Arheološki vestnik
(Arh. vest., AV) 41, 1990, str. 267-276
PETI MITREJ V PTUJU1
IVAN TUŠEK
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Slomškov trg 6, YU - 62000 Maribor
Pri arheološkem nadzoru na trasi vročevoda med Peršonovo ulico in Domom učencev v Rabelčji vasi-zahod v Ptuju smo novembra 1987 v jugozahodnem profilu izkopanega jarka zasledili temnejši vkop, ki v začetni fazi ni kazal potrebe po razširitvi, saj so se na tem mestu trase vročevoda večkrat pojavljali podobni vkopi, ki so nastali ob poprejšnjih zasaditvah sadnega drevja, pa tudi ob izkopih jam za postavitev lesenih soh za brajde. V vkopu, ki severno in južno v izkopanem jarku ni imel nadaljevanja kulturne plasti, je bil humus pomešan z drobci apnenca, drobnimi okruški belega marmorja, redkimi rečnimi oblicami ter rjavo in rumeno ilovico, kar je nedvomno posledica obdelave njivske površine. Marmorni odlomki so bili v večini debelozrnati in močno drobljivi (si. 2).
Ob kasnejšem urejanju in snemanju bližnje njivske površine ter zasipavanju vročevodnega jarka je stroj zadel ob rimski oltar iz belega drobnozrnatega marmorja. Na mestu nove najdbe smo prešli na zaščitno izkopavanje v sondi velikosti 9x6m. Še v humusni orni plasti do globine 30cm smo našli po vsej površini sonde večje in manjše odlomke belega marmorja in redke rečne oblice. Zaradi obdelave njivske površine in premešane kulturne plasti nad rumeno ilovico nismo prišli do pravih stratigrafskih rezultatov.
Pod humusno plastjo v sondi smo našli na globini 25-30 cm v rumeni ilovnati plasti le še dva slabo ohranjena temelja zidov iz ene vrste prosto zloženih rečnih oblic v širini 55-60 cm, ki sta bila usmerjena pravokotno drug na drugega in sta bila na več mestih prebita in poškodovana. Temelja zidov proti vzhodu in severu se končata na robu kulturne jame (si. 3), ki se spušča do globine 80 cm.
Polomljeni deli marmornih oltarjev in stebrov pričajo o erozijski moči vode in rumene ilovice, saj je marmor večinoma močno zglajen in razjeden, posebno na mestih, kjer so bile med trdo kamenino žile mehkejšega apnenca ali peska.
Med najbolje ohranjenimi najdbami je oltar iz belega drobnozrnatega marmorja v velikosti 146 x 57 x 42 cm. Spodnji del napisnega polja in del baze sta poškodovana, delno odbita je tudi cela desna stran oltarja s profilacijo ovršja in baze. Napisno polje ni bilo uokvirjeno. Na vrhu oltarja je prečni žleb (dolg 40 cm, širok 10,5 cm in globok 5,5 cm) za vstavitev reliefne plošče ali plastike. Napisno polje v velikosti 100 x 38 cm ima osem vrst napisa. Interpunkcija je globoka in trikotne oblike (t. 1). Višina črk: 8,5cm (1. vrsta), 7,3cm (2. vrsta), 7cm (3. in 5. vrsta), 6,5 cm (4. vrsta), 5,5 cm (6. vrsta) in 5 cm (7. in 8. vrsta).
Oltar sodi v prvo polovico 3. stoletja in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Ptuju.
D(eo).S(oii).I(mncfo).M(i£rae)
NVM(ini).SANCT(o)
ET.PRAEST(antissimo)
L(uci us). VANDER(ius)	ali L(uctus).VANDER(inus)
SI. 1: Ptuj, Peti mitrej. Pogled na sondo s temelji zidov in oltarjem iz rumenega
peščenca.
Abb. 1: Ptuj, Fiinftes Mithraum. Blick auf die Sonde mit den Mauerfundamenten und dem
Altar aus gelbem Sandstein.
5 V(otum).S(olvit).L(ibens)M(erito) XIIII KAL(endas) NOVEM(bres) SEVERO ET QVINT(iano consulibus) P.P. Sil -
3	Glej Vermaseren, CIMRM471 (= CIL 6. 412 iz Rima: I(out) O(ptimo) M(aximo) A(eterno ?) DOLICHENO / ET SOLI DIGNO PR(a)ES(tantissimo) etc.); et v ligaturi.
4	Gentilno ime, kot kaže, doslej ni dokumentirano, najbližja vzporednica je Vandius, glej H. Solin, O. Salomies, Repertorium nominum gentilium et cognominum Latinorum (1988) s. v.
7	Leto 235 n. š.; et v ligaturi.
8	Morda P (ublici) P (ortorii) ali P(afre) P (rosedente) Sil--, glej Al J 312: ... PATRE / PROS(edente) L(ucio) VERNASIO / HERACLIDA, tudi M. Abramič, Poetovio (1925) str. 186, št. 246; P. Selem, Les religions orientales dans la Pannonie romaine, Partie en Yougoslavie (1980) 126-127, št. 85: PATRE PROS(tante).
Na dnu kulturne jame smo, v sondi našli še en oltar iz rumenega peščenca (velikost: 100 x 50 x 30 cm), ki pa je v vlažni rumeni ilovici močno preperel in na napisnem polju ni sledu posvetila. Del ovršja s profilacijo je odbit (si. 1).
Med drugim kamnitim materialom smo v sondi našli tudi zgornji del oltarja v obliki stebra, ki ima na napisnem polju slabo vidne in težko določljive vklesane
črke v velikosti 3 cm (1. in 2. vrsta) in 2,5 cm (3. vrsta). V napisnem polju, ki je bilo verjetno uokvirjeno, so vidne tri vrste napisa z okroglo in plitvo interpunkcijo.
I(oui) O(ptimo) M(aximo)
. . VII... M. P ali R . . . OM____
Ohranjeni del oltarja je močno poškodovan in razjeden, ovršje pa nakazuje še odlomljeni del, mogoče figuralnega zaključka (t. 2: 2).
Našli smo še ovršje večjega oltarja z delom ležeče plastike in profilacijo ter zgornji del oltarja s črkama P in G (velikost črk je 5cm) med akroteriji (t. 3: 1).
Zgoraj odlomljen je tudi del reliefa, ki prikazuje Mitrovo darovanje - zakol bika (t. 2: 1). Med drugimi reliefnimi predstavitvami so lepo vidni Kavtopates v levi obrobni niši oltarnega reliefa (t. 4: 1), večja močno razjedena Mitrova glava (t. 3: 2), manjše, tudi poškodovane reliefne predstave Mitrovih spremljevalcev Kavtesa (t. 4: 3) in Kavtopatesa (t. 4: 2), reliefna predstavitev Sola z žarki okoli glave in bičem v desnici (t. 3: 3) ter morebitni del reliefne predstave Lune (t. 3: 4).
Zraven večjih in manjših polomljenih marmornih delov oltarjev, ki kažejo profilacijo ali nedoločljive in zabrisane reliefne upodobitve, smo našli več delov marmornih stebrov z gladko obdelano površino ali pa so poševno nažlebljeni. Ves ta kamniti material pa jasno dokazuje, da je na sicer krhkih temeljih stala nadgradnja z marmornimi stebri, ki je imela reprezentančni izgled. Veliko večino polomljenega marmornega materiala pa je kasnejša gradbena dejavnost uporabila kot gradbeni material ali pa v pečeh za žganje apna, kakršno smo našli v Rabelčji vasi ob potoku Grajeni, zahodno od ceste Poetovio-Savaria.2
Slabo ohranjeni temelji zidov spominjajo na podobne slabo ohranjene temelje iz rečnih oblic svetiščnega kompleksa na Spodnji Hajdini, pa tudi na podobnost z manjšim Mitrejevim svetiščem iz Riegela pri Freiburgu v Južni Nemčiji. Le-ti ležijo, kakor tudi naši, takoj pod obdelovalno površino in so vkopani v rumeno ilovnato plast.3
SI. 2: Ptuj, Peti mitrej. Prostorska situacija najdišča. Abb. 2: Ptuj, Fiinftes Mithraum. Raumsituation des Fundortes.
SI. 3: Ptuj, Peti mitrej. Tloris sonde ob trasi vročevoda. Abb. 3: Ptuj, Fiinftes Mithraum. GrundriC der Sonde an der Trasse der Warmeleitung.
Med keramičnim materialom v rimski kulturni plasti je izrednega pomena velik fragment emajliranega kultnega vrča s širokim trakastim ročajem, po katerem se zvija kača, glava pa ji počiva na vrhu ročaja, na robu okrogle poglobitve - kakor na robu plitve skodelice. Telo kače se v spodnjem delu vije po največjem obodu obrednega vrča (t. 4: 4).
Najdeni bronasti novci so poleg napisov na oltarjih izrednega pomena za datacijo obstoja Mitrovega svetišča. Našli smo jih v rimski kulturni plasti, ob oltarju iz rumenega peščenca, in sicer v globini 40 do 80 cm. Če izvzamemo zelo poškodovan bronasti as iz 1. do 2. stoletja, so pomembni predvsem srebrnik cesarja Karakale iz začetka 3. stoletja, bronast novec cesarja Galijena iz sredine 3. stoletja in deset različnih bronastih novcev iz 4. stoletja od cesarja Konstantina I. do Teodozija I.4
Novi mitrej bo dobil popolno sliko z nadaljnjimi arheološkimi raziskavami, daje pa že sedaj novo podobo temu stanovanjsko-obrtniškemu in grobiščnemu kompleksu rimske Petovione v času 2. pa tja v drugo polovico 4. stoletja. Mitrov kult so v njem častili že v začetku 3. stoletja, kar dokumentirata srebrnik cesarja Karakale in zaobljubni oltar iz časa konzulov Severa in Kvintijana, verjetno pa nastanek mitreja sega še v zadnja leta 2. stoletja. Porušen je bil skupaj z drugimi petovionskimi mitreji proti koncu 4. stoletja, ko v rimskem imperiju in tako tudi v Petovioni počasi prevlada krščanstvo irr se prično sistematično razbijati oltarji in rušiti svetišča starih preživelih poganskih verovanj.
1	Članek je razširjen referat za kongres ZADJ na Bledu oktobra 1988.
2	Ivan Tušek, Rimska apnenica v Rabelčji vasi v Ptuju, Arh. vest. 35, 1984, 225 ss.
3	Elmar Schwertheim, Mithras, seine Denk-maler und sein Kult, Antike Welt 10, 1979, 19 ss in ostala uporabljena literatura: Reinhold Merkelbach, Mithras (1984); Ingeborg Huld-Zetsche, Mithras in Nida-Heddernheim, Ge-
samtkatalog (1986); Petar Selem, Les religions orientales dans la Pannonie romaine, Partie en Yougoslavie (1980) 98 ss; Ljubica Zotovič, Mitraizam na tlu Jugoslavije (1973); Iva Curk, Ohranjeni mitreji na Slovenskem (1972); Mi-hovil Abramič, Poetovio (1925).
4 Za pomoč pri branju oltarja se zahvaljujem dr. Marjeti Šašel-Kos, za določitev rimskih novcev pa dr. Petru Kosu.
DAS FtlNFTE MITHRAUM IN PTUJ Zusammenfassung
AnlaBlich der archaologischen Schutzarbeiten auf der Trasse der Warmeleitung zwischen der Gasse Peršonova ulica und dem Schiilerheim in Rabelčja vas-West auf Ptuj fanden wir romische Bauten- und Votivreste eines neuen, 5. Mithraums an der Stelle dieser gefundenen Reste oder in ihrer unmittelbaren Nahe, was jedoch erst die weiteren Forschungsaktionen nachweisen werden (Abb. 2).1
Beim Abnehmen der Ackerflache fiir die Zuschuttung des Warmeleitungsgrabens stieB die Maschine gegen einen romischen Altar aus weiBem Marmor (Taf. 1), der zur Zeit der Konsuln Severus und Quintianus (im Jahr 235) dem Gott Mithras geweiht worden war. In der Sonde an der Stelle der ersten Funde entdeckten wir unmittelbar unter der Humusschicht in einer Tiefe von 25-30 cm nur noch zwei aus frei gelegtem FluBgeroll zusammengesetzte und durch spatere Eingrabungen beschadigte Mauerfundamente (Abb. 3). Innerhalb der Fundamente befand sich die Kulturgrube, die ca. 80 cm tief hinunter reichte, und darin fanden wir im Zuschiittungsmaterial zerbrochene Teile von Mithrasaltaren, Teile von Marmorsaulen mit Kanneluren oder mit glatter Oberflache, das Fragment eines emaillierten KultgefaBes mit plastischer Schlange auf dem Henkel (Taf. 4: 4) sowie 13 Miinzen, bestehend aus einer Silbermunze des Kaisers Caracalla bis zu schlecht erhaltenen und kaum entzifferbaren Bronzemunzen des 4. Jahrhunderts.4 Die Marmorfragmente der Altare stellen dar: Mithras' Opfer (Taf. 2:1), seine zwei Begleiter Cautes (Taf. 4: 3) und Cautopates (Taf. 4: 1 und 2), den Gott Sol (Taf. 3: 3), die Gottin Luna (Taf. 3: 4), ein groBes Mithrashaupt (Taf. 3: 2) und noch andere Stiicke ziemlich undeutlicher Reliefdarstellungen.
AuBerdem fanden wir den Teil eines runden Altars mit einer Votivinschrift dem Gott Jupiter (Taf. 2: 2) und einen Altargiebel mit den Buchstaben P und G zwischen den Akroterien (Taf. 3: 1).
Das in der Kulturgrube gefundene, mit dem beschadigten Altar aus gelbem Sandstein (Abb. 1) vergesellschaftete Steinmaterial zeigt die Erosionskraft des Wassers und des gelben Lehms, es ist namlich stark zerfressen, insbesondere an den Stellen, wo im Gestein weicherer Kalkstein oder Adern aus verklebtem Sand erscheinen. Der Grofiteil des zerbrochenen Steinmaterials wurde spater fiir den Bau neuer Objekte verwendet oder es endete in Kalkofen, wie wir einen in Rabelčja vas am Bach Grajena westlich der StraBe Poetovio-Savaria fanden."
Die schlecht erhaltenen Mauerfundamente aus FluBgeroll erinnern an die ahnlichen Fundamente aus dem Heiligtumkomplex auf Spodnja Hajdina, wie auch an das kleinere Mithras-Hei-ligtum aus Riegel bei Freiburg in Siiddeutschland, wo die Fundamente unmittelbar unter der Ackerflache liegen und in die gelbe Lehmschicht eingegraben sind.'1
Durch das Mithraum gewinnt dieser Wohn-gewerbliche und Nekropolenkomplex des romischen Poetovio zur Zeit des ausgehenden 2. bis zur zweiten Halfte des 4. Jh. ein neues Aussehen. Es wurde gemeinsam mit den iibrigen Mithraen von Poetovio zerstort, als im romischen Imperium und also auch auf Ptuj allmahlich das Cristentum die Oberhand gewann und systematische Zerstorungen der tlberreste der vorherigen heidnischen Religionen ein-setzten.
T. 1: Ptuj, Peti mitrej. Zaobljubni Mitrov oltar z napisom. Taf. X: Ptuj, Fiinftes Mithraum. Mithras' Votivaltar mit Inschrift.
T. 2: Ptuj, Peti mitrej. 1 poškodovan relief z Mitrovo daritvijo, 2 del oltarja s
posvetilom Jupitru.
Taf. 2: Ptuj, Fiinftes Mithraum. 1 besehadigtes Relief mit Mithras' Opfer, 2 Altarteil mit
Widmung dem Gott Jupiter.
T. 3: Ptuj, Peti mitrej. 1 del oltarja s črkama P in G, 2 poškodovana Mitrova glava, 3 del reliefa s predstavo Sola, 4 del reliefa s predstavo Lune.
Taf. 3: Ptuj, Funftes Mithraum. 1 Altarteil mit den Buchstaben P und G, 2 beschadigtes Mithrashaupt, 3 Reliefteil mit Darstellung des Sol, 4 Reliefteil mit Darstellung der Luna.
T. 4: Ptuj, Peti mitrej. 1 del reliefa s predstavo Kavtopatesa, 2 poškodovana glava Kavtopatesa, 3 poškodovana glava Kavtesa, 4 fragment obredne posode s kačo na
ročaju.
Taf. 4: Ptuj, Fiinftes Mithraum, 1 Reliefteil mit Darstellung des Cautopates, 2 besehadigtes Haupt des Cautopates, 3 besehadigtes Haupt des Cautes, 4 Fragment eines Kultgefafles mit
Schlange auf dem Henkel.