SVOBODNA SLOVENIJA ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE Mogočno knjigo imam pred seboj: Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1955. Na ovitku, kjer prevladuje resna siva in svetlo-siva zelena barva, sta letnici 1945-1955. Obe strani ovitka skupaj tvorita enoto, na kateri vzbuja¬ jo pozornost s preposto, a mojstersko črto narisane človeške postave, kmetski vozovi, konji, drevesa. Ko jih gledaš in motriš, ti iz dalje stopi pred oči Ve- trinj. Skica slovenske umetnice iz leta 1945, ki krasi to novo knjigo, je prepro¬ sta. čim dalj pa jo gledaš, vedno več lepote najdeš v njej. Spomini in dogod¬ ki tedanje dobe in poznejše se ti začno prikazovati v mislih. Naj pišem o vsebini te nove knjige? Ne! Ni to moj namen! Je tudi vsebina tako bogata, tako pestra, tako izseljen¬ ska in slovenska obenem, da bo zahte¬ vala več prostora in temeljitejše obde¬ lave. Tole hočem povdariti: Knjiga je po¬ svečena desetletnici Vetrinjske tragedi¬ je. Ali se ni vsakdo izmed nas tedaj bo¬ disi zase, ali kot član skupnosti zaob¬ ljubil, ali prevzel nase, ali se vsaj za¬ vedel velikih dolžnosti, ki jih ima kot slovenski begunec-izseljenec po drugi svetovni vojni? Prav je, da se večkrat vprašamo in razmišljamo, zlasti ob pomembnih mej¬ nikih našega življenja, če smo držali dane obljube in če se zavedamo svojih dolžnosti kot slovenski izseljenci. Ali sta čas in novo okolje samo na zunaj marsikaj spremenila med nami in na nas, ali sta načela tudi naše bistvo? Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da se naši kulturni- delavci v izseljenstvu zavedajo svojega poslanstva. V Zborni- ku-Koledarju Svobodne Slovenije se vr¬ stijo imena pesnikov, pisateljev, zgodo¬ vinarjev, književnikov, modroslovcev in kulturnih organizatorjev na najrazlič¬ nejših področjih. Ko listaš Zbornik-Koledar se zamisliš ob tem ali onem imenu in prideš do za¬ ključka: Veliko je požrtvovalnosti, veli¬ ko je idealizma. Mnogi od teh se peha¬ jo v vsakdanjem življenju za svoj ob¬ stanek. ali trošijo sile v težavnem po¬ klicu, premnogi so v skrbeh za preživ¬ ljanje številnih družin, mnogi še v skr¬ bi za svoje domače v domovini. Pa kljub temu ustvarjajo, pišejo; nastajajo raz¬ prave, pesmi, povesti, črtice, potopisi. To delo ni plačano. To je delo iz zave¬ sti dolžnosti in poslanstva. To delo je ustvarjanje in dokaz življenske sile slo¬ venskih kulturnih delavcev v izseljen¬ stvu. Zbornik-Koledar Svobodne Sloveni¬ je je dokaz, da teh kulturnih ustvarjal¬ cev niti čas, niti novi svet, niti novo o- kolje niso omrtvili. Kaj pa ostali? Kaj pa tisti, katerim je ta knjiga, o kateri že trdijo, da ni¬ ma primere v slovenski literaturi, niti pri drugih narodnostih v izseljenstvu, namenjena? To so slovenski naseljenci v svetu. Mnogi od teh so že v zelo u- godnih gospodarskih razmerah. Mnogi od teh so zelo navdušeni za vse dobro. Vztrajajo v organizacijskem delu in snujejo nove organizacije Mnogi pri tem delu sicer stojijo ob strani. Vsi, prav vsi brez izjeme, pa imajo dolžnosti in obveznosti slovenskega izseljenca. Ugotovili smo s ponosom, da se kul¬ turni delavci svoje’dolžnosti, zavedajo. Ali bomo mogli ugotoviti tudi pri osta¬ lih slovenskih izseljencih, da jih nista niti čas, niti novo življenje v novem svetu omrtvila? Ravnotežje sil iščejo ZBORNIK-KOLEDAR SVOBOD¬ NE SLOVENIJE za leto 1955 je izšel. Posvečen je spominu 10. obletnice Vetrinjske trage¬ dije. Je to obširna knjiga 272 strani velikega formata s HO slikami. Vsebinsko zanimiva in bogata. Cena nizka. Stane samo 50 pesov. Knjigo lahko kupite na Victor Martinez 50 in pri vseh zastopnikih, ki so spreje¬ mali prednaročila in predplačila za ZBORNIK-KOLEDAR SVO¬ BODNE SLOVENIJE. Od časa do časa se v ZDA razvname debata o tem, ali je bil K. Oppenheimer tisti, ki je zakrivil, da ZDA niso imele hidrogenske bombe ob pravem času. Ko je Truman dal nalog, da so začeli gra¬ diti naprave za hidrogenske bombe, je bilo že tako pozno, da so ZDA pri tem samo -za šest mesecev prehitele Sovjet¬ sko zvezo. V “Timu” podčrtava komen¬ tator, da so bile ZDA v tisti dobi v naj¬ večji nevarnosti. Aki bi bili sledili na¬ svetom Oppenheimerja, ki je odsvetoval gradnjo hidrogenske bombe iz “človečan¬ skih” razlogov, bi sovjeti svojo prednost tako izrabili, da bi bjli takoj poslali ulti¬ mat in bi danes v Beli hiši v Washingto- nu sedel najbrže kak rdeč gauleiter iz Moskve; ves svet bi bil tako pod kontro¬ lo komunistov in to v okoliščinah, ki bi najbrž niti ne terjale prevelikih oboro¬ ženih spopadov. Danes pa so Amerikanci spet zapleteni v silovito tekmovanje s sovjeti, ko gre za to, kdo bo prvi zgradil dovolj dolgoprogovnih raketnih izstrel¬ kov, ki bodo brez posadke, a bodo, vo¬ deni po radarju, točno zadevali svoje ci¬ lje (polet takega izstrelka čez Atlantik bi trajal komaj kakih 30 minut). Obve¬ ščevalne službe obeh taborov se mrzlično bore za podatke — dosedaj so ugotovili le to, da hite z njimi prav tako sovjeti kot oni v ZDA. In odgovor na to: vedno bolj se vri¬ va naziranje, da do vojskovanja z atom¬ skimi in drugimi temi iznajdbemi, ki lahko v nekaj urah odpravijo vso civili¬ zacijo, ki danes vlada na svetu, sploh ne bo prišlo. Taka atomska vojskovanja bi se poleg tega morala tudi raztegniti' na ves ves svet: Globalne svetovne vojne tedaj ne bi bilo več, predvidevajo tedaj % manjše krajevno omejene konflikte.. POLITIKA EISENHOWERJEVE PREVIDNOSTI Med najbolj prodorne politične komen¬ tatorje tega časa prištevajo časnikarja Raymonda Arona, ki v enem izmed svo¬ jih zadnjih razglabljanj povdarja, da se je v nekaj letih položaj ZDA temeljito spremenil. Nova orožja so strategijo popolno¬ ma zaobrnila, pri tem pa tudi spre¬ menila politični in zemljepisni pomen posameznih držav in celih delov sveta. Včasih je bila v evropski politiki Angli¬ ja vodilna, ker je s svojih otokov lahko nadzirala ves evropski kontinent. V ne¬ kaj letih se je položaj ZDA spremenil tako, da je ves ameriški kontinent de¬ jansko velik otok, ki mora obvladati azij¬ ski in evropski kontinent. Včasih so mo¬ rali imeti Angleži svoje posadke ob vseh svojih trgovskih oporiščih na vseh konti¬ nentih, danes imajo ZDA svoje vojake v Berlinu in Seulu na Koreji, ameriška letala morajo imeti posebne baze na Fi¬ lipinih, v Severni Afriki in v Pakistanu. Vsi konflikti po vsem svetu so namreč konflikti, ki režejo v ameriško pozicijo v svetu. Kadar se uredi kak konflikt (sporazum med Anglijo in Egiptom za¬ radi Sueza, sporazum med Italijo in Ju¬ goslavijo o Trstu), pomeni to dejansko velik uspeh za ameriško politiko, ker z vsakim takim sporazumom lajša pritisk na svoje obveznosti, ki jih ima sedaj kot vodilna svetovna sila. Ko je 1. 1952 Eisenhower agitiral pri volitvah, je obljubljal mir na Koreji. Ko se sedaj republikanska stranka priprav¬ lja na volitve za 1. 1956, ne pripravlja samo terena za še večje ponujanje miru in za spravo v svetu, ampak mora tudi skrbeti za to, da bi bili izdatki za obo¬ roževanje vedno manjši. V ZDA je star konflikt med mornarico in letalstvom; ta konflikt se je sedaj zožil tako, da se je Eisenhower odločil podpreti stališče gen. Ridgwaya, ki trdi, da za bližnji spo¬ pad svetovnih razmerij ni izgledov, ker bi nobena stranka v atomskem vojsko¬ vanju ne zmagala — zato bo treba pač prenašati včasih tveganje lokalnih voj¬ ska. Pri tem se to stališče opira tudi na finančnika Humpfreya in min. za trgo¬ vino Wilsona, ki v gospodarstvu pripo¬ ročata štednjo. Zato je vlada odobrila Ridgwayev načrt o tem, da se stalno stanje ameriške vojske zniža na 17 di¬ vizij, v mednarodni politiki pa da se še bolj podpre delo v OZN, kjer je politič¬ na komisija pravkar soglasno odobrila načrt o omejitvi oboroževanja in o tem, da se pospeši delo za ustanovitev agenci¬ je za uporabo atomske energije za civil¬ ne potrebe. Zanimivo je, da je sovjetski delegat glasoval za odobritev teh pred¬ logov — seveda ne iz kakih razlogov so¬ vjetske pomirljivosti ali popuščanja. Bi¬ lo je to samo znak spoznanja, ki ga tudi sovjetom narekuje misel na možnost raz¬ valin, ki bi jih povzročile atomske ali hidrogenske bombe. Tako je opuščena — vsaj do nadalj¬ njega — misel na to, kako bo treba so¬ vjete porivati nazaj na njih meje in prav tako, kako bo treba kreniti na pot osvo¬ bajanja zasužnjenih narodov v Evropi (oboje je rep. stranka obljubljala v vo¬ lilni borbi 1. 1952). Premirje na Koreji je bilo uvod v iskanje možnosti kompro¬ misov s sovjetskim delom sveta. Koreji je sledila Indokina (tudi umik pred pri¬ tiskom komunistov) in sedaj gre samo za to, da se prepreči, da bi prihodnji tak umik za svet demokracij ne bil porazen. DE GAULLEOV POMIRLJIV GOVOR Med tem so ZDA Jdenile posebno za¬ vezniško pogodbo s čangkajškom na Formozi — v Pekinru pa so odgovorili, da bodo vkljub temu znali polastiti se Formoze. V OZN so zavezniki sprožili silovito ofenzivo proti Kitajski zaradi obsodb nad ameriškimi letalskimi ofici¬ rji, ki so bili zajeti med korejsko vojsko, pa so jih v Pekingu obsodili kot vohune. V angleškem parlamentu je bila huda debata o tem, ali je Churchill 1. 1945 Montgomeryju resimjpo naročil, da naj nemšEo zaplenjeno orožje zbira, ker bo verjetno treba Nemce takoj spet oboro¬ žiti in jih poslati proti prodirajočim so¬ vjetom. Churchill se tega, ali je povelje poslal pismeno, ni spomnil, pač pa je povdaril, da je bil tedaj tega mnenja in da tega danes prav nič ne prikriva. De¬ lavska stranka je te dni napadla vlado, ker se je solidarizirala z ameriško vlado v njeni borbi za rešitev letalskih ofici¬ rjev v Pekingu — vse to označuje do¬ volj ostro meje, ki stavljajo v veliko ne¬ varnost kom. Kitajsko, ako jih prekorači. Blokada, ki se lahko iz tega zvari v vo¬ dah okoli Kitajske, je pač zadnje sred¬ stvo pred oboroženim konfliktom. V ZDA je bila pozornost za zadeve v Pacifiku vedno zelo aktualna in bolj pri¬ ljubljena kot pa za evropske zadeve. Re¬ publikanci pa sploh povdarjajo, da so položaj ZDA v Aziji oni rešili, kolikor se je to še dalo doseči po zavoženi Truma¬ novi politiki. V Evropi pa je sedaj vse osredotočeno na to, ali bo kmalu ratifici¬ rana kopica pariških dogovorov in ker je izgledov tokrat vendarle dovolj, menijo, da še bo s tem vojaški položaj ZDA v Evropi ne samo utrdil, ampak v veliki meri okrepil. Ko so sovjeti pred nekaj tedni začeli ponujati de Gaulleu nove možnosti zanj in za vlogo Francije v Evropi, je bilo ra¬ čunati s tem, da bo ta general, ki je pravkar začel objavljati svoje vojaške spomine in s tem večati svojo popular¬ nost v Franciji, krenil v opozicijo tudi proti tem dogovorom. Toda tokrat je bil bolj zmeren, kot pa so pričakovali. Tako je povdaril, da so pariški dogovori boljši kot pa so bili sporazumi o EOS, vendar pa 'sam priporoča, da se Francija zavza¬ me za pogajanja s sovjeti, vendar šele pred “izvajanjem” pariških dogovorov. Tako razumevajo ta de Gaulleov namig kot dokaz, da bo general ratifikacijo po¬ godb nasvetoval, potem pa priporočil po¬ gajanja s sovjeti — teza, ki je ista kot teza ZDA in Mendes-Francea. Tako bi se razčiščevanje spornih za¬ dev med sovjetskim blokom in zahodni¬ mi zavezniki osredotočilo na čas nekako v poletju 1955. Takrat bo v veliki meri že pojasnjeno stanje tekme med sovjeti in ZDA v borbi za prednost v oborože¬ vanju z raketnimi izstrelki, prav tako pa bo razčiščeno vprašanje, ali moreta v takem ravnotežju sil živeti, oba bloka sveta in to tako, da bi bil med njima globalni in totalni spopad nemogoč, ker bi bil preveč tvegan. El goMeriid». argentiai« prepara im vasi© plan de eolonizaeldn El Sr. Federico Gard, jefe de la de- legacion argentina ante el Comite inter- gubernamental para las Migraciones Eu- ropeas (CIME) declaro hace algunos dias en Ginebra al corresponsal de la Agenda France Presse lo siguiente: “El gobierno argentino esta llevando a cabo actualmente planeš de coloniza¬ cion en los cuales se dispone invertir cerca de 1.100.000.000 de pesos, en el cur- so de la aplicacion del Segundo Plan Quinquenal”. “Nosotros creemos — siguio diciendo el senor Gard — que el CIME puede aportar una contribucion considerable al plan de colonizacion agricola en la Ar¬ gentina y ello se refleja, por otra par- te ,en la actitud de mi delegacion en el curso de las reuniones de la actual se- sion del CIME. “Ademas, estimamos que el CIME puede contribuir a aumentar considerab- lemente nuestra capacidad de admision de inmigrantes, desempenando el rol de agente catalizador, interviniendo ante los paises interesados y realizando las gestiones necesarias para la inversion de los fondos privados o internacionales, contribuyendo asi a la formacion profe- sional y a la preparacion de los candida- tos a la emigracion, colaborando en la seleccion previa y en su distribucion adftcuada en las zonas afectadas a la co¬ lonizacion, segun los antecedentes per- sonales, aptitudes y capacitacion para el trabajo”. En lo que concierne al papel de la Ar¬ gentina en el problema de la coloniza¬ cion agricola, declaro lo siguiente: “Nuestro gobierno esta realizando en la actualidad planos de colonizacion en los cuales se dispone invertir nna suma de mil cien millones de pesos, parte de la cual sera destinada al establecimienr to permanente de agricultores europeos especializados en cultivos de cereales, aroz, en establecimientos granjeros, le- cheria, cremeria, cria de cerdos, vacunos, ovinos y caprinos. Argentinska vlada pripravlja obširen načrt kolonizacijo Šef argentinske delegacije pri Med¬ vladnem odboru za evropsko imigracijo je v Ženevi izjavil dopisniku Agencije France Presse naslednje: Argentinska vlada trenutno dokončuje načrte za ko¬ lonizacijo, po katerih je za njihovo iz¬ vedbo pripravljena porabiti okoli 1.100 milijonov pesov v času izvrševanja II. petletnega gospodarskega načrta. Mi smo prepričani, da more ta organi¬ zacija prispevati znaten delež k^ načrtu poljedeljske kolonizacije v Argentini. To se odraža po drugi strani v zadržanju naše delegacije na sestankih sedanjega zasedanja omenjenega odbora. Poleg te¬ ga smatramo, da more ta organizacija prispevati v znatni meri k povečanju možnosti emigriranja v Argentino, raz¬ vijajoč vlogo katalizatorja, posredujoč pri zainteresiranih državah in izvršujoč potrebne korake za investiranje potreb¬ nih fondov, tako privatnih kot medna¬ rodnih. Nadalje s poklicnim oblikova¬ njem in pripravljanjem kandidatov za emigracijo, sodelujoč pri predhodni izbiri in enakomernem razdeljevanju teh emigrantov v prizadetih kolonizacijskih področjih. Pri tem se je treba ozirati na preteklost teh oseb, na njihoVe zmožno¬ sti in delovno usposobljenost. Kar tiče vloge Argentine v poljedelj¬ skem kolonizacijskem problemi: je dejal naslednje: Naša vlada tremitno izvršuje kolonizacijske načrte, za njihovo izved¬ bi je pripravljena investirati vsoto 1.100 milijonov pesov. Del te vsote se bo po¬ rabil za stalno zaposlitev evropskih poljedeljcev, strokovnjakov v pridelo¬ vanju žitaric, riža, v'mlekarstvu, sirar¬ stvu, prašičereji, govedoreji^, ovčjereji in kozjereji. IZ TEDNA V TEDEN USA: Dulles je v Chicagu v govoru poudaril, da bo USA ostala oborožena do zob, dokler ne bo imela od ZSSR za¬ dovoljivega dokaza, da je ta komunistič¬ na država pripravljena na. mirno sožitje s svobodnim svetom. — Ameriška letal¬ ska sila bo v kratkem dobila 550 reak¬ cijskih velebombnikov, s katerimi bo mogla odvreči hidrogenske bombe na ka¬ tero koli točko na svetu. ■— Ameriški le¬ dolomilec “Atka” je odplul iz Bostona proti Antarktiki, kjer bo ameriška po¬ larna ekspedicija skušala priti do točke, kjer je admiral Byrd 1. 1929 postavil prvo ameriško oporišče na južnem teča¬ ju. Je to prva ameriška ekspedicija v te kraje v zadnjih sedmih letih. — Eisen- hower je na konferenci obrambno- mobilizacijskega odbora ameriške vla¬ de razpravljal o mobilizaciji ameri¬ škega gospodarskega življenja v slu¬ čaju vojne. — Ameriška vlada je skupno z 16 zavezniki, ki so se borilili na Koreji, vložila pri ZN zahtevo, da glavna skupščina te organizacije raz¬ pravlja o krivični obsodbi enajstih ame¬ riških letalcev v rdeči Kitajski. ANGLIJA: Churchill je za svoj 80. rojsni dan dobil od angleškega naroda ček za 150.000 funtov šterlingov (6 mi¬ lijonov pesov po uradnem tečaju) poleg neštetih drugih daril in čestitk z vsega sveta. Celo Tito je Churchillu poslal brzojavne čestitke. — Britansko labori- stično časopisje ugotavlja, da Churchilla zaradi starosti zapušča spomin, ko je pred parlamentom zanikal svojo nedavno izjavo, da bi kdaj poslal brzojaven ukaz maršalu Montgomeryju, da ponovno obo¬ roži Nemce v slučaju sovjetskega pro¬ diranja čez določene meje ob koncu dru¬ ge. svetovne vojne. Churchill je zbornico prosil, naj mu oprosti ta ‘lapsus memo- riae” in dejal, da ne bo nikdar več, dal nobene važne izjave, ne da bi jo prej preveril. Montgomery pa se z vso nagli¬ co vrača iz USA, kjer je bil na obisku, v Londonu, trdeč, da kakor se on spo¬ minja, je dobil od Churchilla tako brzo¬ javko. S VATIKAN: Zdravstveno stanje pape- | že Pija XII. se je po hudi pet ur traja¬ joči krizi znatno zboljšalo. V nedeljo je I iz svoje sobe po radiu podelil papeški j blagoslov ob priliki slovesne proglasitve blaženim ponižnega italijanskega bene¬ diktinskega patra Ricciardi-a. BERLIN: Na nedeljskih volitvah v za¬ hodnem Berlinu, kjer so Berlinčani voli¬ li nov mestni svet in 12 okrajnih svetov, so zmagali socialdemokrati. Na drugem mestu so Adenauerjevi krščanski demo¬ krati, komunisti pa so dosegli peto me¬ sto. ŠVICA: Prihodnje leto namerava Med¬ narodna begunska organizacija, ki ima sedež v Ženevi, prepeljati čez morje in i nastaniti, v ameriških deželah nad 143.000 emigrantov. Eno tretjino teh bo odšlo v USA. FLRJ: V Beogradu so se pričela po¬ gajanja za sklenitev nove jugoslovansko- italijanske trgovinske pogodbe. Za Ita¬ lijo vodi pogajanja italijanski trgovski minister Martinelli. EGIPT: Egipčanska vlada je razpusti¬ la in prepovedala organizacijo Musli¬ mansko bratovščino, katere enajst vodij je bilo obtoženih poskusa umora grala. Nasserja in obsojenih na smrt z obeše- njem. Smrtna obsodba je bila izvršena nad vsemi v torek, razen nad 65 letnim vodjem Bratovščine Hodejbijem. Bil je pomiloščen na dosmrtno ječo zaradi sta¬ rosti. JUŽNA AFRIKA: Nacionalisti v Juž¬ ni Afriki so izvolili 61 letnega Johanne- sa Strijdoma, predstavnika skrajne des¬ nice v stranki, za naslednika Malanu kot predsednika države. Cilj Strijdoma je spremeniti Južnoafriško Unijo v samo¬ stojno republiko. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. XII. 1954 ODLOMKI IZ PISMA SLOVENSKEGA IZOBRAŽENCA IZ DOMOVINE Prosvitljenosl ameriškega kapitalizma (Prispevek iz USA) Za Labor Day ali Dan dela 1954 je neki katoliški mesečnik objavil nasled¬ nje misli: Dovolj razlogov imamo, da se danes zahvalimo Bogu in prosvitljenemu ame¬ riškemu kapitalizmu. V lepem sodelo¬ vanju sta veliko dosegla za naš blagor. Ti, ki to bereš, morda ne boš takoj prikimal. Ti in tvoja družina 'morda tega ne občutita na prvi mah. Lahko da so izjeme, v glavnem je pa popolnoma res, da nikoli v zgodovini, 6000 let std- ri, široke množice niso bile deležne ta¬ ko velikih ugodnosti kot jih uživajo da¬ nes milijoni in milijoni Amerikancev. Naša na j več ja ugodnost je ta, da ima¬ mo dovolj prilike za delo. Z delom seve¬ da za zaslužek. Celo delodajalca si lahko svobodno izbiramo. In kdor hoče biti sam svoj delodajalec, je tudi lahko. Če pa kdo hoče ostati nezaposlen, si lah¬ ko tudi to privošči in je plačan, vsaj za določen čas. Večina med nami je za svoje delo do¬ bro plačana. Ne tajimo, da so tudi izje¬ me, na splošno pa to velja. Naše plače niso zgolj tako velike, da nekako sha¬ jamo. Ni všteto v njih samo to, da lahko denemo na stran tudi za vzdrževanje družine, za vzgojo otrok, za razvedrilo, za starost. Naše plače so večje kot to. Tako velike so, da si lahko kupimo dom. avtomobil, kos sveta in še marsikaj. Večina med nami ima vrhu svoje za¬ poslenosti trikrat toliko prostega časa kot so ga imeli naši dedje v podobnih službah. Ta prosti čas zabijemo, kakor se nam prav zdi. Petdnevni delovni te¬ den je zdaj v Ameriki že splošno pra¬ vilo. Pa pravijo, da ni več daleč do časa, ko bo uveljavljen štiridnevni delovni te¬ den. Ih zaradi tega ne bomo imeli nič manj dohodkov. Kako ugodno je za nas Amerikance, da se svobodno gibljemo po vsej deželi od morja do morja, n» to še ne mislimo ne. Se nam zdi preveč samo po sebi u- mevno. Te ugodnosti se zavemo šele ob kakem obisku v Evropi, ko na vsakih ne¬ kaj sto milj zadenemo na državno me¬ jo in nas vprašajo za dokumente. To naj bo omenjeno mimogrede. Današnje naše ugodnosti so sad naše¬ ga prosvitljenega kapitalizma. Kaj pa je to? Ameriški podjetnik, predstavnik našega kapitalizma, je prišel do nasled¬ njega spoznaja: čim več ljudi z denar¬ jem v žepu, toliko bolj gotovo je, da bo¬ do dobri časi ostali med nami. Dobri ča¬ si za podjetnika in za delavca. Naš ka¬ pitalizem ni več tak kot je bil nekdaj. Takrat je sprejemal ideje, ki so prihaja¬ le preko morja. In takrat je veljalo da- čelo: Na svetu sto dve vrsti ljudie. Ti¬ sti ki imajo denar, in tisti, ki ga nima¬ jo. Kdor ima denar, naj postane podjet¬ nik, kdor ga nima, naj bo delavec. In podjetnik naj gleda, da bo iztisnil iz de lavca kar največ izdelkov za kar mogoče najmanjšo plačo. Teh idej so je ameriški kapitalizem zadnja leto otresel, zato mu pravimo: prosvitljen kapitalizem. Tudi kot tak se¬ veda skuša doseči visoko proizvodnjo in tudi s primernim dobičkom. Gleda pa na to, da poedine izdelke lahko kupuje¬ jo najširše plasti iz ljudstva, ne le kak¬ šni bogataši. Včasih je kapitalizem dr¬ žal cene visoko, pa je ustavil proizvod¬ njo, če je bilo izdelkov na trgu preveč. Podjetnik je ostal na preži za svoj do¬ biček, za brezposelnega delavca se ni brigal. Zdaj raje pri cenah popusti, da dobi več in več odjemalcev, proizvodnja pa gre naprej. Delavec ne samo ni brez¬ poseln, ampak lahko celo kupuje reči, ki si jih je nekdaj mogel privoščiti samo bogataš. Vzemimo za zgled najbolj značilen primer ameriškega prosvitljenega kapi¬ talizma. To je ameriško jeklarstvo. Pov¬ prečen delavec dobi S 2.34 na uro. Pa poleg tega ima zavarovanje za starost, za brezposelnost, za bolezen. Vsega te¬ ga nekdaj ni bilo in drugod po svetu še danes ni. Priznamo, da so tudi v Ame¬ riki še dandanes poedini sledovi nekda¬ njega kapitalističnega početja, ki se je uveljavilo pri nas pod vplivi, importira- nimi čez morje. Toda ta stara navlaka izginja iz naše srede bolj in bolj. Mi¬ sel, da je treba delavca izkoriščati, se med nami nikjer ne bo mogla dolgo vzdr¬ žati. Kaj je privedlo ameriški kapitalizem do teh spoznanj? Ni bila samo ena reč in se ne da na kratko odgovoriti. Gotovo je igralo pri tem veliko vlogo takozvano delavsko gi¬ banje. Morda res celo glavno vlogo. Pred 50 leti je veljalo za nepostavno, da bi se delavci organizirali in se kot “Slovenski narod trpi pod komuni¬ stično diktaturo že devet let, “osvobo¬ jen” vseh svojih naravnih temeljnih člo¬ večanskih pravic: in' svoboščin. Koliko gorja je bilo v tem času povzročenega nedolžnemu, poštenemu in vernemu ljud¬ stvu, ki si samo ne more prav nič po¬ magati, da se reši iz tega brezupnega stanja! Po sramotni kupčiji so Angleži leta 1945 prepustili Slovenijo komuniz¬ mu. Tedaj niso komunisti prav nič vpra¬ šali slovenskega ljudstva ali želi ta re¬ žim ali ne. Kaj so storili? Najprej so uničili in pokončali zvezano in neoboro¬ ženo junaško slovensko narodno vojsko v gorah Roga, v okolici Kranja, Ljublja¬ ne, Teharja itd. Samo meseca junija 1945 je bilo na najbolj krut način pobi¬ tih do 20.000 Slovencev. Druga akcija komunistov je bila, da so aretirali vse njim nevarne ljudi, ki so imeli pri ljud¬ stvu zaupanje in so uživali spoštovanje. Te so sodili na hitri partizanski način na zelo krute kazni, kot smrt, dosmrtna ječa. Razumljivo je, da je bilo med nji¬ mi mnogo duhovnikov, ki niso zapustili Slovenije. Tako so nasilno oddvojili ljud¬ stvo od svojih voditeljev. Med tem ča¬ som so ljudstvo tako ustrahovali* da je moralo pod silo bajonetov, pušk, jet- nišnic in koncentracijskih taborišč vča¬ sih upogniti hrbtenico. Duhovniki, v ka¬ tere je imelo ljudstvo zaupanje, so bili ločeni od njega, ter so morali mirno gle¬ dati, kako volkovi redčijo in pobijajo ovčjo čredo. Ko je bilo vse to doseženo, so se komunisti pripravljali na volitve, 1 da bi tudi druge države videle, kako so ljudje vsi enotni za komunistični režim. Kako potekajo volitve pri nas, vam je gotovo znano. S pomočjo sile, laži in strahu. V ilustracijo naj Vam poVem sa¬ mo en primer: Ko so bile jugoslovanske državne volitve, je isti dan nekje umi¬ rala 87 letna stara mati. Razumljivo, da ni mogla priti volit. Ob peti uri popol¬ dne so jo že napol mrtvo proglasili za reakcionarko. Proti večeru pa so prišli s' skrinjico ter jo prisilili, da je napol nezavestna vrgla krogljico v skrinjico. Sami pa so pozneje pisali v nekem ame¬ riškem komunističnem listu, kako so vo¬ litve v Jugoslaviji dobro potekale. Med drugim, pravi poročilo: 87 let st^ra par¬ tizanska mati, ki je dala ne vem koliko sinov v partizane, je bila vsa srečna, ko je par ur pred svojo smrtjo dala svoj glas za ljudskega poslanca. Torej prav vse temelji na laži. Na volitve morajo priti prav vsi. če ne bi kdo volil, je vr¬ žen iz službe, iz šole, kmeta pa zapre¬ jo ali pa tako obdavčijo, da ne zmore plačati ter tako pride kmetija v zadru¬ go. To vse se dogaja še danes. Komunistični kandidati so postavljeni že od partije same. Ljudstvo jih ne mo¬ re in niti ne sme postavljati, pa čeprav so v ta namen posebni sestanki za po¬ stavljanje kandidatov. V zadnjem času ljudje na te sestanke sploh niso priha¬ jali. Z izvolitvijo postanejo ljudski po¬ slanci. Kaj vse delajo pod krinko “ljud¬ skih poslancev”, nihče ne Ve. Niti se ne nekako enota pogajali s podjetniki za plače in druge delovne pogoje. Ameri¬ ški sodnik je takrat verjel, da takozva- no kolektivno pogajanje pomeni škodlji¬ vo vmešavanje v pravice podjetnika in zato tudi vodi v zastajanje produkcije. Delavstvo je vztrajalo in bolj in bolj organizirano nastopalo. Bile so pravcate bitke, stavke, naskoki na javno mnenje. Podzavestno, dostikrat tudi popolnoma zavestno, se je ameriški delavec sklice¬ val na načela državne konstitucije in iz¬ jave o neodvisnosti. Korak za korakom je zmagoval. Na njegovo stran so sto¬ pali verski voditelji, politični zastopni¬ ki, polagoma široka javnost. Začele so naraščati delavske plače, za njimi so prihajale nove in nove ugodnosti. Prišlo je do tega, da se je tudi vladna tehtnica nagnila na delavsko stran. Po¬ sebno v letih od 1930 do 1940. Vlade so začele skrbeti za to, da se brezposelnost spremeni v zaposlenost. Vlade so šle de¬ lavcem na roke, ko je šlo za to, če naj delavci ostanejo v tovarnah ali naj to¬ varne prenehajo z obratom. In kadar je moralo organizirano delavstvo iskati pravice pri sodiščih, so vlade vplivale na sodišča, da se je delavcem delila pra¬ vica, čeprav podjetnikom ni bilo všeč. Pa polagoma so ti zadnji uvideli, da se stvari ne razvijajo njim v škodo, če le hočejo pri razvoju pametno sodelovati. Prišla je vojna, dela in dohodkov je bi¬ lo dovolj za vse. Prišel je konec vojne, sledila je doba miru, ki sicer ni pravi mir, pa vendar, še zmerom se niti ka¬ pital niti delavec nimata pritoževati. Prosvitljeno mišljenje pomaga na obe plati. Zelo verjetno je, da pri tem osta- ' smejo, niti se ne morejo volilci zanima¬ ti za njihovo delo. Posedajo v parlamen¬ tu, oziraje se samo in izključno na lini¬ jo in direktive partije, ki pridejo od zgo¬ raj; na želje in potrebe ljudstva se prav nihče ne ozira. Jasno je, da vlada med temi ljudmi, poslanci, korupcija, hinav¬ stvo med njimi samimi. Vsako nedeljo odhajajo poslanci in ministri v svoje ho¬ tele, ki jih imajo po celi Gorenjski in Primorski .Tam si privoščijo najbolj luk¬ suzno življenje pod geslom: “Vse za ljudstvo.. .” ... .Tu je poslanec... propadli študent brez znanja in sposobnosti. Ker je zelo vnet komunist in se je baje med vojno zelo odlikoval v pobijanju “fašistov”, kot imenuje on sam vse tiste Slovence, ki niso komunisti, mu je Tito zaupal še po¬ jejo, da bodo prej ali slej pozdravili na ših kmetov, je danes njihov poslanec. Drugi poslanec je neki... Take poslan¬ ce imajo tudi drugod. Razumljivo je, da so danes ljudje pre¬ plašeni, zbegani ter brez volje in per¬ spektive za bodočnost. Vedno pričaku¬ jejo, da bodo prej ali slej podržavili na splošno vse gozdove. Kmet ne me sekati v svojem gozdu, če hoče kaj posekati, mora najprej vložiti prošnjo, nato pa ča¬ kati, če mu komunisti dajo dovoljenje za sekanje njegovega lesa. Od poseka¬ nega lesa pa mora kmet plačati davek v treh oblikah. Davki so stokrat večji od vojnih. Primer: Tisti, ki je plačal pred vojno 500 din davka na leto, ga ima da¬ nes v socializmu 50.000 .Če davek ni ta¬ koj plačan, sledi takoj rubežen. Razumljivo je, da je ljudstvo precej obupalo, da bi še kdaj dočakalo svobodo. Enako sem tudi jaz. .. Vse to mi je ponovno vrnilo vero in upanje, da mora prej ali slej priti svo¬ boda tudi v Slovenijo. Mislili smo, da smo Slovenci prepuščeni sami sebi ter da se prav nihče več ne zanima za nas. Sedaj pa vidim, da se naši ljudje vedno pripravljajo in delajo za osvoboditev Slovenije. Bog blagoslovi 1 njihovo delo. Zlasti pa želim, da bi minister dr. Krek, naš edini najvišji politični predstavnik, dosegel pri svojer^, zgodovinskem po¬ slanstvu vse to, kar si je zastavil. Zave¬ da naj se, da je vse slovensko ljudstvo za njim. Z največjo sigurnostjo smem trditi, da je 90% vseh ljudi za njim. Včasih smo razmišljali o brezupnem položaju v Sloveniji ter smo prišli do zaključka, da je edino sredstvo za osvo¬ boditev v trenutnem položaju v Evropi, da pride do svobodnih volitev pri prvih državnih volitvah, ki bodo leta 1956. Mislimo, da je položaj Jugoslavije danes tak, da bi jo lahko zaradi gospodarskih zvez z zapadom prisilili k temu, da se uvedejo svobodne volitve. Moje osebno mnenje je, da bo sprožiti zahtevo po svobodnih volitvah sedaj še laže, ker je Jugoslavija podpisala vojaško zvezo z dvema nekomunističnima državama kot sta Grčija in Turčija. Prepričan sem, da ne, tudi če se naseli med nas resničen mir. Zakaj prosvitljeni ameriški kapi¬ talizem je uvidel, da dobre plače pome¬ nijo dobro moralo. Pa ne samo to. Dobre plače pomenijo tudi dober “business”. Ni še popolnoma jasno, kako daleč naj bo dovoljeno vladam, da gredo z delavci in urejajo njihovo razmerje do podjet¬ nikov. Sprva so delodajalci zamerili, češ da se vlada v te reči nima vtikati. Skušali so se upirati. Vendar so po mož¬ nostih plavali s tokom. Med plavanjem so spoznali, da ni nevarnosti za potop. Ni bilo dolgo, ko so si priznali: Pošten napor se res še najbolj izplača. Vdajali so se in so celo nehali slediti zgolj pri¬ tisku vladne mašinerije. Sami in na svo¬ jo roko so začeli iskati novih možnosti. Ustvarili so nova podjetja, najemali več in več delavstva, našli so si več in' več odjemalcev. In je prišlo do tega, da ima¬ mo v današnji Ameriki tako blagostanje, kot ga ne pomni zgodovina, odkar beleži dogajanja v človeški družbi. Takšna se nam torej kaže poprečna podoba Amerike na delavski dan leta 1954. Morebiti je slika le res preveč rož¬ nata. Saj priznam in sem že med pisa¬ njem priznal, da so na naši sliki tudi neljube sence, ki jih nisem vpošteval. Res je pa, da ni bilo še nikoli toliko u- panja za odpravo še zadnjih senc kot ga je dandanes. ■k -k -k Gornje misli so torej povzete po o- nem članku. Nisem poklican, da komentiram. Ven¬ dar se mi zdi, da bi se dale one “sen- ec” bolj krepko podčrtati. . Oba. bo naše emigrantsko vodstvo storilo vse, kar bo v njegovi moči. Dela na duhovnem in moralnem polju bo ogromno. Komunizem bo napravil in pustil veliko duhovno razvalino v našem narodu. Načelnost, morala in srčna kul¬ tura in vera je v veliko oviro komuniz¬ mu. Ljudje s temi vrlinami so največji sovražniki komunizma še danes. Da se lahko danes komunizem ohranja, vzga¬ ja ljudi v hinavščini, zahrbtnosti, nemo¬ ralnosti, brezboštvu in nasilnosti. Le tak človek je sposoben, da bo vršil najbolj nasilna dejanja nad svojim ljudstvom. Komunizem se teh ljudi poslužuje v kon¬ troli komunistov samih. Veliko je prime¬ rov tudi danes, da se komunisti med seboj izdajajo, pobijajo, vohunijo itd... «■ Sedaj pa še par besed o slovenski in¬ teligenci. Komunisti hočejo vpliv sloven¬ ske inteligence popolijbma likvidirati. Bojijo se namreč, da ne bi imeli ti ljudje, ki po večini niso komunisti, preveč vpli¬ va med svojim ljudstvom. Zato so odre¬ dili, da se v svrho izenačenja inteligen¬ ce s kmečkim in delavskim ljudstvom odvzamejo študentom akademski na¬ slovi. Tako so juristi le diplomirani ju¬ risti (ne več doktorji), filozofi niso več profesorji, ampak le diplomirani filozo fi, zdravniki pa bodo v jeseni postali le diplomirani zdravniki, ne več doktor¬ ji. Vse po novem! Socialistična morala med študenti je zelo slaba. Vidijo namreč, kako živijo drugi študentje na zapadu. Ko pridejo v Jugoslavijo na počitnice, jugoslovan¬ ske študente zapostavljajo kot komuni¬ stične študente. Komunisti so vsako le¬ to študente prisilno gonili na delovne akcije. Kdor se delovnih akcij ni udeležil, je bil izključen iz šole in iz organizacije. Ves študij temelji izključno na teoriji marksizma-leninizma. Kakšna je ta zna¬ nost, tudi mi dobro vemo. Razumljivo je, da zapad ne bo priznal komunističnih šol, univerz. čudim pa se temu, da dobi Jugoslavija dolarsko pomoč iz Amerike. Jugoslavija je še vedno zelo slabo razpoložena proti Ameriki. Komunisti še sedaj javno kri¬ tizirajo ameriško politiko, dasiravno so dobili od njih že težke milijone dolarjev. Kako se ta pomoč porabi? Ljudstvo ni¬ ma od nje prav nikake koristi. To vse služi za kritje izgub slabo vodenega go* 1 spodarstva, dalje za gradnjo luksuzne¬ ga Beograda, za nabavo modemih avto¬ mobilov za gospode ministre in ljudske poslance. In ravno ti ljudje š^ naprej sovražijo Ameriko kot slabo in gnilo dr¬ žavo. Kaj hočemo? Na koncu pisma bi Vam še omenil, da hodijo krščanski študentje k maši le skri¬ vaj in to že 6 let... Pred glavnimi vrat- mi večkrat stoje komunistični študentje ter opazujejo, kdo gre k maši. Kogar dobe, je potem med njimi izpostavljen težkim napadom. Doma se z velikimi težavami prebija¬ jo skozi življenje. Skušal bom pomagati trpečemu ljud¬ stvu ter se bom skupaj z njim priprav¬ ljal na končno osvoboditev. Bog daj, da bi tudi do tega kmalu prišlo. V avgustu 1954. Goriška in Primorska Ob pripravah za zaključitev tržaške¬ ga sporazuma je laški veleposlanik v Londonu sporočil jug. poslaniku, da je ital. vlada pripravljena dati Slovencem v Trstu na razpolago za slov. kult. po¬ trebe eno hišo v Rojanu, Narodni dom pri Sv. Ivanu in denar za gradnjo kult. sedeža v ulici Petronio, ki naj bi bil na¬ domestilo za požgani Narodni dom v Trstu na kraju, kjer danes stoji Hotel Regina. Demokratični Slovenci v Trstu ne samo da niso sporazumni s takšnim načrtom graditve doma blizu Rocola, kjer leži ulica Petronio, pač pa tudi iz¬ javljajo, da stavbišče v tej ulici ni naj¬ bolj primerno, ker je last titovcev, ki so pred leti hoteli tamkaj postaviti svo¬ je kulturno središče za širjenje frate- lanze. Jug. minister v Trstu prof. .Jože Zem- ljak je tik pred prihodom Lahov priredil poslovilni večer, na katerega je povabil tudi ital. političnega svetovalca pri trža¬ ški upravi pod zavezniki Fracassija, pre¬ fekta Vitellija in druge. —V času Bo¬ hinjskega tedna pred leti, ko je Zemljak še ves gorel v nacionalizmu in “našem Trstu”, se mu najbrž ni zdelo mogoče, da bo usoda prav njega izbrala, da se simbolično v imenu slov. naroda poslo¬ vi od Trsta, verjetno za vedno. V Rupi je nenadoma umrl 81 letni Do¬ minik Pahor, ki je bil narodno zaveden mož in prepričan demokrat. V Gorici je razstavil svoja dela sli¬ kar Rudolf Saksida. ARGENTINA Predsednik general Peron je te dni obiskal Vojaški kolegij ter je bil na običajnem letnem sestanku s častni¬ ki, ki so zaključili meseca novembra študijski tečaj. Ob tej priliki je čast¬ nikom govoril o nalogah častnika v vzgajanju moštva. Predsednik gral. Peron je te dni obiskal sedež Nacionalne komisije za atomsko energijo. Ob tej priliki je pustil v obrat nov ciklotron. Po končani gospodarski konferenci ameriških držav v Rio de Janeiro je prispel na obisk v Argentino pom. a- meriškega zunanjega ministra, na¬ čelnik oddelka za južnoameriške dr¬ žave Sr. Henry Holland. Na letališču na Ezeizi so ga sprejeli predstavniki argent. zun. ministrstva in am. vele-, poslaništva. Za časa svojega bivanja v Bs. Airesu je bil Holland sprejet pri predsedniku generalu Peronu, s katerim je imel daljši razgovor. Po¬ novne razgovore je imel pom. ame¬ riškega zun. ministra tudi z zun. mi¬ nistrom dr. Remorinom in ministri gospodarskih resorov. V Bs. Aires je prispel na obisk podtajnik ital. zun. ministrstva dr. Victorio Badini Confalonieri. V Bs. Airesu'je bil sprejet pri predsedniku generalu Peronu, več razgovorov je pa imel tudi z zun. ministrom dr. Re¬ morinom. Visoki funkcionar it. zun. ministrstva je v spremstvu it. vele¬ poslanika v Argentini obiskal tudi Mendozo. Buenosaireški nadškof kardinal dr. Copello je pred dnevi obiskal zun. mi¬ nistra dr. Remorina. O vsebini svojih razgovorov z zun. ministrom, kardi¬ nal dr. Copello časnikarjem ni hotel dati nobene izjave. Za kardinalom dr. Copellom je zun. ministra dr. Remo¬ rina obiskal tudi apostolski nuncij v Argentini Msgr. Zanin. ■V Argentini se mudi kot gost vla¬ de znana italijanska filmska zvezda Gina Lollobrigida. Na letališču so ji ljubitelji filma priredili navdušen sprejem. Toplo dobrodošlico ji je iz¬ reklo do 30.000 ljudi, med katerimi je prevladovala mladina. V času svoje¬ ga bivanja v Bs. Airesu je bila spre¬ jeta tudi pri predsedniku generalu Peronu v njegovi letni rezidenci v Olivosu. Ob tej priliki ji je general Peron razkazal ureditev vseh prosto¬ rov organizacije srednješolskih dija¬ kinj v bližini predsedniške pristave. Njo in njeno spremstvo je pridržal tudi na kosilu. Gina Lollobrigida je .. obiskala tudi Mar del Plato in Cha- padmalal. Kakor v prestolnici si je tudi v teh dveh argent. morskih ko¬ pališčih ogledala socialne ustanove, ki jih je zgradila Fundacion Eva Pe¬ ron. Na vseh poteh in obiskih jo je spremljal njen mož zdravnik dr. Mir¬ ko Škofič, po rodu Slovenec iz Mari¬ bora. Nekateri slovenski emigranti se ga spominjajo iz begunskega tabo¬ rišča Cinecitta v Rimu, kjer je bil nastavjen od IRO kot zdravnik. Vojno-geografski zavod je te dni slavil 75 letnico svojega obstoja.. Med Argentino in Brazilijo je bil te dni sklenjen dodatni trgovinski sporazum, po katerem bo Argenti¬ na dobavila Braziliji še večje količine žita. Na predlog vlade se je sestal Na¬ rodni kongres na 'izredno zasedanje. Razpravlja o zakonskem osnutku o unifikaciji odmerjanja taks. V Buenos Airesu in v večini prede¬ lov republike je v zadnjih dneh zavla¬ dala silna vročina. Tako smo imeli prejšnji petek v Bs. Airesu vro¬ čino 35 stopinj, v soboto je bila vro¬ čina še hujša ter se je živio srebro v termometru dvignilo na nad 37 stopinj, v nedeljo je padlo na 31.9, v ponedeljek se pa zopet dvignilo na 32 stopinj. Zaradi neznosne vročine so bila v nedeljo vsa kopališča v Bs. Airesu' močno obiskana. Vseh kopal¬ cev je bilo 126.000. V Buenos Airesu se je mudil več dni kot gost finančnega ministrstva predsednik finančnega odseka v a- meriškem senatu Homer E. Cape- hart. Med argentinskimi finančniki in predstavniki Atlas Corporation Co v Severni Ameriki je bil podpisan spo¬ razum o ustanovitvi privatne argen- tinsko-sevemo-ameriške družbe za eksploatacijo argentinskega petrole¬ ja. Družba se bo imenovala Patropan in bo začela obratovati z začetnim ka¬ pitalom 20 milijonov dolarjev. Buenos Aires, 9. XII. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ihmce v. Ljubljanska opera je začela letošnjo jesensko sezono z Verdijevo opero “Ples v maskah”. Ta opera se je sedaj pojavi¬ la prvič po vojni v ljubljanski operi. Ima pa v ljub. opernem gledališču lepo tra¬ dicijo, saj je bila njena krstna predsta¬ va v Ljubljani že 1. 1897. Kritka je ope¬ ro dobro sprejela, ne pa tako ugodno Musorgskega “Soročinjski sejem”. Slovenske narodne pesmi za moški zbor se imenuje pesmarica, ki jo je izdal v Ljubljani Matija Tomc. V pesmarici je objavljenih 12 priljubljenih narodnih pesmi v lahki priredbi. Pesmi so pisane za Slovenski okret. “Oči lepe žene” bo nov film Gine Lollobrigide, ter bo skupno jugoslovan- sko-italijansko delo. Gina Lollobrigida, ki se trenutno mudi v Buenos Airesu na obisku, je izjavila, da v deželi svojega moža dr. Mirka Škofiča v Sloveniji prav- 'tako rada igra kot v svoji domovini v Italiji. Pianist Anton Trost se je poslovil od 'Ljubljane, kjer je deloval 15 let kot red¬ ni profesor na Akademiji za glasbo ter je odšel na Dunaj. Obljubil pa je, da bo še naprej spremljal slovensko glasbeno življenje ter bo sodeloval tudi pri pomla¬ danskem koncertu Slovenske filharmo¬ nije. Pri Hrastniku je 28. oktobra prišlo do hude nesreče. Potniški vlak, ki je vozil iz Zidanega mosta je zavozil v tovorni vlak, ki je stal na progi pri uvoznem signalu. Zavirač tovornega vlaka je bil takoj mrtev, nekaj potnikov v osebnem vlaku pa ranjenih. Nesrečo je zakrivil prometnik hrastniške postaje. “Ljubljanski dnevnik” se pritožuje, da je zanemarjanje ostarelih staršev posta¬ lo v Ljubljani velik socialni problem. Na Golovcu pri Ljubljani so začeli graditi observatorij. V bližini Brežic so izkopali več zani¬ mivosti iz starih časov. Med drugim neč iz keltske dobe. V Idriji so imeli nedavno močan m- liv. Voda je odnesla kup žlindre v vodo, zaradi česar se je zastrupilo na tisoče rib v Idrijci in celo v Soči. V Cerkljah na Gorenjskem so znova odkrili spomenik skladatelju Davorinu Jenku. Prejšnji spomenik so med vojno porušili Nemci. V Kropi na Gorenjskem so odkrili star plavž izpred leta 1442. Ta dokaz sloven¬ ske železarske tradicije so izročili javno¬ sti kot spomenik “slovenske peči”. Šolske težave v Mariboru. V začetku šolskega leta je Ijb. časopisje objavilo članek o velikih šolskih težavah v Ma¬ riboru. Listi navajo, da je pomanjkanje šolskih prostorov letos že tako veliko, da ga je mogoče imenovati kritično. V Mariboru od leta 1914 pa vse do zadnjih Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki še nimajo plačane naročnine za 1. 1954, prosimo, da nam jo takoj plačajo. Ne odlašajte s plačilom na pozneje. S tem povzročate upravi samo novo delo in nepotrebne stroške! dni bilo zgrajeno nobeno šolsko po¬ sle;, število šoloobveznih otrok se je patč kot podvojilo. ,V osnovnih šolah je« lani primanjkovalo 60 učilnic, na srjih šolah pa 39, letos so pa na srpih šolah morali odpreti še novih 25 očkov, na ljudskih šolah pa 8 novih radov. Zaradi tako velikega števila učev pouk v dveh izmenah ne bo več noč na Cankarjevi nižji gimnaziji, kjje 20 oddelkov. Zato so morali ne- kre oddelke učencev napotiti v dru- gšole. V 16 osnovnih šolah je letos vftriboru 6.000 učencev, t. j. povprečno 3 na vsako šolo. V Mariboru je tudi panjkanje šolskih moči. In to na sinjih šolah, kakor tudi na 'ljudskih šh. a Črni prsti so letos odprli novo ko- < Zanjo so preuredili biv. italijansko uško postojanko. V novi koči bo pro- ra za 24 oseb. .ežišče mangana so odkrili blizu Cerk- ;a na Tolminskem. ,adjedelnica “3 maj “ na Reki je do- .dila oceansko motorno ladjo “Vele- ’ z nosilnostjo 4.700 ton. J Ljubljani je bil v septembru stro- r ni sestanek zobozdravstvenih 'delav- - Slovenije, na katerem so od slov. okovnjakov predavali: dr. Franc ce¬ nik, docenti dr. Vladimir Volavšek, Branko Palčič, dr. Anton Logar, dr. jze Brenčič in prof. dr. Jože Rant. rvzoči so bili zobozdravstveni stro- vnjaki iz drugih republik, nekateri pa di iz inozemstva. Po zadnjem ljudskem štetju ima Liti- 4.872 prebivalcev in spada med pet ijvečjih ob%i v ljubljanski okolici, red njo so Uomžale, ki se bližapo 0.000 prebivalcem, Ba drugem mestu i Vrhnika z 8.000 prebivalci, na tret- em Kamnk. Pred Litijo so še Medvo- le, ki imai> po zadnjem ljudskem štetju rekaj riadi.000 prebivalcev. V Ljuljani je imela nedavno razsta¬ ve risb ’ grafike Tinca Stegovec. Mla¬ da uinera je doma iz Planine pri čr- nomlju-dikarsko akademijo je končala na sliVskem oddelku pri prof. G. A. Kosu P- 1950, nato je še dve leti štu- diralatafično specialno šolo pri prof. Božidiu Jakcu, V službi je kot prof. risanha gimnaziji v Stični. Notnjci se vedno glasneje zavzema¬ jo zafraditev železnice ali vsaj moder¬ ne c e, ki bi naj povezala Rakek in Delni Nova železnica ali vsaj moder¬ na ca bi odprla svetu predele z boga¬ timi zdnimi in lesnimi proizvodi, z ži¬ vino i mlečnimi izdelki. Boljša pove- zanoz Ljubljano in morjem bi se ču¬ tila li v turizmu, ker bi bile laže do- stopituristične zanimivosti v tem pod- ročjiot n. pr. Cerkniško jezero, Križ¬ na na pri Ložu, znamenita Rakova doli: itd. Z>vo gledališko sezono so sed. kra- jevrfunkcionarji v Postojni in Kopru ukii dosedanji gledališči v Postojni in pru ter ustanovili Gledališče za Slo’sko Primorje s sedežem v Kopru. No\gledališee bo moralo letno odigrati 150 iger in sicer 60 v Kopru, 30 v Gori¬ ci, po 20 pa v Tolminu, Postojni in Se¬ žani. Divji prašiči so se po Dolenjskem tako razmnožili, da povzročajo veliko škodo po polju- Na Plešu in ponekod drugod jih že toliko, da so kmetje prisiljeni, da prenočujejo kar na polju, da pre¬ ganjajo škodljive mrcine. Lovci so škod¬ ljivcem stalno za petami, vendar nima¬ jo vedno sreče, ker se divje svinje hitro selijo. Srečo so imeli topliški lovci dne 27. avgusta ter so v bližini vasi Hrib v topliški občini naleteli na 150 kg težke¬ ga divjega prašiča ter ga iz razdalje sa¬ mo 5 m ustrelili. V Ljubljani so odprli razstavo slik akad. slikarja Vena Pilona, ki živi stal¬ no v Parizu. Na razstavi je bilo njego¬ vo umetniško ustvarjalno delo prikazano s 150 slikami iz raznih razdobij njegove¬ ga razvoja kot slikarskega umetnika. Pomanjkanje stanovanj v Ljubljani občutijo tudi študentje. Ob začetku šolskega leta jih 350 ni moglo dobiti stanovanj ter so morali zanje poiskati zasilna prenošišča. V Bolzanu na Tirolskem je bila med¬ narodna razstava. Udeležila se je je tudi slovenska slikarica Cita Potokar z dve¬ ma slikama. Letošnjo sezono v ljubljanski drami so začeli s klasično dramo Cyrano de Bergerac, froncoskega pisatelja Edmun- da Rostanda. Na mednarodnem tradicionalnem kon- kurzu mladih pevcev v Ženevi so slo¬ venski pevci dosegli lepe uspehe. Tako je Drakslerjeva dobila od komisije ko¬ lajno,hkrati pa povabilo za nastop v že¬ nevskem radiu in v operi v Bonnu v Za¬ hodni Nemčiji. Mestni muzej v Celju vodi izkopavanje slovenskega gradišča na Štrucljevem svetu v Mozirju. Odkrito slovansko gra¬ dišče ima največji pomen, ker je to do- sedaj prva odkrita staroslovanska na¬ selbina pri nas. Koncertna sezona v Kuenos Airesu je bila zaključena v glavnem v mesecu nocembru. Tedaj priredijo zaključne koncertne vse glasbene institucije. Kot zadnja dva koncerta v tej sezoni nave¬ demo Festival Schuetz, ki se je vršil kot zaključni koncert Collegium Musi- cum 30. novembra v baziliki sv. Fran¬ čiška. Kot glavna točka je bil izvajan Božični oratorij, pri katerem so sodelo¬ vali zbor, orkester, solisti gledališča Colon in altistka gospa Franja Golo¬ bova. Mozarteum pa je imel svoj zaključni koncert 4. decembra na prostem na vr¬ tu Italijanskega krožka, na katerem je vodil orkester dirigent g. Drago Mario Šijanec. Oba slovenska umetnika sta za na¬ stope pri teh koncertih žela priznanje občinstva in kritike. Muemos Aires Slovenci v Argentini ^Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod. Kot solisti so nastopili gg. Rode, Li¬ pušček, B. Fink, ga Marija Fink-Gerži- ničeva in gdč. Roza Golobova. Zbor je odpel dovršeno ves program pod vod¬ stvom dirigenta g. dr. Julija Savellija ter ob orgeljski spremljavi g. prof. Loj¬ zeta Geržiniča. Nedeljski koncert pev¬ skega zbora “Gallus” spada gotovo med najboljše njegove koncertne nastope. Molitvena ura za Slovence v huenosaireški katedrali Ves kat. svet se je z vso vnemo in globoko vero pripravljal, da dostojno in lepo proslavi stoletnico proglasitve ver¬ ske resnice o Marijinem Brezmadežnem Spočetju dne 8. decembra t. 1. Tudi ar¬ gentinski verniki so imeli vrsto proslav po buenosaireških cerkvah, pa tudi v glavnem argentinskem Marijinem sveti¬ šču v Lujanu. Tudi slovenski rojaki na področju Velikega Buenos Airesa so pri teh proslavah sodelovali. V nedeljo dne 5. decembra ob 16.30 pa so Slovenci ime¬ li v katedrali še svojo sveto uro. Kate¬ drala je bila tega dne razkošno okraše¬ na, sredi glavne ladje je pa bil postav¬ ljen kip Lujanske Matere božje. Molitveno uro so slovenski rojaki za¬ čeli z Marijino pesmijo. Njene lepe me¬ lodije so se razgubile po prostrani kate¬ drali. Cerkveni govor je imel semeniški spiritual g. dr. Filip Žakelj. V njem je omenjal ljubezen, s katero so se verniki po vsem svetu v Marijinem svetem letu oklepali svoje Nebeške Matere in Za¬ vetnice. Povedal je tudi kaj vse so Slo¬ venci v tem letu storili v njeno čast. Na srca jim je polagal molitve, ki naj jih vsak dan molijo. Sledile so pete litanije pred kipom Lujanske Matere božje. Peli so jih slovenski duhovniki. Pete litanije Matere božje in Marijine pesmi zbranih slovenskih vernikov so na argentinske vernike, ki jih je bilo tudi precej tedaj v katedrali, napravili najlepši vtis. Slovenski pevski zbor “Gallus” je v proslavo in za zaključek Marijine¬ ga leta priredil 5. decembra t. 1. ob 18. uri v baziliki sv. Frančiška koncert Ma¬ rijinih pesmi. Na sporedu so bile nasled¬ nje Marijine pesmi: Sattner: Brezma¬ dežna, Ti si tista; Mav: Rožni venec, Varuj nas; Gruber: Marija, naša radost, Prošnja, Marija moja ljubezen; Foerster: Ave Maria; Mihelčič: Večerni zvon; Ki¬ movec: Tiho sonce plava; Prelovec: Zdrava Marija; De Victoria: Ave Ma¬ ria; Hladnik: Večerni zvon in Premrl: Prvo sv. obhajilo slov. otrok Bilo je tudi letos v župni cerkvi v Ra- mos Mejia. K jutranji sveti maši je pri¬ hitelo s svojimi starši 33 slovenskih otrok, ki so nato pristopili prvikrat v svojem življenju k mizi Gospodovi. Sv. mašo je imel poddirektor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Jože Jurak, ki je imel tudi lep cerkveni nagovor. Po sv. maši in prvem sv. obhajilu slov. otrok je bila zanje pripravljena v župnijskih prostorih pogostitev. Sledila je razdeli¬ tev spominskih prvoobhajilskih slik in slikanje. Mur del Plata Slovesni pričetek poletne dobe v Mar del Plati V dneh od 20. do 22. novembra t. 1. so se vršile v Mar del Plati velike slovesno¬ sti. Mesto je na dostojen način obhajalo praznik svoje patrone sv. Cecilije in proglašen je bil uradni pričetek letošnje poletne dobe. V soboto popolne se je slovesno od¬ prlo glavno poslopje Kazina, ki bo odslej dalje pa do 24. aprila prih. leta odprto dnevno številnim obiskovalcem igralnih dvoran. Gerent mardeplatske občine g. Teisaire je pognal v gibanje ruleto na mizi št. 42. S tem je bilo uradno odprto igranje y glavnem poslopju Kazina in to na 47 mizah z ruleto in na 24 mizah z drugimi igrami na srečo. Drugi dve igralnici v Mar del Plati bosta odprti šele pozneje, ena 18. decembra, druga pa 1. januarja. , Glavne slovesnosti so se vršile v ne¬ deljo popoldne, ko je bila procesija na čast patroni Mar del Plate in je bil isto¬ časno proglašen tudi uradni pričetek let¬ ne temporade v Mar del Plati. Procesijo, ki se je pričela ob pol 6 po¬ poldne iz cerkve sv. Petra in sv. Cecili¬ je, so pričeli križi 3 mestnih župnij: one, katere patrona je sv. Cecilija, Novih Pompejev in sv. Jožefa. Procesije so se udeležili ne samo različne cerkvene kon¬ gregacije pač pa tudi različni vzgojni zavodi in kolegiji, skavti dveh tukajšnjih verskih zavodov kador tudi skupina gav- čov v gavčovski opravi poleg zastopni¬ kov krajevnih civilnih in vojaških obla¬ sti ter številnih 4 župljanov omenjenih 3 mestnih župnij. V procesiji so vozili na umetniško okrašenem vozu z ogromno liro, kip sv. Cecilije. Za vozom je šla duhovščina ter predstavniki oblasti in številni verniki. Procesija se je pomikala po okrašeni ulici San Martin ter se ustavila na Ram- bli poleg poslopja Kazina. Ko je vojaš¬ ka godba odigrala državno himno, je na postavljenem odru župnik mestne župni¬ je sv. Petra in sv. Cecilije, kjer kaplanu- je tudi naš č. g. Boris Koman, g. dr. Zabala izvršil običajni blagoslov vode, nakar je s posebnim govorom gerent mardelplatske občine g. Teisaire progla¬ sil uradni pričetek letne temporade 1954/1955. Po njegovem govoru je mest¬ na godba odigrala himno na čast sv. Ceciliji, pevski zbor je pa zapel “Pesem Mar del Plati”, nakar so bili izpuščeni v zrak številni golobi, med tem ko je ba¬ terija protiletalske šole izstrelila salvo 21 strelov. Po končanih verskih slovesnostih se je na trgu San Martin na posebnem od¬ ru, ki je bil postavljen nasproti vhodu v cerkev, vršil umetniški festival, na ka¬ terem so številne skupine izvajale raz¬ lične narodne plese in druge točke na¬ rodnih običajev. T. Krščena je bila v nedeljo, dne 28. no¬ vembra t. 1., v tukajšnji župni cerkvi sv. Petra in sv. Cecilije, dne 11. novembra t. 1: rojena Marija Elena, hči v Počitni¬ ški koloniji v Chapadmalalu zaposlene¬ ga našega rojaka g. Janeza Kopača in njegove gospe Albe, roj. De Diago. Krst je izvršil č. g. Boris Koman ,za krstna botra pa sta bila g. Martin Kovačič in njegova soproga ga. Marija Kovačič. Srečnim staršem iskreno čestitamo! Spominska razstava Slovenska kulturna akcija je priredila v prostorih Društva Slovencev na Victor Martinez 50 v Bs. Airesu v soboto 4. in nedeljo 5. decembra spominsko razstavo 40 umetniških del lani umrlega mladega slovenskega slikarja Marijana Koritni¬ ka. Razstavo je organiziral in pripravil tajnik SKA umetnostni zgodovinar Mar¬ jan Marolt. Pri tem sta mu nudila naj¬ večjo pomoč in sodelovanje akad. kipar Franc Ahčin in Nikolaj Jeločnik. Razstavo je odprl v soboto 4. dec. zve¬ čer ob osmih predsednik SKA g. Ruda Jurčec. Pozdravil je slikarjevo mater go Antonijo Koritnikovo, tajnika Narodne¬ ga odbora za Slovenijo, člane pev¬ skega zbora Gallusa in člane igralske družine Slovenski oder v Argentini, ki so polnoštevilno prihiteli na otvoritev razstave, da s svojo udeležbo počaste spomin svojega pok. člana. Pevski zbor Gallus in igralska družina SOVA sta na razstavo poslali tudi lepa šopka. Po pozdravnem govoru g. Jurčeca je povzel besedo tajnik SKA g. Marjan Marolt ter je v svojem govoru med dru¬ gim dejal: V prvi polovici lanskega Marijinega meseca je obšla slovensko skupnost v Argentini mučna tesnoba, ko se človek zanaša samo še na čudež, pa ve da so čudeži tako redki. S tistim idealnim mla¬ dim fantom, ki so ga poznali vsi Slo- Mrijana Koritnika Ven da slika brezjanske Marije za vse ceri, kjer moli slovensko srce, s ti- stisevcem, ki so ga poznali vsi obisko¬ val Gallusovih koncertov, s tistim igrem, ki ga je srečavala naša publi¬ ka i deskah Slovenskega odra v Ar- gfen£ z Marijinim kongreganiistom, Kohikom gre h koncu in zdravniška Uč»st proti božji volji nima nobene meveč. Prav takrat, ko so vsi vedeli kae bo zgodilo, če ne bo čudeža, je ml umetnik govoril o svojih načrtih kaše bo naslikal, ko ho ozdravil. (Marjan Marolt je v nadalnjih izva¬ jan povdarjal, da je res najbolj težko list po tistih straneh naše kulturne zgodne, ko naletiš na imena, kjer je meetnicama rojstva in smrti tako ze¬ lo ttek pomišljaj. Nekaj časa je bi¬ la m literatura tako nesrečna: pesniki Mu Kette in Srečko Kosovel, pa ose- jistže Piber so omahnili v grob, ko so kon iz mladeničev postali fantje. Po¬ tem prišla vrsta na slikarje, ki jim je bilomo vsaj nekaj fantovstva, pa še nič ožakarstva: Jože Gorjup, njegov soinjak, ki mu v Gorjupu manjka sa¬ mo a j, Franc Golob in nazadnje Ma- rijaKoritnik, vsi preden so donosili tret;riž zemskega življenja. Če drugačen čas omogočil onim trerria so se pred smrtjo uveljavili z vijšimi deli, prvi Gorjup s posli- kanjem cerkve v Kostanjevici, drugi s kolekcijo svojih živalskih slik in Golob z mapo grafike poleg velikih restavra¬ torskih del, je slovenska javnost v tuji¬ ni poznala Koritnika le bolj kot kopista, ki je v več izvodih posnel Slovencem njihovo najdražjo Marijino svetinjo. Tu¬ di to je bilo veliko dejanje, v prvi vrsti religiozno, a tudi umetniško, kajti vse kopije razen Koritnikovih so bolj ali manj diletantske. G. Marolt je nato navajal motive, ki so vodili prireditelje pri odbiranju del za to razstavo. Povedal je, da so izločili kopije, čeprav imajo tudi te svojo vred¬ nost, a Koritnika s te strani vsi pozna¬ jo. Vključili so pa v razstavo posnetke po predlogah, ki jih je slikar po svoje predelal, dopolnil kot sta n. pr. predarl- ska alpska pokrajina in portret škofa Rožmana, ostalo pa so izbrana original¬ na dela. V prikazu Koritnikove umetniške ra¬ sti je g. Marolt omenjal, da se je umet¬ niško šolanje Marjana Koritnika priče¬ lo v Ljubljani pri mojstru Goršetu, ki je svojim učencem posredoval predvsem risbo. Z uspehi tega šolanja je Koritnik lahko iskal motivov v prvih dneh begun¬ stva na Tirolskem in pozneje v Modeni. L. 1946 je vstopil na bolonjsko akade¬ mijo. Ta akademija pomeni za Koritni¬ ka še precejšen napredek v risanju. Ko¬ ritnik je za svoje slike iz razbite Bolog¬ ne dobil prvo nagrado. V Bologno sega¬ jo tudi začetki Koritnikovega oljnatega slikarstva, v katerem še ni tako siguren kot v enobarvni podobi, toda njegova mehka narava se v njih zelo jasno iz¬ raža. v V Bs. Airesu je Koritnik nadaljeval svoje delo. Na razstavi estimula je do¬ segel več lepih priznanj. Med tem je Koritnika doletelo naročilo naj poslika cerkev v Sampachi. Način izvršitve slik je bil natančno predpisan ter se je Ko¬ ritnik lahko uveljavil samo s svojim tehničnim znanjem. Prosti čas je pora¬ bil za izvirno delo. Med: kreoli je iskal tipov in krajinskih pobud, če je Bolog¬ na za Marjana Koritnika kraj izpopol¬ nitve v risarskem znanju, pomenijo leta 1950 do 1953 izoblikovanje njegovega slikarskega barvnega talenta. Končno povdarja, da Koritnik ni delal v enakomernem vzponu, ampak v sun¬ kih. Dva taka sunka kaže tudi ta raz¬ stava: bolonjsko risbo in tuk. slikar¬ stvo. če bi bil imel Koritnik dobrega, razumevajočega mentorja, bi bil njegov razvoj hitrejši. Tako je bil kot umetnik prepuščen sebi, naj je imel kot človek še toliko dobrih in zvestih prijateljev. Zato pa je res tudi vse, kar je ustvaril plod lastnega iskanja in stremljenja in temvečji lastni uspeh. Člani pevskega zbora Gallus so nato svojemu umrlemu članu zapeli v spo¬ min Gallusovo Ecce quomodo moritur iustus., predsednik SKA g. Jurčec pa je nato prograsil razstavo za odprto. V soboto in nedeljo si je razstavljena dela pok. Marjana Koritnika ogledalo nad 150 rojakov. PRETIRANA NEZAUPLJIVOST Iz kraja . Posadas (Misiones) so ča¬ sopisi prinesli zadnje dni sledečo novico: Martin Sutol, star 52 let, kolon v Obe- ra, je zelo nezaupljiv človek. Zato tudi svojih prihrankov, ki so znašali okoli 3.400 pesov ni zaupal nikomur, ampak se je po dolgem oklevanju odločil, da jih skrije pod gnezdo koklje, ki je valila na njegovem dvorišču, čez nekaj dni je koklja izvalila; ko pa je Sutol tedaj po¬ gledal v svojo “varnostno blagajno”, denarja ni bilo več. Prijatelj: Morda imaš tudi Ti sprav¬ ljen denar doma na kakšen še boli “va¬ ren” način. Najbrže ne veš, da tukaj¬ šnje gospodarstvo kriči po neizrabljenih kapitalih in daje zato visoko odškodnino! Ne pusti, da Ti Tvoji s trudom pridoblje¬ ni prihranki leže neizrabljeni, ampak jih naloži pošteno, pametno, previdno, na lepe obresti in tako, da jih vedno lahko dobiš čimprej vrnjene nazaj. Po¬ svetuj se s strokovnjakom! Brata France in Janez Krištof sta Ti v tem pogledu na razpolago na Brand- sen 658, Ramos Mejia, FNDFS vsak dan od 9 do 11,30 ure in po telefonu T. E. 658-0827 od 19 do 21 ure. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9, XII. 1954 SLOVENCI PO SVETU VSA Zadnje gledališke predstave v Sloven¬ skem Narodnem domu, kjer je Slovenski oder postavil na deske veseloigro “Utop¬ ljenca” se je med odličnimi gosti udele¬ žil tudi g. dr. Miha Krek z gospo. V Cle¬ veland je prispel iz Washingtona, da pregleda možnost za vselitev slovenskih beguncev iz Italije, Avstrije in drugih evropskih dežel v smislu novega begun¬ skega zakona. V govoru, ki ga je imel pred igro, je g. dr. Krek navajal, da je v evropskih deželah še okrog 6.000 slo¬ venskih beguncev, ki bi radi emigrirali v Ameriko. Vodstvo slovenske šole je naprosilo “Slovenski oktet”, da bi priredil samo¬ stojen koncert v korist Slovenski šoli v Collinwoodu. G. župnik Matija Jager je za koncert dal na razpolago šolsko dvo¬ rano in se je koncert tako 17. oktobra mogel vršiti. Prvi dve pesmi sta bili na sporedu v pozdrav Mariji v Njenem sve¬ tem letu in sicer “Lady of Fatima”, ki je zelo priljubljena ameriška Marijina pe¬ sem in slovenska Večerni ave. Na spo¬ redu so bile nato še naslednje pesmi: Popotnikova, Tam za goro zvezda sveti, Oblaček, zatem ameriška pesem She- nandoah. Koncert sta zaključili dve vo¬ jaški pesmi Na straži in Fantič, pelin- roža. Anglija Spominska proslava goriškega slavčka Simona Gregorčiča je prvo nedeljo v ok¬ tobra dobro uspela. Ugajal je zlasti pri¬ zor s petjem. Za zimsko sezono se pa pripravlja novo ustanovljena igralska družina. Uprizoriti namerava Županovo Micko in Srenjo. Iz Dublina na Irskem sta odšla k bra¬ tu v Kanado brat in sestra Jakob ter Rozi Vonta, ki je. tu dovršila šolo kot zaščitna sestra. VOLITVE V URUGUAYU V nedeljo dne 28. novembra so bile v Uruguayu splošne volitve za poslansko zbornico, senat, občinske svete in volil¬ no sodišče. Volilna kampanja se je zače¬ la že več tednov poprej. Potekala je v znamenju popolne demokracije, na ka¬ tero so Uruguayci zelo ponosmi. Vse po¬ litične stranke so uživale popolno svo¬ bodo pri prirejanju shodov, obhodov itd. Volilna kampanja se je vršila seveda na docela južnjaški način: z velikim hru¬ pom in pompom. Po Montevideu so kro¬ žili avtomobili raznih strank z velikimi letaki in zvočniki. Volilno agitacijo so vršili tudi z letali. Kljub zelo napeti vo¬ lilni borbi ni prišlo do nobenega inciden¬ ta, kar je brez dvoma znak za demokra¬ tično zrelost prebivalstva in spoštovanja političnega prepričanja političnega na¬ sprotnika. Zadnje volitve v Uruguayu so znova potrdile, da je najmočnejša stranka v tej južnoameriški državici takoimenova- na Partido Colorado, ki ima za svojo tradicionalno barvo rdečo. Stranka je odločno protikomunistična. Njeni pred¬ stavniki so lansko leto dosegli sklenitev vojaške pogodbe med Uruguayem in Se¬ verno Ameriko. Stranko je ustanovil pok. Battle. Bil je spreten politik ter je svojo stranko organiziral na liberalni os¬ novi, jo dvignil do politične moči in ji priboril vodilno mesto, ki ga ohranja še danes. Battle je storil veliko dobrega zlasti za malega človeka in to na področ¬ ju socialnega skrbstva in starostnega zavarovanja. Zato ima Battlizem — tako se imenuje tudi to politično gibanje — svoje pristaše predvsem v vrstah sred¬ njih in delavskih slojev. Druga najmočnejša stranka v Uru- guayu je nacionalistična stranka — Partido Nacional, ki ima kot svojo tradi¬ cionalno barvo belo. Voditelj te stranke je Herrera in se ta stranka po njem ime¬ nu je tudi Herrerizem. Svoje pristaše ima v glavnem v podeželju. Pa tudi pre¬ možnejši sloji vedno glasujejo za to stranko. V Montevideu imajo večino Battlisti. Katoličani so politično organizirani v Union Civica njihova politična organi¬ zacija ni striktno izpeljana, ker je veli¬ ko katoličanov organiziranih tudi pri Herreristih ali pa pri Battlistih. Socialistična stranka je samostojna in s komunisti ne sodeluje. Komunisti so številčno precej šibki. V volilno bor¬ bo so vrgli zahtevo po znižanju cen za 30% in razveljavitev vojaške pogodbe s Severno Ameriko. Ta pogodba jih sploh silno vznemirja ter vedno in povsod na- »r. LOJZE BERCE kirurg in zdravnik -Instituta za prebavne organe in jetra, ordini- ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih in ob sobotah od treh do šestih popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij - Telefon ordinacije 62-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 Rasiravno ... čeprav .. PA VENDAR otvarja fotografski atelje na svojem stalnem bivališču na ulici A L V E A R 10 7 1 OB POSTAJI FLORIDA (ESTADO) MARIJAN KO C M V R 9 kvadrov od postaje, 8 kvadrov od tvornice Buder in 1 in 1/2 kvadre od tvornice Hidrofila Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" V zadnjih dnevih smo dobili več vpra¬ šanj: kdo ima in pod kakšnimi pogoji ima pravico do pokojnine. Vsem tem že¬ limo odgovoriti skupno s sledečim po¬ jasnilom: Večina naših ljudi dela v indu¬ striji ali trgovini. Po pokojninskih zako¬ nih, ki veljata za omenjeni panogi, ima¬ mo sledeče vrste pokojnin: 1. redna pokojnina, ki je celotna ali zmanjšana, 2. pokojnina po prostovoljnem izsto¬ pu iz službe in 3. invalidska pokojnina. Do redne celotne pokojnine ima pravi¬ co tisti, ki je 30 let (pri ženah 27 let) v službi in ima 55 let starosti (pri že¬ nah 50 let). Nekoliko krajše dobe velja¬ jo za tiste, ki so bili zaposleni pri ne¬ zdravem delu. Do redne zmanjšane pokojnine ima pravico tisti, ki je bil v službi 30 let, (27 let) pa je star samo 50 let (45 let). Važnejši za naše ljudi sta nadaljnji pokojnini. Do pokojnine po prostovoljnem izsto¬ pu iz službe ima pravico vsak član Po¬ kojninske blagajne, ki ima najmanj 10 let službe in 55 let starosti (pri ženah 50 let.) stopajo proti njej. Precej podpore imajo domači komunisti v priseljencih slovan¬ skih narodnosti, ki so dostikrat levičar¬ sko usmerjeni in organizirani v tkzv. Union Eslava. Zmaga Battlistbv pri volitvah je bila zelo velika. Dobili so nad 387.000 glasov, nacionalisti pa nad 266.000 glasov. Ko¬ munisti so dobili samo nekaj nad 17.000 glasov ter so od volitev v letu 1950 na¬ zadovali. Volilci, ki so svoje glasove zaupali Battlistom, pričakujo, da se bo nova vlada z vso resnostjo lotila reševanja perečih gospodarskih vprašanj, vedno težjega gospodarskega položaja dežele ter naraščajoče brezposelnosti. Dr. Jože Er men e Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. Počitniški oddih! Slovenski hotel ”Las Vertientes", postavljen v osrčju cordobskih .gora, v okolici Rio Ceballos, Vam nudi domačo hrano, sobe s kopalnico in velik bazen z mine¬ ralno vodo. Rezervirajte si sobe pravočasno Jose Rodič VILLA COLANCHANGA La Quebrada — Rio Ceballos CORDOBA Do invalidske pokojnine ima prav tisti, ki postane telesno ali duševni : sposoben za delo in je ta nesposotat nastala v službi. Doba zaposlitve neig tukaj nobene vloge. Treba pa je a i invalidsko pokojnino prositi v 6 m«e» po prenehanju z delom. Višina pokojnine se določa na pdlsi povprečnega mesečnega zaslužka \ze- njih petih letih. Tisti, ki uživa pokojnino, ne mor bi v istfem času zaposlen v najemnem te. Kdor bi se želel poučiti o podrobne.t, naj si ogleda dekret 31.665j44 (ki e. za trgovino) in dekret 13.937|46 (k: A lja za industrijo) ter najnovejši zsk štev. 14.370 z dne 13. oktobra 1954 stali na zun. stopnicah, pritisnil ob dre¬ vo. Vsi trije potniki so zadobili težke notranje poškodbe. Med temi ponesre¬ čenci je bil tudi naš rojak Jože Lovšin, katerega so prepeljali v bolnišnico Eva Peron v San Martinu, kjer se zdravi še danes. Ponesrečenemu rojaku želimo skorajšnjo popolno ozdravitev. Poroki. V San Martinu se je 6. nov. poročil primorski rojak g. Marjan Je¬ rončič z gdč. Zofijo Vidic, hčerko sta- ronaseljencev. V Villa Ballester pa sta 20. nov. t. 1. stopila pred oltar g. Alojz Bajt in gdč. Ana Gnyp, tukaj rojena hčerka ukrajinske emigrantske družine. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova. OSEBNE NOVICE OBVESTILA Nesreča. G. Jože Lovšin, doma iz ok Solastnike čakre v Taranco v provin- lice Ribnice na Dol., stanujoč v Vil ci Misiones obveščamo, da se bo vršila Martelli v prov. Buenos Aires, se je skupščina solastnikom v nedeljo dne 12. ponedeljek dne 29. novembra vozil rdecembra 1954 ob 5. uri popoldne in si- delo v tovarno. Kolektiv je bil tako polcer na PRISTAVI v Castelarju (Moro- potnikov, da so trije potniki še stali nnu). Skupščina bo sklepala o dokončni stopnicah. Na ozki cesti se je kolektidodelitvi delov posameznim kupcem z srečal z drugim vozilom, ki je prihajalobveznostjo tudi za one, ki bi se vabilu z nasprotne strani ter se mu je pravilnne odzvali. Zaradi važnosti zadeve pro- ognil, pri tem pa je tri potnike, ki ssimo zanesljive udeležbe. Uprava "ČASA ROYU w *nrarna in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Zapestnice Douglas v pravem jel za damske in moške ure 45. — moški manšetni gumbi v masivni srebru . 45 — moški manšetni gumbi v masivni zlatu 18 kit . 250.— ovratne damske verižice v 12 kit, atu.. 60,-— ovratne damske verižice v 18 kit.atu . 82.— uhani v 18 zlatu par od . 48.— KOT IZREDNA PONUDBA: zlata damska zap. ura Ank® 15 rub . 320.— Moške zapestne in žepne ure znate: Zenith, Doxa, Election, Record, Unver. avtomatične Olma Par PREDELAVA IN POPRAVILO N/IT A. VESTNO POPRAVILO UR. Slovenske stranke, ki sr med tednom iposlene, lahko pridejo tudi v soboto prpoldne. Prijavijoe lahko telefonsko. E6ROPAK CANGALLO 439, oficina 19, J. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires pošilja Vašim v domovino Vyf DAN iz svojega skladišta v TRSTU vse vrste živil in hišnih potrebšči(g; va j ne stroje, radijske aparate, kolesa itd.) Paketi pr ejo v roku okoli 25 dni. Jamčimo za vsako morebit, tudi delno, izgubo. — Cene so zmerne. Navajamo nekaj od stilnih paketov s plačanim prevozom vse do šiovanja prejemnika: Paket štev. 9 . $!2.— Paket štev. 22 . $ 214.— 1 kg kave 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 16 . $9.- 2 kg kave 1.50 kg riža 1 kg sladkorja 3 kg kave 1.50 kg sladkorja Paket štev. 28 . $ 280.- 3 kg sladkorja 3 kg riža 3 kg kave Pošiljamo tudi moko v vrh, svinjsko mast v kantah in ostalo. Z letalsko poštoošiljamo vse vrste zdravil. Pošiljamo tudi pakete iz RejArgentine s hrano, tekstilijami in sploh .s starim in. novim blagom iz živili, ki nam jih prinesejo stranke. Uradne ure so od 9 dop. neprestano do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12.30 dop. Iščemo župnike za provinco. Za vse informacije se občajte na Agencijo E U R O P A K CANGALLO 439, oficina L I. nadstropje — BUENOS AIRES IZLET SLOVENSKE MLADINE IN IDEJE GOSPE OPRAVLJIŠKOVE i. Je med nami neki gospod, ki je imel ta pogum, da je nekoč javno povedal: begunci smo čudni ljudje! Kako prav sem mu dal tedaj in kolikokrat sem pre¬ mišljeval in ugotavljal in spoznaval, da smo res čudni: hodimo po svetu kot nor¬ malni ljudje, sebi in drugim postavljamo domove, se bratimo in prepiramo med seboj, tako kot delajo to vsi drugi “ne- čudni” ljudje. Toda v srcu smo razdvoje¬ ni, polni domotožja in hrepenenja po neznanem, nemirni in mirni do nemira. Smo v bregove razpete mirne vode, ki hranijo v svojih globinah brzice. Koli¬ kokrat sem se zgrozil ob mislih na našo mladino. Moralno zdrava in nepokvarje¬ na, je pod pritiskom nečesa neznanega ustvarjala nezdrave in nenormalne raz¬ mere. Kjerkoli smo se sešli, vedno isto: dekleta zase, fantje zase. Pa so po vseh zakonih narave hrepeneli drug po dru¬ gem, podzavestno čutili klic narave, a delati niso mogli drugače kot so: vsak zase. Vedno znova sem moral ugotavlja¬ ti, da smo čudni ljudje in vedno znova mi je bilo, da bi v bolečini in skrbi za narod molil in jokal in klel. Vpraševal sem: kaj bo čez deset ali petnajst let? In četudi sem mižal in stiskal veki do onemoglosti, sem videl vedno isto sliko: postarana in osamela slovenska dekleta, ki jih razjeda bol tu¬ jine in pozabe; fantje, nekateri izgub¬ ljeni, drugi spet v zakonu s tujerodkami, zagrenjeni in nemirni, da njih kri ne pri¬ pada njih narodu, da s svojimi otroci ne morejo govoriti v istem jeziku kot s svojo materjo. Bila so jutra, ko sem za¬ radi te slike vsfajal truden in nepre¬ span in ko sem čez dan srečaval prijate¬ lje in znance, sem vedel, da bi vsakega lahko vprašal: tudi ti? Nisem vpraševal, ker sem videl odgovor, zapisan na čelu. 2 . Gospo Opravljivšek poznam še zdoma. Silno dobra in požrtvovalna gospa je to. Kako se je v resnici pisala, res ne vem, zdi se mi pa, da Lipar. A ker je bila tako zelo nesebična, da je ves božji dan letala od hiše do hiše in povsod pripove¬ dovala v tonu prave ljubezni in zaskrb¬ ljenosti, kako žive sosedovi (ponavadi: lažejo, kradejo, goljufajo, pretepajo se in...), se je je prijel priimek: Oprav- ljivškova mama. Ta “sveta” duša je čisto po nesreči zašla med nas. Prišla je v Vetrinj iskat svojo kravico, ki je z možem in sino¬ vi zbežala iz titovega raja. Opravljiv- škova mama naj ostanejo doma in ču¬ vajo dom, tako so se pred odhodom zme¬ nili. Slišal sem, da je mož tudi pred njo bežal, ne samo pred Titom. Revež se je pač naveličal biti večna copata. Pa je Opravi jivškova mama takoj spoznala, da je prav tu njeno pravo polje udej¬ stvovanja in je “zaradi moža” — ostala. Kar prvi dan je že začela pridige o mo¬ rali. Da to ne gre, da bi kar takole sre¬ di polja živeli vsi ljudje in vsi spoli. “Ja, hudičeva baba, kam pa naj grem?” jo je nahrulil star očanec in čiknil pred njo. Pa je “baba” že vihrala drugam. No, zdaj živi v Argentini. Oni dan mi je po treh ali štirih prijateljih poslala pošto, naj jo čimprej obiščem. “Le kaj sem spet narobe storil?” sem premiš¬ ljeval, ko sem po blatu skakal do hiše. “Malo kavice?” me je nagovorila, ko sva se že pol ure pozdravljala in lovila, kdo naj prvi začne pogovor o “važni stvari”. “Ne bom se branil, mama,” sem spošt¬ ljivo odgovoril. Takoj nato pa sem sko¬ raj na glas vzdihnil, kajti med naliva¬ njem kave je naredila tisti grozen obraz, ki ga že leta poznam in vem, kaj pome¬ ni: odprle se bodo vse nebeške zatvor- nice in izlile ploho besed. Aha, zdajle... “Ti, poba,” je skoraj zarenčala, “tu imaš nekaj besede tam pri tisti zvezi fantov”. “Nekaj že, mama. Kadar kaj čivknem, me poslušajo kot vsakega drugega.” Nato precej časa nič. Opravljivškovka so premišljevali. Potem pa sladek, limo- naden glas: “Ali greste res s puncami na izlet?” “Tako je, mama: v nedeljo gremo!” Opravljivškova mama je v hipu zrasla za pol metra. Migala je z brado kot bi prežvekovala. Odprla je usta. Nič. Nato pa je naenkrat z grozno visokim in ko¬ košjim glasom zakričala: “Ja, kapa sveta morala! O, ti moj ljubi Bog!’ “Morala?” sem začuden vprašal, ko¬ rala? S seboj jo bomo vzeli! Z namre na izlet! Pa še vi pojdite, mama!” “O ,ne, ne, ne!” je zastokala. Jaoa sem se — ne vem zakaj — spomma svoja ministrantska leta in slovesmo- trdil: “Deo gratias! Dignum et jum est!” Tedaj pa je posegel vmes njen ž, ki je ves čas molčal in sedeč v kotič¬ ka j brkljal: “Ja, stara, kaj sva se ma res šele pri oltarju spoznala?” Ojv- ljivškovi mami je zaprlo sapo. To jelo menda pi-vič, da se je v družbi svoji¬ ne sploh oglasil. Pa se ni dal več ugti. Namežiknil mi je in začel: “Ja, kom bil jaz mlad...” Opravljivškovka i jo je ucvrla iz kuhinje, kajti menda j r e- dela, da pridejo zdaj na vrsto zgodbje- ne mladosti. Pomislil sem: kako še bi bilo življenje naše mladine, če se včasih, pa vsaj včasih starejši spra¬ li za 20 ali 30 let nazaj. 3. šli smo na izlet. Morala (ne Mor-!) je šla z nami. Slovenska dekliška ?a- nizacija in Slovenska fantovska Za. Tak izlet je dokaz velike nravne ha- ravne vrednosti naše mladine; je^no spričevalo o moralni maturi.