ni šlo za dogodek stoletja. Tudi precej običajen vsakoletni pojav ima svoj čar. Če bo vreme ugodno, se bomo za kakšen prihodnji večer domenili za kopice in meglice v Strelcu, za kar je bilo v nocojšnji noči škoda tratiti čas, ko je bilo vendarle precej utrinkov.
TONE ŠPENKO
Kočna kot prispodoba:
Ali res po Kočnini markaciji
Kamniške narodne noše in godba v Beljaku
V soboto, 7. avgusta 1993, so v Beljaku proslavili 50. jubilejni »KIRCHTAG«, ki se vsakokrat zaključi s sprevodom po mestnih ulicah. V strogem centru je postavljena velika tribuna, kjer gledajo povorko same odlične politične in cerkvene osebnosti. Letos je bil prisoten tudi kancler Vranizkv, deželni glavar Koroške.
V sprevodu sodelujejo folklorne skupine in godbe iz Koroške, Julijske Krajine, Slovenije in drugih dežel.
Ker se je slavila petdesetletnica je bilo še posebno slovesno. V sprevodu je sodelovalo približno 3500 udeležencev, več kot 30 okrašenih voz in 20 godb. Gledalci morajo za ogled sprevoda plačati po 60 šilingov, mladostniki pa po 30. Ta denar podarijo za Božične praznike akciji »Licht ins dunkel« revežem in bolnikom.
Turistično društvo Kamnik sodeluje v sprevodu že več kot 17 let. Letos je prvič nastopila tudi Kamniška godba pod vodstvom kapelnika g. Lipičnika. Godba in narodne noše iz Kamnika so pri gledalcih in na tribuni doživele posebno močan aplavz in navdušenje. Godba je z novimi koračnicami tako navdušila gledalce, da so jih na glav-
lissi
nem trgu ustavili in začeli po taktu skandirati in ploskati. Vzdušje v mestu je bilo med-povorko enkratno. Organizacija, disciplina in zunanji videz naše skupine je bil na visokem nivoju.
Ta impozantna povorka privablja v Beljak ogromno ljudi in turistov, ki letujejo ob lepih jezerih na Koroškem. Videti je bilo turiste iz Holan-dije, Nemčije, Švice, Italije. Posebno veliko gledalcev je prišlo iz Furlanije. Ti so napolnili center mesta.
Uspešen nastop kamniške godbe in kamniških narodnih noš zasluži vso pohvalo saj smo dostojno predstavljali naše mesto in tudi vso Slovenijo.
Dolgo vrsto let vodi narodne noše v Beljak podpredsednik Turističnega društva dr. Sadnikar, ki poleg estetike in originalnosti noše zahteva tudi disciplino in pravilen odnos noš v povorki do gledalcev.
Po vrnitvi je imela naša skupina z godbo in nošami večerjo v Naklem pri Marin-šku. Tako smo zaključili uspešen nastop kamniške godbe in narodnih noš v Beljaku in ponesli njihovo slavo tudi izven naše domovine.
Turistično društvo Kamnik
Običajno je tako, da sta v sporu vedno dva in vedno je tako, da imata o spornih zadevah in ne le o teh (v glavnem) diametralno nasprotna stališča. Tako je tudi v Kočni, kjer je za dodatno težo konfliktom v ozadju tudi diametralno gledanje na zadevo Kočna dveh sindikatov: Svobodnih sindikatov na eni, in Konfederacije novih sindikatov Neodvisnost na drugi strani. Da pa mera še vedno ni polna je o celi zadevi moč ugotoviti tudi iz različnih gledanj dveh pravobranilcev samoupravljanja.
Začelo se je kot izvirni greh, kot deus ex machina cele zadeve: tako imenovano lastninsko preoblikovanje Kočne. Za ene, tiste, ki gledajo na stvar tako, kot gleda direktor Jože Kopušar (z njim in ob njem pa skoraj ves kolektiv) je stvar legalna, legitimna in v redu.
Na drugi strani pa gre za nekaj delavcev iz Kočnine poslovalnice NOVOTEHNA, KI ŠE DANES, KO TO PIŠEM (2. SEPTEMBRA 1993) vztrajajo pri stavki, ki tačas teče že tretji teden. Ti delavci menijo, da prihaja v Kočni do nedopustne, prefrigane in eksemplarične kraje družbenega premoženja, ki se lahko lastnini na nedopusten način zato, ker se v Kočni do neznosnosti manipulira z delavci, njihovim deležem v novonastali delniški družbi in zato ker ti - v glavnem ustrahovani — ne upajo vleči drastičnih potez, da se lastninsko preoblikovanje vrne na začetek.
Zadevo KOČNA, ki je prerasla dimenzije lokalne afere v medijsko, za Kamnik nesorazmerno velike razsežnosti, odprtih oči spremlja cela slovenska javnost. Kočna je postala prispodoba, postala je na nek način markacija, kako poteka pot prelastninjenja v zmedenih časih in v razmerah, ko ni nikjer nikogar z odločujočo močjo ali z uporabnim načinom, ki bi vnesel v zadevo sprejemljivo in pravično rešitev.
Poleg vsega, kar je o stvari znano, pa je v ozadju cele »zadeve Kočna« množica očitkov, nedokazanih namigov, ki lete na vse vpletene, je množica sumni-čenj, nakazanih, a neraziskanih domnev o kriminalnih dejanjih,
je obilica osebnih zamer in maščevanja, različnih hipotek iz preteklih ravnanj, evidentna so obračunavanja in podtikanja. Kdo bi se znašel v tem kaosu, ko se sredi vseh teh packarij deli skupaj ustvarjeno premoženje?
Nezadovoljni delavci Kočne, zaposleni v poslovalnici Novo-tehna, so stavko začeli z EMILOM URŠIČEM v ozadju, človekom in poslovodjem, ki mu ima Jože Kopušar marsikaj očitati, saj je po Kopušarjevem mnenju prav Uršič tisti, ki iz ozadja vleče vse niti stavke ...
Za delavce, ki stavkajo, teče že od samega začetka presoja o škodi, ki so jo povzročili (po urah, po dnevih, tedensko), zanje se točno ve, kolikšni škodi so botri... Skupini delavcev iz matičnega podjetja, ki nasilno vdrejo v poslovalnico, razbijejo izložbo, jo zasedejo, pa škode ne ocenjujejo, ker so pač »naši«. Preprosto: v nekaj urah steklarji opravijo svoje, zamenjajo steklo izložbenega okna, na odgovornost pa ne kličejo nikogar!
Ob koncu se človek vpraša, kdo bi se v tolikšni zmedi in morju vsakovrstnih trditev zmogel znajti, zlasti še, ker je v ozadju vsega javno objavljenega še toliko pomembnih informacij. Nepopustljivost je popolna!
Občinska skupščina - njeni predstavniki skušajo zastaviti vse moči, da se položaj preseže. Z malo uspeha!
Nerazrešeni konflikt pa traja, saj pravna država, ki bi znala z avtoriteto pravno nedvoumne dikcije postaviti piko na i - preprosto molči. Molčijo njeni najvišji predstavniki, ki jih kličejo, naj povedo svoje mnenje, molči sodna oblast, ki je vključena in pozvana za take stvari - pa cinca v presoji očitno težko rešljive zadeve. Ta je dobila predznak markacije, kako bo šlo v Sloveniji naprej v postopkih, kakršen tačas poteka v Kamniku: te mesece in te tedne v Kočni. Zato, prav zato so oči slovenske javnosti uprte pod planine, v naše kamniško mesto. Je škoda, prav res: velika je škoda, da niso uprte zaradi lepot, ki jih je sicer tod toliko, kot malokje drugje. >.
matjaž brojan
DOPISUJTE IN OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Obletnica blagoslovitve kapelice na Kredarici
Vrtenje nočnega neba
Skupinica vernih planincev iz okolice Kamnika se je tudi letos odločila za enodnevni pohod na Kredarico. Cilj je bila kapelica Marije Snežne pod Triglavom in praznovanje prve obletnice blagoslovitve, prvo sredo po Velikem šmarnu.
V najzgodnejših jutranjih urah smo z baterijskimi svetilkami krenili na pot. Brez besed se je vila tiha vrsta mežikajočih lučk s Pokljuke po zaviti, a položni stezi proti Vodnikovi koči. Hladna, zvezdna noč in spočite noge so nas hitro nosile v breg. Kmalu se je zdanilo in šele takrat smo lahko videli, da se nas v gosjem redu pomika že več deset. Nekateri so se ustavili zaradi prigrizka, drugi pa
smo spešili naprej. Na obzorju se je prikazala koča. Ob vročem čaju so bili napori pozabljeni. Okrepčani smo nadaljevali proti Kredarici. Više smo bili, več planincev je prihajalo od vseh strani. V vse bolj veselem vzdušju smo končno »pri-grizli« do Triglavskega doma in do kapelice. Bili smo med prvimi in smo imeli še dovolj časa za kratek sprehod do vrha Kredarice, od koder je čudovit razgled na okoliške gore in seveda na očaka Triglava.
Zvon nas je povabil k maši. Slovesno bogoslužje je vodil pomožni škof Alojz Uran, so-maševalo je čez dvajset duhovnikov. Več kot tisoč enako čutečih je zbrano sledilo škofo-
vim besedam. Poudaril je, daje bogoslužje na Kredarici, ob vznožju simbola slovenstva, še posebej dragoceno in je prav, da se ohranja. Dodal je, da je Triglav od letos mednarodna gora miru, zato naj bi bila tudi Slovenija dežela miru, poslanstvo ustvarjati ga, pa imamo prav vsi.
Po maši smo še enkrat zapeli »Marija skoz'življenje« in Aljaževo pesem »Triglav moj dom«.
Vztrajnejši so se podali še na vrh Triglava, drugi pa smo vzradoščeni in polni lepih vti-' sov počasi odšli v dolino. Obljubili smo, da se prihodnje leto spet srečamo na tem čudovitem koščku božjega stvarstva. ANDREJ RIFEL—FELAN
12. septembra v Kamniški Bistrici
Dan planincev
V okviru 100-letnice planinstva v Sloveniji bo 12. septembra 1993 ob 11. uri pri Jurju organizirana osrednja slovenska planinska prireditev, DAN PLANINCEV.
Planinsko društvo Kamnik, ki je bilo ustanovljeno 19. julija 1893 kot prva podružnica Slovenskega planinskega društva, je prevzelo organizacijo tega srečanja v Kamniški Bistrici.
Priprave so v polnem teku. Glede na predhodne prijave bo prišlo v Kamniško Bistrico nekaj tisoč ljubiteljev gora. Planinsko društvo Kamnik vabi vse občane, da se te prireditve udeležijo v polnem številu. Prometne zveze bodo zelo dobre, saj bodo avtobusi ves čas vozili. Promet bodo urejali in
tudi policija bo skrbela za prometni režim. Parkiranje ob cesti ne bo dovoljeno. Parkiranje bo možno na določenih mestih, zato morajo vozniki upoštevati navodila prometnikov.
Na prireditvi bodo sodelovali: pevci Lire iz Kamnika pod vodstvom Marjana Ribiča, fan-faristi in Mestna godba Kamnik, Kamniški koledniki (Tomaž Plahutnik, Janez Majceno-vič in Rok Lap), Božo Matičič s harmoniko in pevko Jožico Kališnik, ljudska umetnica in planšarica Kati Turk, sodelovale bodo narodne noše, plan-šarji in drugi.
V posebnih paviljonih bo mogoče dobiti ZBORNIK PD KAMNIK, ki bo izšel te dni in obravnava stoletno pot planin-
Skrb za zdrave zobe v OŠ Šmartno
V okviru preventivnih ukrepov za zdravo zobovje poteka na OŠ akcija za čiste zobe in zdravo prehrano. Tekmovanje teče po vsej Sloveniji in tudi mi, učenci iz Šmartna, sodelujemo v tej akciji. Sedaj si bolje in pogosteje čistimo zobe in tako preprečujemo zobno gnilobo.
Ob zaključku akcije se podelijo tudi praktične nagrade. Za šolo Šmartno so denarno pomoč prispevali:
- Vrankar Milan, AVTOPREVOZNIK
- Pire Ani, TRGOVINA ANČKA
- Vrankar Marjan, AVTOPREVOZNIK
- Žibert Jana, TRGOVINA ENGELMAN
- Žavbi Janez, VULKANIZERSTVO
- Bodlaj Zdravko, HOMLES
Skupaj so prispevali 17.500 SIT. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Zahvala pa velja tudi gospe Katarini Kralj, ki to akcijo organizira že vrsto let.
Učenci in učiteljice iz Šmartna
stva na Kamniškem. Izid te knjige bo PD Kamnik predstavilo našim ljudem v petek, 10. septembra, ob 19. uri v dvorani nad Kavarno. Na predstavitev so vabljeni vsi ljubitelji gora in lepe besede.
Odprta bo posebna pošta s spominskim žigom. Filateli-stično društvo bo ponudilo spominske ovitke s posebnim žigom. Na prireditvenem prostoru bodo naprodaj izdaje Planinske zveze Slovenije in nov planinski vodnik po Kamniško-Savinjskih Alpah.
Planinsko društvo ŠPIK iz Ljubljane je v celoti obnovilo Koželjevo pot, ki bo odprta 12. 9. 1993. Po lepo urejeni stezi, speljani ob strugi reke Kamniške Bistrice, je mogoče priti peš do Jurja po približno dveh in pol urah zmerne hoje. Vsi, ki jih mika ta lepa in slikovita pot, naj se od mostu pred Gamsom napotijo naprej. Nikomur ne bo žal.
Prireditveni prostor bo nudil še marsikaj zanimivega. Za zabavni del bo skrbel ansambel Ravbarji iz Domžal, za jedačo in pijačo pa »oštir« Jeraj, ki obljublja, da bo vsega dovolj. Planinsko društvo Kamnik naproša vse obiskovalce, da s seboj prinesejo obilo dobre volje in prešernosti. Vljudno vabljeni!
STANE SIMŠIČ
Šolski zvonec je zazvonil. V naši občini se je z rumeno rutico in šolsko torbo prvič podalo na pot v šolo preko 420 prvošolcev. Ni odveč opozorilo na previdnost v prometu. VERA MEJAČ
Komentar
Ustavite pračloveka
Pričelo se je novo šolsko leto in desettisoče šolarjev se vsako jutro napoti proti hramom učenosti. Zavedajo se svojih dolžnosti in vedno novih nalog. Kaj pa mi? Mar izpolnjujemo svoje dolžnosti in šolarjem omogočamo varne poti v šole? Mar znamo vozniki, ob policistih in starših, opravljati svoje naloge ali bomo ponovno padli na izpitu?
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so bile razmere na cestah porazne, saj je število hudih prometnih nezgod naraslo kar za 12 odstotkov
glede na lansko leto. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da se je kar za 18 odstotkov povečalo število nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci.
Zato gre pozdraviti akcijo slovenskih policistov, kako zaščititi šolarje pred cestnimi prenapeteži in drugimi pastmi, s katerimi se spet vsakodnevno srečujejo na naših cestah. Z njo so pričeli že sredi poletja, ko so v preventivnih razgovorih v šolah opozarjali na neustrezno obeležene poti v šolo, na razbite prometne znake, na nujnost prometnega izobraževanja, nadaljevali
Godci na plan!
Zveza kulturnih organizacij Domžale in Kamnik ter Gostilna Repanšek tudi letos prirejajo medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev na dvorišču pri Repan-šku. To tekmovalnje bo v nedeljo, 19. septembra, ob 16.00. Prijavili se boste lahko dve uri pred začetkom tekmovanja, torej od 14.00 naprej. IX. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev bo potekalo po ustaljenem redu: v kategoriji do 15 let in v kategoriji nad petnajst let. Tudi letos bosta obe Zvezi kulturnih organizacij in Gostilna Repanšek s pomočjo sponzorjev - prvo nagrado bo spet prispevala Tovarna glasbil Melodija Mengeš - pripravili veliko nagrad, tako da bo skoraj vsak godec dobil kakšno nagrado, vsi pa tudi lično priznanje. Na svidenje 19. septembra pod Repanško-vimi kostanji!
I. S.
Počitnice na Debelem Rtiču
MC Kamnik je letos povabil na letovanje na Debeli rtič 27 otrok.
V skupini so bili petnajstletni veterani in sedemletni-ki, ki so prvič sami zapuščali dom. Toda že ob odhodu se je izkazalo, da bomo pravi, trdoživi MORSKI JEŽKI, saj otroci niso potočili nobene solzice, mame pa so!
Na morje smo se v udobno »hlajenem« avtobusu pripeljali, še preden je bilo konec kriminalke, ki smo si jo izbrali na TV. Na Črnem Kalu pa smo si le vzeli toliko časa, da smo zavpili: »Morjeeee!!«
Ob vhodu v zdravilišče so nas prijazno pozdravili, nam odpeljali prtljago in nas sez-
Vabilo internirankam, izgnankam, zapornicam
Dobimo se v Topolšici
Spoštovane intemiranke koncentracijskih taborišč, izgnanke, zapornice in ukradeni otroci!
Obveščamo vas, da bo letos naše tradicionalno srečanje v zdravilišču Topolšici. Zaželeno je, da se tega srečanja udeleže vse zapornice, ki so bile v drugi svetovni vojni žrtve fašističnega nasilja in terorja (intemiranke, izgnanke, zapornice, ukradeni otroci, njihovi svojci in prijatelji).
Zadnje čase hočejo nekatere sile razvrednotiti in izničiti naše trpljenje, ki smo ga doživljale pod krutim okupatorjem, zato, drage sotrpinke, naj bo to srečanje naša obljuba, da tega ne bomo nikoli in nikdar dovolile.
Program srečanja je naslednji:
Torek, 14. 9., ob 9.45: odhod iz Ljubljane z rezerviranim vagonom in prihodom
v Celje ob 11.45. Transfer z avtobusi do Topolšice. Popoldan prosto za kopanje in sprehode.
Sreda, 15. 9., ob 10. uri: zbor udeleženk s pozdravi, obravnavo tekoče problematike in kratkim kulturnim programom. Popoldan prosto.
Četrtek, 16. 9., ob 9. uri: avtobusni v Velenje z ogledom muzeja in najstarejše Kavčnikove domačije v So-vodnju. Popoldan prosto (za izlet - prijava).
Petek, 17. 9.: dopoldan prosto. Ob 14.30 transfer z avtobusi do Celja in dalje z vlakom ob 15.57. Prihod v Ljubljano ob 17.20.
Cena polnega penziona je 2600 SIT. Prijavo pošljite čimprej na naslov: Zveza združenj borcev Slovenije, Ljubljana, Vrtača 11. Tel. (061) 216-475.
Po   želji   lahko bivanje skrajšate, seveda pa je zaželeno, da se udeležite proslave v sredo, 15. 9., ob 10. uri. Komisija za internirance pri občinskem odboru ZB Kamnik. Predsednica ROZKA LAVRINC
nanili z dnevnim redom in dogajanjem v zdravilišču. Dogajalo pa se je res veliko: vsak večer je bil ples s »fool the best« muziko, da smo začeli plesati tudi tisti, ki prej nikoli nismo; obiskal nas je svetovni popotnik Andrej Strmetckv, kantavtor z Jesenic, imeli smo izbor miss in mistra Debelega rtiča, igre brez meja, tekmovanje imita-torjev ipd. Športno aktivni pa smo bili pri košarki, odbojki, nogometu, namiznem tenisu in v igri med dvema ognjema, plavanju in skokih v vodo. Kljub vsemu pa še nismo bili tako utrujeni, da ne bi še sami pogruntali kakšne pote-
Prosti spis
Vlak
Vlak stoji na postaji. Čaka potnike. Čaka in čaka, pa nič. Vpraša se: le kam so šli vsi? Na luno ali na letališče? In potem se spomni: Aha, saj še ni toliko ura. Ura mora biti 12. Dobro, bom počakal. Kako je to mogoče, da ladja kroži po nebu? Čudno, čudno. Ne bom gledal njenega motorja! Pojdi strani, no, končno. Pa je šla stran. Kaj pa je to? Kakšen hrup? Hura, potniki gredo! Sedaj pa odpeljem! Na svidenje, Kamnik!   Gregor Ftičar
1. razred OŠ Mekinje
gavščine. Žrtve so bili tisti, ki so zvečer prvi zaspali: pokrili so jih z enajstimi odejami in jih zjutraj krstili za »Himalaj-ce«, jim na nos in ušesa pripenjali kljukice za perilo za hlače dajali vodne balončke, punce prestrašili z izdolbeno lubenico.
Vsi pa smo na veliko »pecali«. Kako, ne razumete? To se pravi - lovili počitniške simpatije. Prav zato je bilo uspešnejšim še bolj hudo, ko smo odhajali.
Sonce in morje sta bila vseh deset dni kot naročena, pa tudi zdravje nas ni zapustilo. Zaradi vsega naštetega smo se imeli lepo, tako da so nam otroci obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. (No, kakšen prostor bo tudi za vas, če vas je zaskomi-nalo.)
P. S.: Še staršem - vse v tem kompleksu: plaža, parki, trgovina, bife, izleti, telefon, režim in dnevni red je pisano na kožo otrokom, zato smo se tako dobro imeli. Edino česar nam je manjkalo, je bilo spanje, za to pa bo čas med šolskim letom.
Topel morski pozdrav Helena, Petra, Zdravko in Morski ježki
pa s poostrenim nadzorom prometa prve dni pouka.
Svoje k prometni varnosti pa morajo seveda dodati tudi starši, ki lahko že z nekajdnevnim spremstvom svoje nižješolce nauče pravilne poti do šole.
Kljub vsem tem ukrepom pa se mi večkrat vsili misel, da bi lahko za varnost na cestah storili še več. Ne moremo se slepiti, da so naše ceste varne, vozniki vzorni, policisti pa v svojem delu stoodstotno uspešni. To trditev dokazuje predvsem porast hudih prometnih nezgod in smrtnih žrtev. Zanje so poleg nepravilne vožnje krive tudi nenavadno speljane in slabe slovenske ceste, ki že dolgo zaostajajo za razvojem prometa. Kako drugače opravičiti slab sloves »ceste smrti« med Mariborom in Arjo vasjo, ko poskušamo z vstopnimi postajami »prepričati« tujce, da gre za klasično avtocesto, ali kako razbiti poletne prometne zamaške, ko se v Razdrtem vozila iz šestih ali več izstopnih kolon razvrščajo na edini pas, ki vodi proti morju.
In kako civilizirati voznike? Prav gotovo so radarske in druge prometne kontrole ena od rešitev, a kaj ko se nanje vse preradi lovijo predvsem vozniki, ki prekoračijo hitrost za nekaj kilometrov ali nehote narede prometni prekršek. Tisti, ki jim je kršenje predpisov poseben izziv ali konjiček, pa se zaradi poznavanja kritičnih točk ali lažne solidarnosti drugih voznikov vse prečesto izognejo tem »pastem«.
Postavimo vprašanje. Kako pri kršitvah ujeti »tiste praljudi,« ki zaradi lastnega dokazovanja ogrožajo sebe in druge. Kako kaznovati ob-jestneža, ki je po avtocesti proti morju izvajal ples smrti po vseh treh pasovih avtoceste, ker v bližini ni bilo nobenega vozila z .modrimi oznakami? Tega in ptevilne druge prenapeteže bi prav gotovo prej ali slej ulovile ali vsaj zapisale prometne patrulje v civilnih avtomobilih.
Gotovo se je tudi vam že večkrat zgodilo, da vas je kdo prehitel čez dvojno, polno črto in morda Še v ovinek, nekaj metrov naprej pa zaradi belega, ob cesti parkiranega golfa samomorilsko zavrl in po predpisih odpeljal mimo njega. Če pa bi namesto vas v vozilu sedel policist v civilu, bi bila to lahko zadnja vragolija takega voznika.
Za konec pa v imenu šolarjev hvala vsem, ki se trudite ohraniti njihova življenja, saj so le-ta tudi v naših rokah!
MATIC ROMŠAK
Ob 50. letnici Šlandrove brigade
Praznik v Motniku
Upokojenci ne mirujejo
Že v ranem sončnem nedeljskem jutru 22. avgusta so se z vseh koncev Slovenje v Motniku začeli zbirati preživeli borci ene najuspešnejših partizanskih enot — Šlandrove brigade.
6. avgusta letos je namreč preteklo pol stoletja, odkar je bila na Šipku nad Motnikom
čanom in Špitaličanom pa za njihov praznik, predsednik kamniške občinske skupščine Maks Lavrinc.
Nato pa je pred mikrofon stopil slavnostni govornik Ivan Dolničar, predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije.
Že uvodoma je dejal, da
Ivan Dolničar, predsednik slovenskih borcev je ocenil sedanji trenutek v Sloveniji in v svetu.
ustanovljena brigada. O njeni zgodovini in borbeni poti po Sloveniji smo obsežneje pisali že v prejšnji številki časopisa.
Za kraje onstran Kozjaka, še posebej pa za Motnik in Špitalič, ki sta praznovala tudi svoj krajevni praznik, je bil to res praznični dan. K temu je po svoje prispeval tudi letošnji že deveti Motniški sejem. Prisrčno je bilo srečanje starih znancev Šlandrovcev, ki so se zbrali ob motniški šoli in nato v sprevodu s konjenikom, kamniško godbo in številnimi prapori na čelu odšli na prireditveni prostor ob zadružnem domu.
Več kot 250 Šlandrovcev in številne ostale udeležence prireditve in goste iz občin, kjer ima brigada domicil, je toplo pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v Motniku predsednik pripravljalnega odbora Jože Semprimožnik.
V imenu občine Kamnik, ki je bila pokrovitelj prireditve, je Šlandrovcem čestital k visokemu jubileju, Motni-
Nekdanji Šlandrovec Lojze Sonc iz Ljubljane je prav za' to priložnost napisal pesem o Šlandrovi brigadi in jo tudi sam predstavil.
Na Motnik in okolico nas vežejo lepi spomini, je dejal Franc Zavasnik-Božič, nekdanji namestnik komandanta brigade, ki je spontano stopil pred mikrofon in obudil nekaj spominov na življenje in boje te partizanske enote, ki jo je borbena pot vodila od Štajerske do Dolenjske in nazaj. V imenu vseh borcev se je zahvalil krajevni skupnosti Motnik in še posebej Jožetu Semprimožniku za tako lepo organizirano prireditev.
Slandrovci skupaj s svojci in prijatelji so nato še dolgo ob dobrem golažu, ki so ga pripravili vrli Motničani, in glasbi ansambla Nagelj obujali spomine na skupaj preživete dni. Veliko zanimanja pa so bile deležne tudi pisane stojnice z izdelki obrtnikov in kmečkimi pridelki.
Udeleženci slovesnosti so povsem napolnili osrednji del Motniku
njegova beseda kljub slovesnemu zaznamovanju pomembnega zgodovinskega dogodka ne more biti kaj dosti slavnostna, ampak prej trpka in grobo realna, torej v duhu sedanjega časa.
V kulturnem programu so nastopili pevski zbor LIPA iz Trojan, pevski zbor iz Moravč ter domači recitatorji.
Na sejmu so se z dobrim domačim sirom postavili tudi kmetje iz Šentožbolta pri Trojanah. Pa tudi domaČih krofov in drugih kmečkih dobrot ni manjkalo.
K uspehu prireditve je poleg marljivih motniških organizatorjev svoj delež prispevalo lepo poletno, čeprav nekoliko vroče vreme.     F. S.
V GD Kamnik
Prevzem vozila za tehnično reševanje
V prelepem sončnem vremenu se je 3. julija v Kamniku zbralo veliko gasilcev. Ob zvokih kamniške godbe na pihala je krenila kolona vozil in strumnih gasilcev od pokrite tržnice skozi stari del mesta proti novemu gasilskemu domu, kjer je potekala osrednja slovesnost ob prevzemu avtomobila.
Med povabljenimi, ki so prireditev spremljali s častne tribune, so bili ugledni predstavniki gasilstva na državnem in regijskem nivoju ter predsednika IS in SO Kamnik, gospoda Miha Novak in Maksimiljan Lavrinc.
Gostje so v kratkih nagovorih izrazili zadovoljstvo zaradi pridobitve in pohvalili požrtvovalnost in sposobnost kamniških gasilcev, da so v teh, za gasilstvo težkih časih, uspeli zbrati potrebna sredstva za nabavo avtomobila.
Novemu avtu je dal blagoslov gospod župnik Franc Šuštar in zaželel, naj vozilo uspešno pomaga gasilcem pri njihovem plemenitem delu. Vozilo
za tehnično reševanje KRF S tip Mercedes 310 je izdelala tovarna LOHR iz Lasnitzho-hea. Namenjeno je reševanju ponesrečencev iz avtomobilov ali drugim tehničnim nesrečam, dvigovanju bremen, premikanju razbitin in gašenju požarov na mestu nesreče.
Pri sestavljanju finančne konstrukcije so nam z nepovratnimi sredstvi in krediti pomagale naslednje organizacije: Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za požarno varnost - 6.500.000 SIT, Gasilska zveza Slovenije - 2.000.000 SIT, nepovratna sredstva zavarovalnice Triglav - 500.000 SIT, kredit zavarovalnice Triglav - 3.000.000 SIT, kredit SKB - 2.300.000 SIT, OGZ Kamnik iz namenske dotacije občinskega proračuna in predčasnega nakazila letošnje zavarovalne premije - 5.200.000 SIT.
Ker je moralo biti vozilo izplačano v celoti do prevzema v tovarni, so morala biti tudi sredstva zagotovljena pravočasno. Največ zaslug za vse, kakor tudi za tehnično koordi-
nacijo s proizvajalcem imata dipl. ing. Jože Berlec in pomočnik poveljnika GZ Slovenije Janez Hočevar. Obema je predsednik GD Kamnik g. Jože Oblak izročil pisni zahvali.
Ob tej priložnosti je predstavnik GZ Slovenije ing. Jože Berlec izročil GD Kamnik odlikovanje za posebne zasluge za uspešno izvedeno akcijo pri gašenju požara v starem, pretežno lesenem delu strnjenega naselja v Kamniku na Kidričevi 25 (bivša delavnica Usluge).
Za demonstracijo avtomobila in opreme so poskrbeli kamniški gasilci, ki so se strokovno usposobili za ravnanje z vozilom pri proizvajalcu v Avstriji.
Po uradnem delu prevzema so bili vsi prisotni povabljeni na veselico s srečolovom, za katerega so nagrade prispevala kamniška podjetja in obrtniki, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Vsem nam je sobotni večer minil v prijetnem razpoloženju tudi ob misli, da se je stopnja tehnične opremljenosti za hitro pomoč človeku v stiski s tem vozilom še povečala.
VLADKA BUČEVEC
Leta starosti niso vzrok za mirovanje in obujanje spominov na pretekla leta. Upokojenci v Kamniku to neštetokrat dokazujejo s praktičnimi aktiv-nostimi. Teh je veliko in člani se vanje vključujejo z vso ljubeznijo in odgovornostjo. V letošnjem letu načrtujejo toliko vrst aktivnosti, da jim za nekatere zmanjkuje časa.
članov, včasih pa tudi več. Kolesarji so se tudi srečali s kolesarji DU Motnik-Špitalič, člani DU Kranj, Škofja Loka in še nekaterimi drugimi.
Za udeležbo na pohodih ali kolesarskih izletih je nujna do-kajšnja telesna pripravljenost. Obe ti športni zvrsti krepita voljo do drugih aktivnosti in tudi zadovoljstvo.
zgodovinske in kulturne znamenitosti ter druge značilnosti. Tudi daljše izlete so že pripravili, npr. na Madžarsko, v pripravi pa je obisk Grossgloc-knerja. Že sedaj se pripravljajo na srečanje upokojencev Gorenjske v bližini Begunj.
V avgustu se bodo pridružili planincem ob vzponu na Triglav.
Ženska sekcija DU pri Kugvjevem spomeniku v Trenti.
V ospredju so športne, izletniške in kulturne dejavnosti. V nekaj poletnih mesecih nameravajo obiskati več krajev v bližnji in daljni okolici. Pri vsem tem je zanimivo, da se v mnoge oblike društvenega življenja vključujejo tudi novi, šele pred nedavnim upokojenimi člani.
Že od novega leta dalje se upokojenci redno udeležujejo zimskih pohodov in tur. Nekatere so pripravili v sodelovanju s Planinskim društvom, druge pa kar sami. V januarju je bilo 40 upokojencev v Dražgošah, nekaj več jih je bilo marca na Snežniku. Tega meseca so se
Priljubljeno je tudi kegljanje. Člani so se srečali s prijatelji na Gorenjskem, s prijatelji iz Slovenj Gradca in Prevalj ter drugimi. Balinarji redno vadijo. Za spremembo in popestritev so se dogovorili za medsebojno tekmovanje.
Članice društva, povezane v ženski sekciji, redno prihajajo na kulturno zabavne popoldneve, ki so enkrat mesečno in so kar dobro obiskani. Pripravljajo različne poučne pogovore, organizirale pa so tudi svoj letni avtobusni izlet. Ogledale so si znamenitosti Trente, Vršiča in Trbiža.
Izletniška avtobusna potova-
Upokojensko življenje je zanimivo za vse, ki so vključujejo v društveno organizacijo. Takšnih upokojencev je vsako leto več. V DU so zadovoljni tako z udeležbo kakor tudi z odmevi. Upajo, da bo letošnje leto vsestransko bogato in uspešno, da bodo vsi upokojenci z izkupičkom zadovoljni.
Oglasna deska DU Kamnik je vedno polna raznih obvestil, vabil in drugih sporočil. Člani redno sledijo vsem tem spremembam, da ne bi česa zamudili. V društvu so prepričani, da bo podobna aktivnost potekala tudi v naslednjih mesecih.
Poleg naštetih zanimivosti pa
Kolesarji in kolesarke pri Kanuju.
povzpeli še na Porezen. V aprilu .so šli po poti Spominov občine Domžale in obiskali še Rašico. Na vsakoletni obisk Blegoša je odšlo več kot 50 upokojencev. Tudi zahtevnih tur se ne ustrašijo. Rokovnjaškega pohoda se je udeležilo precej članov, ki so dobro premagali napore celo-nočnega skoraj 14-urnega pohoda. Na Šipku je bilo 20 članov. Ustavili so se pri Kekcu nad Špitaličem. Matevž Baloh jim je postregel s čajem in kavico. Obiskali so Rakitovec in Češnjice. Zelo so bili zadovoljni s turo na Golico, kamor je prispelo skoraj 50 članov. Podobno je bilo s pohodom od Šmartnega do Kamnika po poti Spominov občine Kamnik. Da, tudi Špika se niso ustrašili, kmalu zatem pa so bili še na pohodu od Tuhinja do Črnivca.
Številčno zelo napreduje kolesarstvo. Z mesecem majem so pričeli z vožnjami dvakrat mesečno. Kolesarskim in planinskim izletom se pridružujejo tudi člani DU Komenda in celo iz Moravč.
Na skoraj vsakem kolesarskem izletu sodeluje 50 do 70
nja so polno zasedena. Večkrat na mesec odpelje avtobus izletnike po naši deželi, včasih pokukajo preko meje, zelo radi si od blizu ogledajo lepote gora,
v DU pripravljajo tudi druge vabljive akcije. O njih bomo naše bralce, zlasti upokojence, seznanjali ob drugih priložnostih- STANE SIMŠIČ
Pohod na Triglav
Ob stoletnici svojega delovanja je Planinsko društvo Kamnik organiziralo v dneh od 12. do 14. avgusta 1993 pohod na Triglav. Pohoda se je udeležilo več kot 100 planincev, z nami pa so bili tudi gorski reševalci in vodniki.
Društvo je organiziralo avtobusni prevoz do Vrat, kjer je bila izhodiščna točka pohoda. Preko Praga smo se povzpeli do Kredarice, kjer smo si malo odpočili, nato pa »naskočili« Triglav. Prekrasno vreme nam je nudilo čudovit razgled daleč po Sloveniji. Prenočili smo na Kredarici, kjer nam je društvo rezerviralo postelje, tako da smo se lahko odpočili po napornem dnevu. Naslednji dan nas je
pot vodila od Kredarice mimo doma Planika, čez Hriba-rice do Prehodavcev in nato po dolini Sedmerih jezer do koče, kjer so nas zopet čakale postelje za počitek. Zadnji dan nas je pot vodila od Sedmerih jezer do koče pod Bogatinom ter nato preko Kom-ne v dolino. Vse tri dni nas je spremljalo čudovito vreme, prekrasna pokrajina in dobra volja.
Ža izjemno dobro organiziran pohod in pogostitev bi se rada zahvalila organizatorjem, gorskim reševalcem in vodnikom za varno pot. Najbrž se mojemu mnenju pridružujejo tudi ostali udeleženci pohoda.
MAGDA KLADNIK
□ NISSAN
MILAN     K   R   U   L C
C. Heroja Vasja 8, 61252 Moravče, telefon: 061 731 143, telefax: 061 731 143
* ugodne kreditne možnosti za nakup vozil NISSAN
* ob nakupu novega vozila - lepo darilo
* dodatna oprema in rezervni deli
* prodaja gum GOOD YEAR
* pooblaščeni servis
DELOVNI ČAS: OD 8. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE.
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA DOMŽALE
začne 20. SEPTEMBRA nov cikel izobraževanja strojnih tehnikov.
Prijavijo se lahko kandidati s končano triletno šolo tehnične usmeritve.
Pokličite nas na št. 061 713 613 dopoldne ali 061 773 592 popoldne
(vsak dan).
FRIZER
Marjana Juh
Tunjiška 1, Kamnik tel. 831-232
Modno striženje in preparacija las z uvoženimi materiali.
Zdravimo tudi poškodovane
laSe- VAŠA MARJANA
Trgovina KIM
Trg talcev 8, Kamnik
vabi
cenjene stranke k
UGODNEMU NAKUPU
- otroških bundic od 2-13 let od 4.950 do 5.980 SIT
- moških jeans hlač št. 46, 48 po 1.650 SIT
- moških flanela srajc po 950 SIT
- otroških zimskih kombinezonov po 2.980 SIT
Po izredno konkurenčnih cenah vam nudimo še:
- moške in ženske trenirke hlače - 1.690 SIT
- ženske viskoza bluze od 2.900 SIT dalje
- moške srajce-dolg rokav-viskoza 2.690 SIT
- otroške jeans in žamet hlače od 1.900 SIT dalje
- ženske puloverje - 100% bombaž od 2.450 SIT dalje
- otroške trenirke in trenirke za odrasle od 1.560 SIT dalje.
Pridite in se prepričajte
o kvaliteti in ugodnih cenah!
NOVO NA KIDRIČEVI
m
MŽZVC
HRAM LUZAR
Kidričeva 6, Kamnik
tel. 817-519
* italijanska kuhinja:
testenine na razne načine, pestra izbira solat
* razne mesne jedi
* domača šunka s hrenom, goveji jezik
* italijanske sladoledne torte, sladoledi, rogljiči...
Sprejemamo   naročila   za zaključene družbe do 25 oseb.
Odprto od 7. do 22. ure,
ob nedeljah od 9. do 21. ure._^
NOVO * NOVO * NOVO * NOVO
INTERSHOP KAMMELE0N
NOVA TRGOVINA NA SADNIKARJEVI 4
(center Kamnika - pri pizzeriji Napoli)
* konfekcija, usnjena galanterija, okrasni predmeti iz medenine, lesa, bambusa in porcelana; svečniki, pepelniki, šatulje, slike na juti, zavese iz bambusa, košarice, pogrinjki, roloji, kitajske kroglice, viseči zvončki, preproge, nakit... Vse uvoz iz Kitajske.
* ogrlice, prstani, obeski iz mineralov in kristalov
* ostala konfekcija po atraktivnih cenah:
- spodnje hlačke 160 SIT > - spodnje majice 330 SIT * - spalne srajce 990 SIT
- ž. pižame 1.500 SIT
- LEVIŠ kavbojke 2.840 SIT
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
V času dnevov narodnih noš odprto ves dan PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Ob kamniški obvoznici ODPRTA NOVA TRGOVINA z A VTOELEKTRO OPREMO. Kamnik, Perovo 26 tel. 812-888
- akumulatorji
TOPLA  -  50 Ah,  cena 4.916,00 SIT
- avtoakustika in
ostali avtoelektro material
UGODNE CENE!
Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
i^H<h TRGOVINA ■M T        Z BARVAMI, Jj.jP LAKI, LEPILO,
* ČISTILI
in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- prodaja fasadnega materiala
- hidrocol beli 1947 SIT (30 kg)
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
GOSTILNA »PRI LEDRARJU«
Loke 1, Tuhinjska dolina
PESTRA PONUDBA IZBRANIH JEDI.
Obiščite nas vsak dan od 13. do 22. ure,
ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 23. ure.
Kamnik d.o.o.
TRGOVINA
Kidričeva 64. Kamnik, tel. / fax: (061) 812 - 546
Po najugodnejših cenah vam nudimo:
^eves elektrolnstalacljskl material - od doz do svetil
>Sf- telefone In vse za telefonijo ^gospodinjske aparate z rez. deli za multlpraktlke ^akustika - TV
KAR NIMAMO DANES, IMAMO ZAGOTOVO JUTRI
TRENUTNO ZELO POCENI
(ZALOGA OMEJENA):
CENA BREZ P.D. CENAZP.D.
žica P 1,5 mm                     9,00 SIT 9,90 SIT
žica P 2,5 mm                    15,00 SIT 16,50 SIT
žica P 4,0 mm2                    27,60 SIT 3040 SIT
kabel PPY (PGP) 3x1,5mm2     43,20 SIT 47,50 SIT
kabel PPY(PGP) 5x2.5mm2    11340SIT 124.70SIT
kabel PPR        3xl.5mm2     51,90 SIT 57,10 SIT
Avtom, varovalke (SCHRACK)     742 90 SIT 817 20 SIT
števec 3-fazni 2-tarifni      17.66U00SIT 21.181^00 SIT
omarica PL 3                  7.820,00 SIT 8.602,00 SIT
* telefoni staro za novo z 20% popusta CENE TELEFONOV od 7.139,00 do 9.922,00 SIT STIKALA (popust od 10 - 20%)
PRI VEČJI NABAVI NUDIMO 5 % POPUSTA i
«
Trgovina »VERIGA
Tomšičeva 17, Kamnik
(v bližini tržnice) tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
barve - laki - Jupol (25 kg) 1.650,00 SIT, posodo - porcelan - stekleni izdelki, lepila za les in parket - Parketolit (20 kg) 3.660,00 SIT, NOVO: KAUTOL PARKETNI LAK (51) 3.660,00 SIT, alu lestve, sanitarne armature Armal, Candv program, žeblje, gospodinjske strojčke Gorenje, pralne praške, kolesa, verige... Prodaja na tri čeke!
Strokovni nasveti iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. od 19., ob sobotah od 8. do 12. ure.
^Homer, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! plesni klub
&f§MJ& TEN-TEN DOMŽALE
' JNtjp®     TEL.: 061/712-067
ČETRTEK, 9. 9. BRAZIL SH0W
(ZELO ATRAKTIVEN SHOW PLESA IN GLASBE BRAZILIJE)
PETEK, 17. 9. PRLJAVO KAZALIŠTE
ČETRTEK, 23. 9. AGRO-LIFE
ŽIVO
SNEMANJE NOVEGA ŠPOTA V ZUNAJ IN ZNOTRAJ DISKOTEKE »MOJ SRČEK« VAS VABI NA NAJ-NAJ SNEMANJE AGROPOPA V NAŠI DISKOTEKI
PETEK, 1. 10.
PLAVA TRAVA ZABORAVA
VSAKO SOBOTO MAKSI ŽUR OB GLASBI, KI JO SAMI IZBIRA TE (zagotovite si sedež z rezervacijo po telefonu in pridite vsaj do 22. ure predvsem zaradi velikega števila obiskovalcev)
POZOR!!!!
IZOGNITE SE GNEČI IN NAS OBIŠČITE OD NEDE7 UE DO ČETRTKA - DISKOTEKA LIFE JE ODPRTA VSAK DAN
s&s
TRGOVINA S TEKSTILOM
Snežana & Stane Osenar
Vrhpolle 39/a tel. 832-331
V času DNEVOV NARODNIH NOŠ obiščite našo stojnico s pestrim jesensko-zimskim programom MIKI MOUSE za otroke in mladino.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- bojlerjev,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava in popravilo elektro inštalacij.
Koledar turističnih prireditev v Kamniku
Datum In kraj
3.-12. 9. 1993 10.-12. 9. 1993
Prireditev
EUROCVET 93 Dnevi narodnih noš
12. 9 1 993 Srečanje planincev
Kamniška Bistrica v Kamniški Bistrici
Informacije
Arboretum
Turistično društvo od 9.-14. ure tel. 832-011 PD Kamnik tel. 831-345
12. 9. 1993 Kulturni dom Španski Arboretum
ob 16. uri borci tel. 812-345
Arboretum PLEŠOČI OSLIČEK
liTTle vabi:
ENGLAND   MALČKE, ŠOLARJE CLUB      IN ODRASLE
v naslednje jezikovne tečaje:
* ZAČETNE IN NADALJEVALNE (angl., ital., nemšč.)
* OSVEŽITVENE (angl., nemšč.)
* KONVERZACIJSKE (angl., nemšč.)
* POSLOVNI JEZIK (angl., nemšč.)
Vpis od 1. do 20. sept. 1993 od 17. do 19. ure na Medvedovi 6, Kamnik, tel. 832-865, 108-216.
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil. neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas jc v komaj 38. letu življenja zapustil dragi mož in oči
SREČKO KOS
z Duplice,' Bakovniška 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik, bolnišnice Golnik in Kliničnega centra v Ljubljani, župnikoma za lepo zadnje slovo, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi in praporščaku za zadnji pozdrav.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Boštjan, Aleš in Silvo ter drugi sorodniki
_Avgust 1993_
REKREACIJSKO JAHANJE - TEČAJI JAHANJA
Konjerejski center Krumperk organizira začetne in nadaljevalne tečaje jahanja ter nudi možnost rekreativnega jahanja v lepi okolici gradu Krumperk v Dobu pri Domžalah.
Informacije dobite po telefonu 721-576 ali 711-988. Jahanje je ob delavnikih popoldne ter ob vikendih ob predhodni najavi!
Vabljeni!
Po proizvodnih cenah Vam nudimo   ■ -   _ .
lesene karnise
stropne in stenske, vseh dolžin. Nad 5000 SIT možnost plačila na dva čeka!
Markovo pri Kamniku, tel. 832-461
od 7. do 8. ure in od 19. do 20. ure.
Srednja šola RUDOLFA MAISTRA -KAMNIK, Novi trg 41/a
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike:
* TEČAJE TUJIH JEZIKOV:
- nemščina I., II. in III. stopnja - 60 ur
- nemščina za šolsko mladino
- angleščina I. stopnja in konverzacije 60 ali 40 ur
* RAČUNALNIŠKE TEČAJE:
- osnovni DOS + PC TOOS - 15 ur
- urejevalnik besedil WS-6 15 ur
* TEČAJE UČINKOVITE PRODAJE
* TEČAJE ZA USLUŽNOSTNO-TURISTIČNO DEJAVNOST
* TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG
- za obrtnike in manjša podjetja (lahko tudi osnove knjigovodstva).
* KROJNO-ŠIVIUSKI TEČAJ: začetni in nadaljevalni
- modeliranje, krojenje, šivanje izdelka - 60 ur
* TEČAJ STROJEPISJA - osnovni
* TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA: osnovni in obnovitveni
Za pridobitev izobrazbe IV. in V. stopnje vas vabimo k vpisu v smeri:
- PRODAJALEC (za dokončanje šole - program se izteče 31. 8.1995)
- EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
- POSLOVODJA (pogoj: končana trgovska šola in 2 leti prakse)
- OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE: 6., 7. in 8. razred
Če bi se želeli izobraževati, se prijavite do 20. septembra 1993.
Podrobnejše informacije dobite lahko po telefonu vsak dan, razen petka, od 8. do 12. ure. Lahko se prijavite po telefonu, o začetku izobraževanja pa vas bomo pisno obvestili.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH pri Srednji šoli Rudolfa Maistra telef.: 831-064, 832-452, 832-139 fax: 832-130
—
LIP HADOMLai
Lesno industrijsko podjetje Radomlje p. o. Preserje, Pelechova 15, 61235 Radomlje
objavlja 6 prostih delovnih mest
LESARJEV ŠIROKEGA PROFILA - mizarjev.
Pogoji:
končana IV. stopnja strokovnega izobraževanja - smer lesarstvo; na oglas se lahko prijavijo tudi pripravniki.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi LIP Radomlje v roku 8 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo o izboru obvestili v 30. dneh po zaključenem zbiranju prijav
NemnA
Kamnik, Šmarca,
Trg padlih borcev 3
vam nudi možnost nabave žamanja — lesnih odpadkov za kurjavo po ugodni ceni!
Oglasite se lahko v prodajnem sektorju, vsak delovni dan od 7. do 15. ure ali po telefonu na štev. 811-027.
JANEZ VREČEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
. Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
OBČINA KAMNIK INŠPEKTORAT
razpisuje delovno mesto
URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
Pogoji:
- VII stopnja: smer gradbeništvo ali arhitektura
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit v upravi
- preizkus znanja iz ZUP
Kandidat bo izbran za štiri leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
Kandidati naj svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Občina Kamnik, Titov trg 1, Kamnik
- Kadrovska služba.
	Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poli nazaj, ostane nam le misel nate. draga mama. in nenehni ta - ZAKAJ.
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice in tašče MARIJE LAMPE iz Gmajnice pri Komendi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sovaščanom in sodelavcem za cvetje, svečke in denar za maše, za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, jo obiskovali in bodrili z lepimi besedami, ko je trpela zaradi bolezni. Hvala gospodoma za lepo opravljen pogrebni obred in čuteče poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Hvaležni smo za vsako lepo misel in toplo besedo.	
Žalujoči vsi njeni	Komenda, julij 1993
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
JOŽEFA PETEK
roj. Klemene iz Godiča
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem KIK-a za vso pomoč, podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo pevcem za zapete pesmi in g. župniku za lepo zadnje slovo. Hvala vsem za vse!
Žalujoči: sin Jožef, hčerka Slavka z družino in drugo sorodstvo
Godič, Mengeš, avgust 1993
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila dobra in skrbna žena, mama, stara mama in tašča
FRANCKA ROJC
iz Podgorja 86
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Ahlinu in patronažni sestri Miji ter osebju UKC v Ljubljani. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Fani in Slavka ter sin Jože z družinami
Podgorje, Kranj, Rova, avgust 1993
Vsak up se v sanjah zredil je v načrt in slednja želja je dosegla cilj: telo in um sta pokala od sil — kdo vprašal bi za zdravje, čas in smrt.
(Janez Menart)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v komaj 65. letu
starosti, nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, nečak, svak, tast in stric
ALOJZ HOČEVAR
iz Mekinj, Drnovškova 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala kolektivu KO-TO, sosedom z Drnovškove, pevcem za zapete žalostinke, g. Modi-cu za poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našega očeta spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi
_Avgust 1993_
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
V SPOMIN
V tujini nam je umrl mož, brat, stric in svak
ADOLF JEGLIČ
rojen v Kamniku, 10. 2. 1928
Njegovo truplo počiva v Torontu.
Za njim žalujejo: žena Adi, bratje Julij, Ostoj, Janez in Anton ter drugi sorodniki.
Kamnik, Ljubljana, Toronto, julija 1993
	Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke.
aiš-**W	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete
■ms	MARI JE ISKRA
	
	roj. Leskovec iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, sveče, maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalja. Iskrena hvala g. župniku Gosarju za duhovne obiske. Najlepša hvala pevcem za čudovito petje.	
	Vsi njeni
	Mekinje, avgust 1993
ZAHVALA
Tiho, kot je živela, nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča, sestra in teta
ANGELA JUTERŠEK
roj. Šimenc iz Podgorja 28
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli pisna in ustna sožalja, mami darovali cvetje, sveče in maše ter jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Plavčevi za zdravljenje v času njene bolezni in dr. Krtovi za zadnji obisk na domu. Iskrena hvala gospodu župniku F. Šuštarju za lepo zadnje slovo od naše mame.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Magda in Olga z družinama ter drugo sorodstvo
Podgorje, Kamnik, julij 1993
ZAHVALA
V 55. letu nam je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine dragega moža, atija, sina in dedka
NIKOLAJA SRDARJA
iz Mekinj
|.............................
KnHKiHi mKnmNm rodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Petrola in Zarje, ki ste nam stali ob strani in svoje spoštovanje do pokojnika izrazili s tako številno udeležbo ob poslednjem slovesu. Topla zahvala gospodu župniku za obred in besede v slovo ter neveljskim pevcem za prelepo petje. Iskrena hvala za sočutje ob nenadomestljivi izgubi, za cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Mekinje, Kamnik, Stranje, avgust 1993
V naših srcih boš večno živel fant vesel. Bele sveče naj gore, nas spominjajo na te.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
JURETA SLANOVCA *
iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, sošolcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo v njegov prerani grob. Posebno smo hvaležni gospodu župniku dr. Antonu Gosarju za tolažilne besede in Komornemu moškemu pevskemu zboru I.ek za lepo in ubrano petje. Hvala vsem, ki v teh težkih trenutkih razumete našo bolečino, nas bodrite in sočustvujete z nami. Neutolažljivi: mami, ati, brata Matjaž in Jernej, stari starši in drugi sorodniki
_Mekinje, avgust 1993
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi; je res, da tebe več med nami ni?
ZAHVALA V bolečini minevajo dnevi, odkar nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedi
ZDRAVKO BERGANT
iz Kamnika, Petkova 14
Najiskrenejc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolegom, bivšim sodelavcem tovarne Alprem, Športni zvezi in športnikom občine Kamnik ter sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Janezu Tajcu, ki nam je v teh težkih trenutkih tako nesebično pomagal, g. Branku Bremšaku in g. Jožetu Kernu za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, g. župniku za cerkveni obred, pevcem in trobentaču Igorju Zajcu za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, iulii 1993
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni
nas je zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA MALI
roj. Vrankar z Božičnega 7
Zahvaljujemo se sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala pevcem za prelepo petje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
Julij 1993
Hiša prazna je ostala, ko si vzel od nas slovo, bolečina v srcu je ostala, ki pozabljena ne bo.
ZAHVALA
17. julija 1993 je v 80. letu starosti tiho odšel od nas ljubljeni mož, oče, dedek, pradedek in brat
IVAN NOVAK
iz Kamnika, Frana Albrehta 2
Na njegovo željo smo ga pokopali v najožjem družinskem krogu
Iskrena hvala vsem sosedom in sorodnikom za pomoč, podarjeno cvetje, za pisna in ustna sožalja. Zahvala tudi dr. Plavčevi in dr. Krtovi za pomoč in zdravljenje, pevcem Solidarnosti za ganljivo zapete pesmi, g. Spruku mlajšemu za zaigrano Tišino. Hvala ZB za venec in praporščakom za zadnji pozdrav.
Vsi njegovi
Kamnik, julij 1993_
ZAHVALA
Bolezen je bila prehuda, da bi jo premagal in prišel je dan, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
ANDREJ URH
z Županjih Njiv
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, z nami sočustvovali v težkih trenutkih bolezni in slovesa. Prisrčno se zahvaljujemo zdravnikom, ki ste mu pomagali v času njegove bolezni, gospodu župniku za opravljen poslovilni obred in cerkvenemu pevskemu zboru, GD Kamniška Bistrica za pomoč in poslovilne besede ter čebelarskemu društvu Komenda. Žalujoči: žena Ančka, sin Andrej, hčerke Anica, Milenka in Marta z družinami ter drugo sorodstvo.
Avgust 1993
	ZAHVALA
■	V 68. letu nas je tiho zapustila naša mama in stara mama
	TONČKA LANIŠEK roj. Kočar
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.	
Vsi njeni	
Šmarca, julij 1993	
Še polnega volje do Življenja in načrtov Te vzela huda bolezen je s sveta. V naših srcih je nepopisna bolečina, ker ne bo Te več med nami, a Tvoj veder duh, dobrota in ljubezen za vedno ostanejo v nas.
ZAHVALA
V komaj 59. letu starosti nas je zapustil dragi in dobri oče, ded, brat in stric
STANISLAV KOČEVAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem iz Kamnika, iz rodne vasi Lokvica in drugod, sosedom, znancem in sodelavcem podjetja Menina, LB Kamnik in Centra za socialno delo Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Kamnik, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo ter pevcem Solidarnosti za sočutno zapete žalne pesmi. Še posebej hvala zelo dobrim in požrtvovalnim sosedom Gorjanovim, ki so bili njegovi prijatelji ves čas poznanstva, in g. Milki Žagar, ki mu je ljubeče stala ob strani ves čas njegove bolezni.
Žalujoči: hčerke Helena, Stanka in Mojca z družinami
Kamnik, Lokvica, julij l')')3 ..........
ZAHVALA
V 48. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JANEZ GRKMAN
iz Suhadol 7 a
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom,   sosedom,   prijateljem in m znancem za izrečena sožalja, po-
darjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, gasilskemu društvu Moste, delavcem kolektiva Tesarstvo Štebe iz Žej, kolektivu ETI-SVIT Kamnik, kolektivu Sloga Moste in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Slavka, sin Aleš, hčerka Ema, sestre Francka, Ivanka, Anica in Marinka z družinami
Suhadole, Mavčiče, Križ, Ottawa, avgust 1993
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
bolezen je bila močnejša
od življenja.
ZAHVALA
t
V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA PETERLIN
Nograškova mama s Križa
Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala dekanu g. Pavlicu za lepo zadnje slovo.
Vsi njeni
Avgust, 1993
Swiw ......mm
AZUR
AZUR KAMNIK, VRHPOLJE 170
Tel. 832-875, 831-566
trgovina z gradbenim materialom
vam v mesecu septembru nudi najugodnejšo in najpopolnejšo izbiro blaga:
lepilo za keramiko NOVOFIX
mavec 40 kg - vreča
cement
apno
maltit
mivka
modularna opeka betonski blok 20 betonski blok 30 armaturna mreža 9/6 armaturna mreža 4.2/4.2 strešnik Bramac silikatna opeka tlakovci H in S lamelni parket extra lamelni parket rustik izolacijski materiali dimnik Fl 20 z zračnikom
19,00-22,00 SIT/kg 39,00 SIT/kg 525,00 SIT/vreča 399,00 SIT/vreča 500,00 SIT/vreča 330,00 SIT/vreča 45,00 SIT/kom 68,00 SIT/kom 85,00 SIT/kom 3.939,00 SIT/kom 835,00 SIT/kom 88,00 SIT/kom 54,60 SIT/kom 850,00 SIT/m2 1.200,00 SIT/m2 672,00 SIT/m2
3.450,00 SIT/m
AKCIJA!!!
Pri nakupu keramičnih ploščic keramix vam ta mesec podarimo keramično lepilo NOVOFIX (3 kg/
m2)!
POSEBNO UGODNA PONUDBA!!!
- GRADBENIH LEPIL DIMNIKOV SCHIEDEL ITALIJANSKIH RADIATORJEV APOLLO
- ITALIJANSKIH TERACO PLOŠČIC
PORTAL TRADE D. D.
KAMNIK, VRHPOLJE 170
V obrtni coni B-17 na Duplici pri Kamniku prodajamo 18 lokalov
v velikosti od 23,60 do 191,20 m2 namenjenih za različne dejavnosti.
Vse informacije dobite na tel. 061/832-800 AZUR KAMNIK, Vrhpolje 170, Kamnik.
POSEBNA PONUDBA ZA GOSPODINJE:
Na zalogi imamo kvalitetni češki porcelan po ugodnih cenah:
- krožnike
- servise za kavo in čaj
- ovalne in okrogle pladnje
- sklede za kompot
- vaze
- pepelnike
- ročke za čaj in mleko
že od 172,00 SIT dalje. NOVO!
Na zalogi ves instalacijski material za vodovod in centralno kurjavo.
AKCIJA!!!
JEDILNI SERVIS PRINCIP LAHKO TA MESEC DOBITE ŽE ZA 7.990,00 SIT!
MOŽNO JE PLAČILO NA DVA ČEKA!
Cenjeni občani!
Obveščamo Vas, da smo ponovno odprli tradicionalno SLAŠČIČARNO »LENČEK«, v KOMENDI, Krekova 10
Na razpolago so Vam slaščice vseh vrst, sladoledi, sadne kupe, kava, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače.
Obiščite nas ter nam zaupajte Vaše skrite sladke želje, katere Vam bomo skušali izpolniti.
ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 21. URE.
Sprejemamo naročila za pecivo In torte vseh vrst Telefon: 061/841-291.
SE PRIPOROČAMO
Janez Lenček slaičičarski In kuharski mojster
»KGM«
TRGOVINA S PREMOGOM
JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel. 823-609,824-424
Na zalogi imamo kvalitetne vrste premoga iz Zagorja, Trbovelj, Velenja.
Sprejemamo naročila za nakup nemških briketovin čeških kock.
Omogočamo vam plačevanje s čeki. Veselimo se vašega obiska ali klica.
Se priporoča TRGOVINA »KGM«,
Janez Kalan
TRGOVINA
Gregorčičeva ✓7=»/^rs? ul. 2, Jarše L&LrSS <i.c
- nasproti tovarne Induplati
tel.: 061/721-225, tel7fax: 061/831-167
VAM PO NAJUGODNEJŠIH CENAH NUDI
- gradbeni les
- les, primeren za mizarska dela - zračno suh
- iverne plošče, vseh dimenzij in kvalitet - po naročilu
- odpadni material za kurjavo
POSEBNE UGODNOSTI
- dobava takoj
- gradbeni les pripravimo tudi najzahtevnejšim kupcem
- količinski popusti pri plačilu ivernih plošč (3%-7%)
- pri takojšnjem plačilu nad 150.000,00 SIT nudimo 3% popust
- plačila s čeki
- pri večjih količinah možnost dostave OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL!
IcOčna
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN
Cenjene stranke obveščamo, da so vse naše trgovine, tudi diskont, odprte vsako soboto do 13. ure, nato pa do 19. ure le dežurne:
sobota od 7. do 19. ure,
11/9-1993 MARKET KRANJSKA. KOMENDA, METKA
18/9-1993 ZAPRICE, DUPLICA, STRANJE, EMONA 25/9-1993 BAKOVNIK, ŠMARCA 2/10-1993 MERCATOR, MOSTE
nedelja od 8. do 11. ure
12/9-1993   MARKET KRANJSKA,
METKA 19/9-1993 ZAPRICE 26/9-1993 BAKOVNIK 3/10-1993 MERCATOR
UGODNI
NAKUPI
V Napredkov! blagovnici Vele v Domžalah
NAPREDEK
DOMŽALE
8.000 m2 - 26 specializiranih oddelkov
Bogata izbira domačega in uvoženega
blaga.
Nizke cene.
Ugodni krediti.
Veliko parkirišče.
Odprto vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. Prihranek časa — vse na enem mestu.
V Napredkovem diskontnem centru v Jaršah
3.000 m2, 7.000 vrst različnega blaga. Nizke cene. Hiter nakup.
Odprto vsak dan od 8.-12. in od 14.-19. ure. V soboto od 8.-12. ure.
OBIŠČITE NAS, ČAKAJO VAS PRIJAZNE PRODAJALKE IN PRODAJALCI
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik.
Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje S-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5._