Stev. 46. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 9. novembra 1928. - Leto VII.
Leto VI.
Izhaja vsak potek dopoldne. Izdaja konoorcij Malega liaia. Nas.or: Mali list. TrieBto, ca-■ella centro 37. — Urad : via Valdirivo 19-111.
Odgovorni urednik : dr. L. BEBCE.
posamezna Stev. 30 stotink.
NAROČNINA za celo loto 10 L., pol leta ft L., <5etrt lota 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., čotrt leta 5 L.
MAL
TEDNIK ZA NOV
'■ H " f
IC£M OGLASOV IN OBJAV
Za I cm višine v I stolpcu 5 L.
pri a!.i 'l B' »ti ' je primeren pufc .	ovoru.
It L. *>I : 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI ČRKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 9. novembra: Teodor; Teofi-1.
— Sobota, 10.: Andrej Avelinski. — Nedelja, 11.: Martin (Davorin), škof. — Ponedeljek, 12.: Martin, papež; Livin.
— Torek, 13.: Stanislav Kostka. — Sreda, 14.: Jozafat Kunčevič. — Četrtek,
15.: Leopold (Levko); Jedert. — Petek,
16.: Otmar; Neža; Edmund. — Sobota,
17.: Gregorij; Viktorija.
Majhne novice.
Mejni grof sabotinski.
Italijanski vojni maršal Peter Badoglio je bil pred kratkim od kralja povišan v dednega mejnega grofa (marchese) z naslovom «Sabotinski», po hribu Sabotinu ob Soči, kjer so se vršile hude bitke v svetovni vojni. Badoglio je kot polkovnik juriša! na Sabotin 6. avgusta 1916.
Vas »Mussolini11.
Na Sardiniji so v zadnjem času izboljšali močvirna zemljišča ok!o Terralbe. Tam so se naselili kmečki delavci iz Polesine. Vas, ki jo delajo, se bo nazvala po Mussoliniju. Naselilo se je zdaj 43 družin. Zraven teh so še delavci, ki nadaljujejo izboljšcvalna dela na račun države.
Smrt vplivnega kardinala.
V Rimu je 24. oktobra umrl kardinal De Lai. Bil je načelnik konzistorijalne kongregacije in v ti lastnosti nekak notranji minister katoliške cerkve.
Železnica Cuneo-Nlzza.
Več let so se pogajali med Francijo in Italijo za novo železniško progo, ki bi od Turina čez Cunco v Pjemontu vodila skozi alpski gorski greben v francosko Nizzo ob morju. Zdaj je delo dokončano in dne 30. oktobra so novo progo slovesno otvorili. Na obmejni postaji Breuil sta se sestala italijanski minister Giuriati in francoski Tardieu.
Praznik sv. Jožefa.
V ministrskem svetu je bil odobren zakonski načrt, po katerem država prizna praznik sv. Jožefa, 19. marca, kot zapovedan praznik tudi civilno.
Konflnaolja.
Prefektura v Potenzi je poslala v kon-financijo Nikolaja Verde iz Rionera, kot osebo nevarno javnemu redu, in kanonika Ivana Caputi iz Saponare, <ki je baje sam priznal, da je grdo zmerjal deželnega fašistovskega tajnika in je bil državnemu redu nevaren kot nespravljiv nasprotnik vladavine.
Katoliška mladina.
V Rimu so po Vseh svetih zborovali zastopniki italijanske organizirane katoliške mladine. Razpravljali so o po-življenju in razširjenju svoje organizacije med fanti in o stališču, ki ga ima zavzemati organizacija do vrhovnega poglavarja papeža.
Sitnosti v Lijonu.
Lijanski župan Herriot (izg. Erjo) je tudi minister v Parizu in sedaj prva glava francoskih svobodomiselcev. Zato ga imajo nacionalisti v želodcu. »Aotion Franfaise« ima svojo bojno četo, ki nosi ime «Camelots du roi»; to so nekaki fašisti. Po dogodkih v Ponsu, kjer so razbili nos Kombovemu Ikipu, so naredili rabuko v Lionu. Ko jih je na cesti policija pregnala, so vdrli nekateri v sejno dvorano mestnega sveta in tam ozmerjali Herriota z vsemi priimki. Metali so tudi kamenje in pobijali šipe. Potem so bili pregnani, trije pa tudi zaprti.
V torek 6. novembra je bila vsa Severna Amerika na nogah. Okroglo 40 milijonov državljanov je imelo pristopiti k volilnim žaram, da izrečejo, ali naj bo predsednik največje republike na svetu gospod Hoower ali Al Smith.
Rezultata volitev danes še ne moremo sporočiti čisto gotovega, vendar vse, kaže, da pojde g. Hoower v Belo hišo za-menit Coslidge-a. Prva poročila govore, da ima Hoower veliko večino.
Volilna borba je bila po amerikansko živahna in srdita. Na stotisoče kilometrov sta kandidata prevozila, na 500 shodih je govoril Al Smith, 300 milijonov lir sta izdali obe stranki za stroške agitacije. Republikanska stranka je pobira-
Smrtna kosa.
V Gorici je umrla gospa Marija Sardoč. Pokopali so jo na vernih duš dan. Naj v miru počiva!
Pozdravi s Španskega.
S poti v Ameriko poslali so iz Almerije na španskem svoje pozdrave:	Krebelj
Fran, Rožice 25; Šolič Josipina, Kojsko, Krebelj Ivan, Rožice; Maganja Fran, Rožice; Ivančič Josip, Ostrovica; Mezgec Fran, Mrše.
Mohorsk e knjige.
Družba sv. Mohorja v Gorici je pravkar začela razpošiljati letošnji književni dar. Štdri knjige, vsaka zase res dragocena po vsebini in lepa po vnanji obliki: Koledar za 1. 1929. obsega 150 Strani velikega formata. Roman «Quovadis?» prvi del (287 str.). Sadjarstvo, s slikami, 100 str. Zgodbe sv. pisma nove zaveze, 78 str. — Pohvaliti moramo družbo, da je za 6 lir veliko dobrega branja predložila. Da bi le vsi s pridom čitali. Posebej še pohvalimo, da je družba izbrala lepo vnanjo obliko za roman. Tudi zgodbe so v sedanji obilki veliko bolj priročne in srčkane. Otroci bodo imeli zares veselje z njimi. In lepo se bodo dale vezati, da se ohranijo za mnogo let. — V knji-gotržnicah stanejo 4 mohorske knjige 9 lir. Sezite po njih!
Tržaške številke.
V tržaški občini je bilo v oktobru rojenih 269 živih, 14 manj ko v septembru. Umrlo je v oktobru 264 oseb, 2 manj ko v septembru. Porok je bilo v oktobru 184 (v septembru 159).
Povišanje obdineklh tajnikov.
Od 1. januarja 1929. postanejo občinski tajniki državni uradniki. Plače se uredijo po vzorcu drugih državnih uradnikov. Ministrski predsednik ugotavlja kol poročevalec k novemu zakonu, da ne prinese la izprememba nikakega denarnega bremena za državo-; le občinski stroški se nekoliko zvišajo.
Hnggenberg.
Stranka nacionalistov v Nemčiji je izvolili za načelnika Huggenberga. Ta je bil svoje dni ravnatelj Kruppovih tovarn, je od sile bogat, ima veliko časopisja v svoji lasti ali vsaj odvisnosti, je pa tudi skrajno desničarski nacionalist, ves cesarski- in vojaški. Njegova izvolitev pomeni poostritev bojevitega nacionalizma in sovraštva proti Francozom.
Nemol na Kitajskem.
Nova kitajska vlada je poklicala Nemce, da bodo izvežbali njeno armado. Komisijo nemških oficirjev vodi polkovnik Bauer, Ludendorfov zaupnik. Tudi armadne potrebščine bodo z Nemškega naročali.
Jce
la davek od urednikov, vpokojencev in vdov, 3% mesečne plače oz. pokojnine.
Denar je delal volitve. Ves veliki kapital je delal za Hoowerja. Strašili so delavce, če volijo Smitha, da bodo indu-strijalci v znak protesta vse delo ustavili in delavstvo izstradali.
Prohibicija, prepoved alkoholnih pijač, je igrala veliko vlogo pri teh volitvah. Smith je bil za to, da se prepoved ukine, Hoovver za to, da se obdrži. Vsi tihotapci alkoholnih pijač so bili za Hoowerja, ker bi z odpravo prohibicije izgubili sijajne kupčijske možnosti.
Poznavalci ameriških razmer sodijo, da ni zlepa kod toliko korupcije kakor v Zedinjenih državah. To se je pokazalo tudi ob volitvah.
Behounek v Parizu.
Češki učenjak Behounek je bil z generalom Nobilejem na severnem tečaju. Te dni je dospel v Pariz, kjer bo predaval o ti ekspediciji.
Štrajk v Marseju.
V največji francoski luki, Marseju, so vsi pomorščaki stavkali. Skoro ves pomorski promet je stal. Le aeroplani in vojaštvo so vzdrževali promet za silo. Slednjič so se s-tavkači podali in sklenili zopet iti na delo. Tisto noč prej pa se je v luki na- skrivnosten način še potopil poštni parnik za Korziko, naložen za odhod.
Volitve v Švioi.
Na 28. oktobra so bile volitve v švicarski zvezni svet (parlament). Napredovali so katoliški konservativci, ki so porasli za 50% proti dosedanjemu številu mandatov. Liberalci in demo-kratje so nazadovali.
Oboroževanje.
Razni listi prinašajo, da se v Nantu na Francoskem gradita dva nova bojna podmornika, «Smeli» in «Osvetnik», za jugoslovansko mornarico. Končana bosta do prihodnjega oktobra.
Štrajk v Avstraliji.
V Avstraliji že dolgo traja delavska stavka. Ker so nekateri italijanski delavci v Melburnu šli delat, so jih stavka-či napadli. Vsled tega napada je konzul protestiral. Bilo je že več napadov, ob katerih so bili nekateri Italijani tudi ranjeni. Policija je razganjala sta-vkače s palico.
Čez pet let.
V Gorici so pred 5 leti našli na Rojcah ubitega človeka; sedem ran je imel. Osumljen je bil neki Filipič iz Trsta, ki je pa bežal v Zagreb in menjal ime v Feliks. Tam je radi tatvine prišel v zapor, njegova slika in prstni odtisi pa v Trst. Tu so ga za Filipiča spoznali, toda Jugoslavija ga ni izročila, ker se je s Feliksovimi dokumenti izdajal za jugoslovanskega državljana. Tako se je za enkrat izmuznil. Priplaščaril se je zopet čez mejo in tja do Turina. Tam so prijeli nekega Franja Zadronija in, glej pasjo vero, slika in prstni odtisi so bili spet Filipičevi. Tako je prišel mož nazaj v Gorico in bo sojen radi uboja Roberta Falconerja.
Ubegli blagajnik.
Blagajnik porešk-e občine, Jože Mon-fnlcon, je šel na dopust v septembru. Vrnil se pa ni pravočasno v službo, zato so šli očeta vprašat, ,k<aj je s sinom. Oče je povedal, da je mladi šel na ReHdi čez mejo v Jugoslavijo. Preiskali so blagajno in dognali, da manjka 200.000 lir.
Išče se rabelj.
Službo rablja je opravljal v Jugoslaviji neki Mansner iz Sarajeva. Oni dan je obiskal brata, ki je — konjederec. Ko je pri njem sedel na stolu, ga je zadela kap, da se je kar mrtev zgrudil na tla. Zdaj to treba iskati novega rablja, kajti na smrt je bilo skoro istočasno- obsojenih večje število razbojnikov.
Kuga na Kitajskem.
V deželi Sanši na Kitajskem je smrtonosna kuga-. Tekom dveh tednov je umrlo krog 2000 ljudi.
Najprej treba „zglih»ti“.
Na Kitajskem... Parnik poln ljudi. Okoli parnika se motajo čolni. Naenkrat na ladji krik: nek!do je padel v morje. Vse vpije in gleda, kaj bo. Čolnar se ponesrečencu- bliža. «če plačaš 10 dolarjev, pa te potegnem v čoln«. Oni se brani, ta vztraja pri svoji zahtevi. Slednjič se mora udati, kdor je v s-ili. Čolnar se sezuje, skoči v morje in potegne reveža v čoln. Brez nadaljnih ceremonij zahteva brž zasluženih 10 dolarjev. Oni izvleče mokri papir in ga izroči ((velikodušnemu- rešitelju«. Tako je na Kitajskem.
Proti novi šegi.
Baku je pod Rusi, a tam bivajo tudi muslimani. Neka dekle mohamedanske vere je vstopila h «konsomolkam» (društvu komunistične mladine) in začela hoditi z odkritim obrazom. To je muslimane tako razjezilo, da so svojo rojakinjo ubili.
Tihotapci s kokainom.
V Trstu so zaprli mladega tihotapca, pri katerem so našli 1 kg kokaina, vrednega 12.000 lir. Nato jim je prišla v roke cela zadruga teh tihotapcev, ki so raznar šali grozni strup po Benetkah, Padovi itd.
Nezveati služabniki.
župan v Filadelfiji v Ameriki je prišel na to, da njegova policija dela pod enim klobukom z barabami in tihotapci. Naredil je preiskavo. Tri po-licijške nadzornike in 18 kapetanov je odstavil od službe in plače ter odločil, da ne smejo biti sprejeti v nobeno mestno službo.
Pojdi z mano, bova kradli.
Tako je rekla neka mati v Rivarolo svoji 6 letni hčerki, šli sta na trg, mati je izbirala in zametala, pa nič kupila, vendar je to in ono izginilo. Pravočasno so jo zagrabili in povedala je, da je hčerko naučila, kako treba ukrasti. Res vzorna mamica!
Etna bruha.
Veliki ognjenik Etna na Siciliji že nekaj dni razliva po pobočju žarečo lavo. Ljudstvo je zbežalo iz najbližjih vasi pod žrelom. Lava se vali 4 kilometre na široko polagoma navzdol. Kar doseže, pokonča. Drevesa se takoj vnamejo in zgorijo. Iznad lave švigajo ognjeni jeziki proti nebu. V noči med torkom in sredo je lava vdrla v mestece Mascali, ki šteje okoli 10.000 ljudi. Prebivalstvo je moglo prej zbežati in rešiti mobilijo, živali in obleko. Vojaštvo in milica pomagata pri reševanju. Nesrečno ljudstvo se je zateklo k Bogu za pomoč in prireja procesije. Človeških žrtev ni.
Predsednikov aln.
Ameriški predsednik Goolidge je tega zdravega mnenja, da se morajo -tudi njegovi otroci učiti dela in imeti 'kaj res--nega opravila. Nedavno je njegov sin nastopil službo kot železniški uradnik v New Hawenu (Connecticut); na teden ima. 25 dolarjev kot začetnik in dela kakor drugi tovariši.
Desetletnica.
Povsod v Evropi se je spominjala v tem času desetletnica zmage, premirja in konca svetovne vojne. Novonastale države slave desetletnico svojega obstoja; druge, ki so se povečale z zmago nad Nemci in Mažari, slave letnico 1918. kot prehod v novo dobo svoje zgodovine.
Tudi Italija, ki se je od 1. 1915. vse do konca borila v zavezništvu z Angleži, Francozi in ostalimi nasprotniki nemške sile, se je spominjala desetletnice z veliko slovesnostjo. 4. novembra 1918. je izdal vrhovni poveljnik, zdaj že pokojni general Diaz, poročilo o končani vojni, sklenjenem premirju in doseženem uspehu. Zato je 4. nocember spominski dan, ki se je ob desetem povratku slavil s posebnim poudarkom.
Kmečki shod.
Po vseh mestih se je vršila vojaška parada in razsvetljava. V Rimu so se k slavnostnemu dnevu zbrali zastopniki kmečkega stanu v velikanskem številu; po časopisnih vesteh bilo jih je 65 tisoč. V soboto 8. novembra so naredili dva velika sprevoda, po Rimu. Z balkona Beneške palače jih je nagovoril Mussolini. Pozdravil je kmete, ki so prispeli z vseh strani Italije, posebaj kmete iz odrešenih dežel, poudaril, da je vlada že mnogo storila za poljedelstvo, a da bo še vse več ter zaključil: »Hočem' zlasti to, da ste ponosni na svoj kmečki stan. Kadar se bomo na 4. novembra 1934. zopet sešli na tem trgu, bo vez, ki smo jo danes sklenili med vladavino in kmetijo, še bolj nerazrušna. Ponosen sem, da sem vaš prijatelj, vaš brat, vaš glavar. Upam, da vas popeljem k večjim in sijajnejšim zmagam*.
Shod bojevnikov.
Na slavnostni dan, v nedeljo 4. no-velnbra so se zbrali v Rimu bojevniki iz svetovne vojne: 30 tisoč bojevnikov in 10 tisoč invalidov ter druge organizacije. Napravili so tudi ti velikanski sprevod z zastavami in godbami. Zbrali so se zopet na trgu Vonezia in z balkona zgodovinske palače jih je nagovoril Mussolini.
Peta resnica: v gotovem trenotku je peščica bojevnikov prijela vnovič v roke prapor zmage in v oktobru 1922. je bila zmaga rešena za vselej.
Zgodovinski pomen zmage in faši-stovske revolucije obstoji v tem, da je od Alp do Sicilije ves narod združen, složen in discipliniran, voljan ostvariti veličino in moč domovine.
»Tovariši! Moj govor se konča z enim prašanjem. Toda predno daste odgovor, pomislite da vas gleda veliki kralj, oče domovine, in da vas posluša neznani vojak. Ako bode potreba, boste-li storili jutri to, kar ste storili, kar smo delali včeraj'?» (Ob teh besedah dvigajo vsi zastave, stegajo roke v fašistovski pozdrav in zagrme: da!) «Tedaj nesite odmev te slovesne zarotitve v vse kote domovine. Živela Italija!«
V Julijski Benečiji.
Italijani Julijske Benečije so imeli še noseLcn razlog, praznovati desetletnico avstrijskega poloma in italijanske zmage. Veliko njih se je borilo v vrstah italijanske armade, vsi pa so želeli priti izpod Avstrije. V tem je zlasti prednjačil Trst. Zato so bile tudi slavnosti v Trstu zelo velike. Nedelja 4. novembra je bil veliki praznik; vse trgovine in delavnice zaprte. Na trgu Zedinjenja so se zbrali fašisti, bojevniki, športna in rodoljubna društva z zastavami. Od tam je šel sprevod k Sv. Justu, kjer je bila sv. maša na prostem. Podtajnik stranke, Melehiori, je prečital besedilo vojne napovedi iz 1. 1915. in Diazovo poročilo o zmagi iz 1. 1918. Potem je bila odkrita spominska plošča padlim Tržačanom.
Slavnost je povečal oddelek vojne mornarice, dva rušilca in en podmornik. Rušilca sta oddala nešteto paradnih strelov. Podmocnikiu «Enrico Toti* je bila izročena zastava v spomin tržaškega bojevnika istega imena, ki je padel na Krasu v boju proti Avstriji.
Govor bojevnikom.
V uvodu naznači Mussolini, da bo kratko poudaril nekaj solnčnojasnih resnic. Prva je, ta: italijanskemu narodu vojna ni bila vsiljena, marveč jo je sam hotel imeti s premislekom.
Druga je: vojska je bila zlasti od kraja trda in huda. številke govore: šestotisoč mrtvih, štiristotisoč pohabljenih in invalidov, milijon ranjenih.
Tretja resnica: zmaga je bila res italijanska. Že v junijski bitki je bila habsburška moč razmajana in če so tudi zavezniki poslali nekaj divizij, smo pa mi v maju 1915. dali zaveznikom vso italijansko armado.
Četrta: v vojski se je izkazalo junaštvo italijanskih bojevnikov. Po veliki zmagi je bila res doba omahovanja, toda
Odstop francoske vlade.
Dve glavni struji si stojita nasproti v francoski notranji politiki. Ena je desničarska pod vodstvom Poincare-ja1, druga levičarska pod vodstvom radikalnih socialistov Herriota in Gaillaux-a. Prva je nacionalistična, konservativna, kapitalistična; druga je nagnjena k' fra-masonstvu, socializmu in komunizmu. Poincareju so levičarji metali v obraz, da je hotel vojsko, da je kriv tolikih žrtev itd. Caillaux-u (izg. Kajo) pa so desničarji očitali izdajstvo domovine. Oba sta bila vsak ob svojem času finančna ministra in resnica je ta, da je Poin-oare bolje upravljal finance, zaustavil padanje franka ter ga ustalil. Dosedanji Poincarejev kabinet je bil sestavljen nai podlagi »narodne sloge* (Union natio-iiate) in so tudi radikalni socialisti sodelovali. Njih vodja Hcrriot je bil prosvetni minister.
Kriza je nastala, ko sta Poincare in Briand vstavila v finančni zakon dve
točki (70 in 71) o povrnitvi cerkvenega premoženja cerkvam in o zopetni naselitvi redovnikov na Francoskem. V proračunskem odseku sta obe točki gladko šli skozi, ker gospodje poslanci niso študirali proračuna. Potem jih je bilo nekoliko sram svoje službene površnosti. Ves antiklerikatni Izrael je zagnal vpitje: Bežimo, jezuitje gredo!
Zastopniki skrajnega antiklerikalizma v kabinetu so pri vladni seji godrnjali in robantili, da ne dovolijo vrnitve jezuitov. Poincare je iskal izhoda. Menili so se o tem, da se doiična točka spremeni tako: ne vsem redovom, ampak le peterim izrecno označenim se dovoli naselitev. Vsak drugi red mora zaprositi za dovoljenje in šele potem se sme trajno naseliti, ko bo s posebnim zakonom konečno veljavno odobren. Tako bo mogla levica v razmerju s svojo močjo držati zaprta vrata, da vsaj nesrečni jezuitje ne pridejo narod pohujševat.
Toda v kabinetu so delali račun brez krčmarja. Ključe ima g Daladier, predsednik stranke radikalnih socialistov. Ta je sklical shod svoje stranke v Angers in tam so strašno grmeli proti vladi, ki je izdala svobodno misel in se jela bratiti s katoliško cerkvijo. Daladier in minister Sarraut sta sestavila resolucijo, ki je po svoji vsebini nasprotna Poim-carejevi vladi. Resolucija zahteva v levičarskem smislu omejitev vojških kreditov, omejitev oboroževanja, pravico državnih uradnikov do svobodnega združevanja v strokovne zveze in slednjič ohranitev proticerkvene zakonodaje v celoti. Ta resolucija je bila na kongresu soglasno sprejeta.
Značilno je za razmere, da je neki Montigny predložil poprej’ drugo resolucijo, katera je 'kar naravnost zahtevala, naj štirje radikalni ministri odstopijo. Herriot je svaril, naj se struna ne napenja preveč, ker vladna kriza ni koristna v teh časih. Na njegovo besedo so sprejeli milejšo resolucijo. Toda Her-riotev tovariš Sarraut je po 'kongresu vztrajal pri tem, da treba vreči Poinca-reja. V torek 6. novembra so torej štirje radikalski ministri Herriot, Sarraut, Queuille in Perrier odstopili. Brž nato je Poincare poslal predsedniku republike pisino, da odstopa s celim ministrstvom. On stoji na stališču, da je brezpogojno potrebna »Narodna sloga* in zato ne mara strankarske vlade sestavljati. Francosko javnost je vest o vladni krizi neprijetno zadela, ker se opaža, da imajo paralmentarni krogi premalo vesli in resnobe in preveč strankarskega fanatizma.
Alzacija in Lorena.
V notranji politiki francoske republike postaja vprašanje Alzacije in Lorene zmerom bolj zamotano in nadležno. Ti dve deželi je Nemec ugrabil z vojsko 1. 1871. Prebivalstvo ni ljubilo pruske pi-k el h avbe in si je želelo nazaj pod Francijo. Želja je bila uslišana pol stoletja
pozneje. V versajskem miru 1. 1919. sta obe deželi prišli pod Francijo.
In spet so nezadovoljni.
Če objektivno primerjamo francosko in nemško državno upravo, moramo priznati, da je nemška bolj točna, bolj skrbna in bolj nepristranska. To reč so Alzačani spoznali tekom pol stoletja nemške zasedbe. Ko je spet prišla Francija, so živo čutili razloček. Tudi njihova primera je izpadla slabo za francosko upravo. Med tem Iko je bil pod Nemci glavni poudarek na pojmu »država*, in dosledno na pojmu red, zakonitost, objektivno vladanje: daje Francoz glavni poudarek pojmu «narod» in dosledno pojmom francoski jezik, francoska zastava, rodoljubno navdušenje.
Kamcelar Seipel je rekel v Ženevi, o ti razliki, da gre posredi Evrope plot, ki deli kulturno Evropo v dva tabra, katera se ne moreta razumeti: na eni strani plota je pojem «narod», na drugi strani »država*. Vpije se in mešetari, toda vsaka stran govori svoj jezik, neminljiv na drugi strani.
Skozi Alzacijo gre tisti plot. Alzačani so že na vzhodni strani plotu, parižka vladni pa na zahodni. Podoben je položaj, kadar koklji uidejo piščeta Skozi plot; razburja sc, kloka in kliče, boji se zanje, a za njimi ne more; piščeta pa se radujejo nove svobode in zelene trate odzunaj plota ter se kar nič ne menijo za skrbi uboge mamice, ki je prestara in prevelika, da ne more skozi.
Nakratko povedano: Alzačani zavzemajo v notranji politiki Francije zrne-ram bolj izrazito opozicionalno stališče. Državni' stroj je preveč neroden, da bi mogli biti z njim zadovoljni. Svojega kulturnega, napredka tudi ne morejo kar tako nazaj priviti, kiakor se luč privije, če preveč sveti. Svojo opozicionalnost so pokazali že ob volitvah v državni zbor, o katerih smo svoječasno poročali. Ker je vlada dva njihova poslanca (Ricklina in Rosseja) daila obsoditi in jima odrekla mandate, so se ljudje še bolj razsrdili. Stranka zn «domačc pravice* in šfrnnka avtonomistov imata vse ljudstvo za sabo. To se ;ie pokazalo pred kratkim spet ob volitvah v generalne svete (etats generaux).
Generalni sveti so voljeni odbori, ki sodelujejo pri upravi departementov (provincij). To sodelovanje je seveda zgolj svetovalsko1, dejansko se vlada vse iz Pariza potom prefektov. Zato se tudi lem deželnim volitvam ne daje političen pomen. Alzačani so letos vendar dregnili v ta pokojna gnezda trebušastih rodoljubov in dali volitvam političen pomen. Dosegli so velike številčne uspehe. Krščanski socialisti, naprednjaki, komunisti, vse je pilo bratovščino od teh volitvah. V Spodnji Alzaciji so od 18 sedežev dobili 15. V Štrasburgu je zmagal komunist proti domačemu županu. . V Gornji Alzaciji so »domačinci* zavzeli 8 sedežev od 14.
Dasi je stvar sama na sebi dokaj nedolžna, se Pariz vendar močno razburja
PODLISTEK
Ivan Cankar:
O ČEBELNJAKU
«Hm, župan... meni se zdi, da je v leni vendar-le nekaj čudnega... toda, kakor hočete; to je Vaša reč...*
»Ali pojdeta?*
«Zakaj bi ne šla?» odgovoril je Jernej z nekoliko kislim obrazom. »Saj ni treba, da bi pravili, kdo Vam je pomagal.* Pogledal je Blokarja z lokavo vprašujočimi očmi.
«Jaz nisem baba... In vajina škoda ne bo; v nedeljo imata tukaj pijačo.*
Župan je stopal molče in hitro skozi vas, da sta ona dva za par korakov zaostajala za njim. Kadar je ugledal ob potu kako črno postavo, zdrznil se je in pospešili stopinje. Srečati ni hotel nikogar. Kaj hi si mislil, kdor bi ga videl tako pozno zunaj na planem? Kakč bi mu razlagal svojo pot, da bi se ne osra-
motil in ne osmešil?... čemu sploh se je pričelo vse to?
Nezadovoljen je bil, potrt in razburjen, čutil se je ponižanega in otročjega. Predstavljal si je, kako sodita o njem njegova spremljevalca, in grizel si je ustna...
«Tukaj je... Primita, uprita se, vrzita dol!... Kaj, da se ne gane?*
Župan se je uprl sam z vsem telesom in čebelnjak se je zamajal.
»Še enkrat!*
Zahreščalo je in zastokalo, v panjih pa je šumelo.
»Dol z njim! Na cesto!*
Čebelnjak se je zrušil na kup in razvaline so ležale razbite v jarku in za obcestnim grmovjem.
župan pa je molčal in hitel navzdol.
V.
Mrzel veter je pihal od severa in topoli so šumeli in se priklanjali. Blokar pa je čutil neznosno, težko vročino po vsem telesu in žile na sencih so mu bile trdo in v nejednakih prestankih, kakor bi ga udarjalo z jeklenim kladivom.
V gostilni ni bilo nikogar več in žena je pospravljala kozarce in zlagala namizne prte.
«Kod pa si hodil ob tako poznem
času?*
«Zunaj! — Vina mi daj!*
Roka se mu je tresla, ko je prijel za čašo in jo izpraznil v dušku. Spregovoril ni ničesar ter odšel s trdimi koraki po stopnicah v svojo sobo.
Mesec je sijal skozi okno in po stezah so se dvigale velike sence v nedoločnih obrisih. Zdelo se je, da sc nagibajo na skrivnem druga k drugi, da šepetajo in trepečejo.
Blokar je hodil po sobi s prekrižanima rokama in sklonjeno glavo; njegova senca je rasla, dvignila se visoko do stropa, hušknila po steni in se krčila, kakor bi plesal krog njega zloben duh, bližal se mu z režečim obrazom in se mu s pritajenim smehom skrival za hrbtom.
»Kaj je vse to samo na sebi? Kje leži hudodelstvo?... Postavim mu jih lahko deset novih... A ne, — ne, — ne! Ni samo to!... Pridi in zapali mi dom nad
glavo, — vzorni vse, kar je mojega in potem me tolaži: «»desetkrat ti povrnem vse!»» — Jaz ne maram tvojih dobrot, — daj mi, kar si mi ugrabil!.... Kakor bi mi ubil očeta in nato pripeljal predme tujega človeka: — ««Glej, do pičice je podoben tvojemu očetu, — v obraz, v oči, celo glas je njegov; njegovo srce je še blažje in on te bo ljubil, kakor te tvoja mati ni mogla bolj ‘ljubiti....»» Oj ti bedak, — kaj ti pride na misel? Kaj hočem s tem člpvekom? Vrni mi mojega očeta!... Dš, resnica je! Jaz sem mu ugrabil vse bogastvo, raztrgal sem mu srce in vzel pol življenja. To se ne dš ne preklicati, ne popraviti, kakor bi se bilo zgodilo pred sto leti... In kazen pride sama!...*
Odbila je dvanajst, ko sc je razpravil in legel na posteljo. Skozi odprto okno je prihajala mrzla nočna sapa, ali na njegovem čelu so stale potne kaplje. Dihal je težko in z naporom in trepalnice so ga skelele.
Zoperne, v vročih barvah žareče slike so prihajale pred njegove oči. Želel si
•j; W(1 volilnimi rezultati. Talko se brez Kj.potre^e ustvarja političen problem, ko p-bi. bilo veliko ceneje, dati deželam po-itrebilo mero avtomonije in državni . ttpravi večji poudarek stvarnosti. Tako •vTspj mislijo Alzačani.
Hrvaška politika.
, ,. 'y Jugoslaviji1 se je središče političnega vrveža preneslo iz Belgrada v Zagreb. Za Belgrad in za parlamentarno delovanje K-jc to korist/za hrvaške narodne inte-re^ pa, Škoda. V Btlgradu skupščina z ptadostno večino deluje, razpravlja o proračunu, sklepa zakone, veljavne za Ipso državo, v Zagrebu pa se živahno pokritizira brez jasnih’ namenov in brez go-■ Ktovih ^uspehov.
■ Opozicija se trudi, da vzdržuje med |||judstvahi 'nirznjb proti Belgradu, proti j|Prbom. Opozieionalne stranke v pre-* ^ejiijji meri žive od te mržnje, ker dru-l^gače Jtimajo !kaj posebnega izkazali pred ^voiiistvom. S takimi nameni so nedavno ‘*wfik}>itafii Shod V Sisku. Na tisoče kmetov
ij-iiiKai'ugrh -poslušalcev se je zbralo v | Sisku, tam kjer so pred stoletji «od Kolji pe pijani omagali pred Kranjci Otoma-<ni».,,N,a tem shodu pa niso bili Turka,
(temveč zmerjali vlado in Srbijance. Go-Jtf&Vhiki šO V svoji ihti Sli preko meje ji premislek«.	•
p - ^Strastni; izbruhi jeze v Sisku so hrva-tfj ški politiki prizadeli novjo . škodo. In-j’>f dusUdjalec Savčič je poprej z neiKk) nad o pit usjkili pletel tihe vezi med vladnimi in opozieioaalnimi krogi, če bi imeli ^Hrvatje dobro in sprevidno vodstvo, bi "bili lahko »tavili <1 cikaj visoke zahteve. f;;. <3e jim je bilo do tega, da sedanja vlada f.ijodsicjpi, bi se jijn ugodilo. Ce bi hoteli inidti unevirainu« vlado, morda s Savči-|čem na čelu, bi jo lahko imeli. Tudi nove volitve bi lahlkio zahtevali in dosegli. '§ ^snovna napaka hrvaške politike je ^abstraktnost. Namesto da bi držali Vrabli ca‘v roki, love goloba na strehi.1 Stavijo |kar abstraktne, absolutne zahteve, ne da bi hoteli konkretno, dejslveruo sodelovali. če naj n. pr. sedanja vlada odstopi, trebil se pomemti, ikflko se bo nova se-si-Slavila; to se. ne more samo iz Zagreba , . uliazati, potreben je sporazum. Če zahte-! Vajo reformo ustav«, predložiti bi morali gotov načrt in se na taki konkretni | podlagi razgovarjati do sporazumne reži Sitve.
Ker opozicija ne preneha zmerjati in Sj rogovilila, .začete je tudi Srbom naraščaji ti tajim iij odpor. Tu in. tam se začuje |S;kak glas, da treba Hrvate ukrotili s si-; to, kaktir' so jih nekoč Nemci in Mažari, Stali pozapreti voditelje, kakor sta stori-: la Pašič in Pnbičevič. Sodimo lahlkio, da sedanja Vlada z drjem -Korošcem na čelu nima namena nastopati z izjemnimi i-: sredstvi. Zgodi se pa lahko, 6e bo zme-|rjanje šlo naprej, da dr. Korošec odstopi j* in da prevzamejo vlado možje,’M ne bo* |do z rokavicami postopali. Poitem ,se ne ^bo smelo niti «jojrnene» zavpiti in bo | nastala sveta tihota.
E
Zdi se pa, da tudi v «prečanskih» krajih (t. j. od Belgrada gledano «prek» Save) narašča odpor treznih elementov proti sedanji politiki opozicije. Zlasti gospodarski krogi, finunca in industrija, nimajo okusa za same abstraktne držav-nopravne in rodoljubne .tirade, temveč čutijo potrebo realne, dicjstv.ene politike. Ves čas «abstinence» se prečanskim krajem godi le škoda v gospodarskem oziru. Posebno, ko so radičevci razglasili bojkot proti vsemu, kar je vladnega in srbskega, niso pomislili, da Belgrad lahko vsak bojkot povrne trojno in de-seterno. Nato pa mislijo gospodarstveniki celo v Zagrebu samem in se oglašajo proti sedanjim opozicionalnim meto-
dam. Oni trdijo, da vsled političnega spora in raz do na, nikakor ne sme trpeti narodno gospodarstvo. Imajo popolnoma prav.
Znotraj opozicije so tudi nekateri samostojni demokratje nejevoljni nad nedostojnim zmerjanjem in brezplodno abstinenčno politiko. Talko je Dalmatinec Grisogono govoril v Splitu 2. novembra na konferenci Sam. dem. str. in obsodil zagrebško ravnanje. Kaže, da se samostojni demokratje ne počutijo dobro v radičevski družbi in se drže opozicije le zato, ker imajo slabe šanse tudi na drugi strani, dovolj močni se pa ne čutijo, da bi stali osamljeni v sredi.
Kaj nam z dežele pišejo
VELIKI DOL.
Na 13. oktobra smo spremili na zadnji poti nepozabnega Franca Grgiča, bivšega dežemega poslanca. Četudi sin kmečkih staršev, brez posebnih šol, se je vendar precej visoko vzpel v gospodarski in politični izobrazbi. Svojega znanja pa ni le zase izkoriščal, ampak tudi drugim v prid obračal. Vsakomur je rad dal dober in premišljen svet. Par let pred vojno je kandidiral za deželnega poslanca na listi krščanskih socialcev in je podrl z veliko večino. Dolgo vrsto let je bil član in predsednik cestnega odbora, dolgo vrsto let tudi član okrajnega šolskega sveta. Občini v Velikem Dolu je županova! 27 let in skrbel za njeno korist kakor za svoje posestvo. Bil je sovražnik praznega besedovanja, sam redkobeseden, jedrnat in preudaren. Prav smo ga začeli ceniti šele, ko se je umolknil in nam ni več županoval. Vnet za čast božjo, je še teden pred smrtjo kumoval novim zvonovom, ki jih je bil tako vesel. Čeprav je bil že slab, vendar nismo pni ča ko valit, da bo tako kmalu umrl: prvemu so novi zvonovi zvonili njemu. ‘Pri odprtem grobu mu je govoril gosp. Oblak, i;Jurart v Gorjanskem. Našteval je njegove vrline ter nas pozival: posnemajte njegove zglede in ne boste zašli!
SUHORJE.
Po več letih srno imeli spet odlično poroko v naši cerkvi. Poročil se je g. Jožef Ščuka, trgovec iz Barkovljan pri Trstu z gdčuo Antonijo Volkovo, našo rojakinjo, ki je poldrugo leto službovala kot učileljicai. Novoporočencema- želimo na poti v novo življenje obilo sreče in blagoslova iz nebesi SftlRJE pri Bistrici.
Kakor je že bilo po listih, hodijo naši fantje delat v Trnovo, kjer si s trudom zaslužijo nekaj lir. Tudi to je bilo že zapisano, da znajo denar bolje služiti nego rabiti. Tudi naši so ono nedeljo priredili ples, da bi se otresli gotovine. Prišli so pa 'karabinerji ter jim veselje prikrajšali, žalost velika za dekleta, ki
by zadremal; obrnil se je v steno |in se odel čez glavo. A v zmedenih polu-‘ sanjah je videl potne, neznane obraze h z okrvavljenimi očmi' in izlobno režečimi
§ ustmi....
Sta), je prpd čebelnjakom. A čebelnjak TBS vtl in dvigal' se je vedno višje in višje, 'prevlečen s škrlatno rdečo barvo.	■
«Uprita se! Vrzlt® doli Na cesto! V jarek!« :
In upiraj se je vanj z obema rokama in s prsim.i; koža se je drgnila ob trdem lesu in ohrobovih, da še je prikazovalci živo meso}' in vroče, znojne kaplje, pomešane s 'krvjd, so padale na tla. čebelnjak jevstal trdno in nepremično.
«Uprita
A kakor bil ukovan! Iti Mrva je sedel pod ltruško in prižgal pipo.
« Glejte, gospod žuipan, —- kos mesi Vam visi od rame in prša ste ši razdrapali !..,»
Vzdramil se je ter se dvignil iz po-’ ^U>Jjp,,ylsglavi mu je bilo še nejasno in je opotekel in naslonil ob
mizo. Luna se je skrila za oblak in lemn6 je bilo v sobi. Zvezde so dremale na nebu v zaspanem, bledem svitu, kakor da pojemajo z zadnjimi žarki.
Blokar je iskal užigalic, da bi napravil luč. Obšel ga je nerazumljiv strah, — kakor bi, stal molčč in onemogel sredi temnih, neznanih postav, ki stezajo proti njemu svoje mrzle rokč...
»Vrni mi, kar si mi ugrabil! Vrni mi moje bogastvo!*
To je bil zategnen, obupen glas; zdelo se je, da je prišel iz noči same, — iz hladnega, v daljavi vzdihujočega vetra, polnega opojnih duhov, — iz visokih, šepetajočih topolov, — iz umirajočih zvezd.... In odmevalo je še vedno, kakor da so ostale besede začarane v zraku...
Blokarja je spreletelo mrzlo po telesu; stal je poleg okna s sklonjeno glavo in poslušal...
Ali niso zašumeli koraki po pesku?
Prosčč, globok glas se mu je izvil iz grla: «Jaz ga nimam, tvojega bogastva... Kar imam, vse je tvoje... Vzemi si ga satnl»	(Dalje prih.)
so imela nove obleke! Razšli so se. Ko so pa prišli vnovič skupaj, so si lase ravnali. Krivda je v pomanjkanju frizerja.
Na praznik Vseh svetih, ko se pametni kristjani v molitvi spominjajo mrtvih, so spet neki fantje popivali, vpili in razgrajali po vasi celo noč. Nekomu so hoteli voz odpeljati, da bi se vozili; domači so vstali in jim to zabra-nili. Razgrajači so nato še grdo preklinjali; proti jutru so pa še stare žene klicali, naj vstanejo in jim kuhajo kavo. Ostudna taka mladina.
Omeniti moram radi točnosti, da pač niso vsi fantje tako trobasti. Nekateri so hvale vredni, da bi jim smeli pot popraviti, koder hodijo — a žalibog je š Le vilo takih majhno.
Iz VRHUVELJ.
Po tolikem času pišem zopeit par vrstic, no seveda nimam sporočati kaj dobrot, ker je bila. slaba letina, da ne bode nič za pod zob, kaj še le za trebuh. Pred letom je bilo vsaj zaslužka dovolj, a danes skoro nič. Veliko jih je splavalo čez lu/o v Južno Ameriko, drugi po večini čakajo dela doma, da se prične po komenolomih delo, ker je pri nas največ kamnosekov.
Pri nas imamo gospodarski svet opravičenih posestnikov, ali talko zvani «Va-ški parlamenta in tudi višjo zbornico t. j. odbor. Ta parlament deluje s težavnim sporazumom, ker ima 'krepko opozicijo. Da smo razdelilli pašnike in gozd, to je šio dovolj dobro, da imamo vsak pet vknjiženih parcel. Ostalo nam je skupno še en del sveta, na katerem sta, dva znamenita kamnoloma, takozvaine «Babce». Te Babce so naredile našemu parlamentu dokaj preglavic, šlo je namreč za nadaljno najemnino 10 let. Parlamet še je sestal večkrat, a to Vam je bil direndaj, grom, toča, psovke in več takih neprijetnosti, da sporazuma od nikjer ni bilo.
Pa vendar, hvala Bogu, v nedeljo popoldne je med gromom, treskom in ploho končalo v prid našim domačinom delavcem.
Prvi kamnolom je spet prišel v roke, gosp. Antonu Guštinu in njegovim dvem bivšim družabnikom. Drugi je prišel v oblast za dobo 10 let osmim naših vaščanom.
Ker je pri nas najboljša kvaliteta kamena, je bil naročevan s celega sveta. Za v Ameriko je bilo, največ naročil, 700-800 m8 1/Ctno. Sedaj že leto časa ga ne rabijo; nimajo časa na to misliti, ker se več bavijo v volitvami in predsedniki. Pa upanje je da bodo predsednika; izvolili, ter kamen spet naročili.
Vaščan.
KLANEC.
Pred kratkim se je zopet izselilo nekaj vaščanov. Večinoma so šli za zaslužkom v Ameriko, eden med njimi, in sicer Ivan Benčič, pa se je izselil v Jugoslavijo. Bog z njimi!
Na Kozini »ta si gg. Furlain in Brumat skupno sezidala hišo, v kateri bosta imela prvi pekarno, drugi (trgovino z mešanim blagom.
O žalostnih dogodkih, ki so sc zadnji čas pripetili v naši občini in spadajo
pod naslov «Črne kronike«, pa je bolje da molčim. Paročanje o tem prepustim raje kakemu judovskemu časopisu, ki često na razvalinah človeških eksistenc žanje uspehe ter si tako polni svoje nikdar site žepe.
Dobro dekle, ta nasvet ohrani : Le „Pekatetam“ zvesta ostani. Če ostala tem boš zvesta, srečna tudi boš nevesta.
DIVAČA.
Spomin na mrtve smo obhajali v duhu Cerkve. Kakih posebnosti ni bilo, izostalo pa je letos običajno žalno petje na grobovih; mesto tega so nam zapeli domači pevci par žalostnik pri večernicah na praznik Vseh Svetnikov.
Novo je pri nas še to, da namerava občina odstranili dosedanje petrolejske svetilke v vasi ter jih nadomestiti z električno svečavo.
ZAHVALA
Teni potom izrekam svojo zahvalo slavni zavarovalnici „La Fondiaria", posebno pa njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starecu iz Barkovelj za točno mi izplačano požarno odškodnino.
Ker je ta zavarovalnica zelo ku-lantna, jo moram vsakomur priporočati.
IVANA GUSTINČIČ roj. Dujc, za mladoletne Gustinčič, ZAVRHEK
iiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiyiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iii!iiiiii;iiiiiiiiiiii:!i;iii
1 aia se bliža
Vsaka gospodinja, ako je varčna, bo nakupovala v trgovini
JU’ Economia Famigliare"
v TRSTU na ti*gu Pontenosso šf. 5.
Pilštanj	od	L 1.90 n.
» za srajce	"	3.50	»
» na dva lica	»	5.50	»
Zamet (baržun)	»	(i.!)0	»
Blago za površnike	»	12.—	«
»	>)	»	čista	volna	»	36.-—	»
Površniki, narejeni, čista volna 1(50.— » Volnena m uši a	»	10.50	■■
P Ur! no Madonna	»	2.20	»
» za rjuhe	»	4.90	»
Jajčna kožica ipelle ovo)	>'	2.90	»
Hrisače	»	1.90	»
!3<if)(’.!in za srajčke	»	4.50	»
Žepni robci, veliki, obrobljeni »	0.85	»
Batist, barvan, zn perilo	»	3.90	»
Namizna oprava, za (5 oseb	»	23.50	»
Volnene maje, debele	»	17.50	»
Bombažne nogavice; sukanec (nit): maje za moške, ženske, otroke; ogrinjače, šali itd.
Govori se tudi slovensko, iranmin
Dr. Delneri Gilberto
v GORIC!
— Zdravnik — za očesne bolezni in predpisovanje očal.
Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28.
Naj višje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago.
D. WINDSPACH
TRST
Via C. Battisti 10 II. nad. vrata 16.
Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Iz ORLEKA pri Sežani.
Dne 28. vinotoka t. L izdihnila je svoje starosti Marija Stojkovič iz Orleka St. 13. Pokojnica je bila že deli časa bolehna, vendar je še vedno upala, da bo ozdravela.
Vendar se ji ta želja ni izpolnila, ker je Bog v svoji neskončni modrosti sklenil drugače. Poljubil jo je nepričakovano angel smrti ter odnesel njeno dušo v boljšo domovino. Umrla je bila skromno dekle, polna življenja in lepih upov; vsi, ki so jo poznali, so jo izredno cenili. Kafko je bila priljubljena, se je pokazalo dva dni pozneje, 'ko jo je skoro cela. vas spremila na zadnji poti:
«Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe n e vzdramilo spanje«, Mirno počivaj v zemljici domači, draga Marija! Tvoj duh pa naj uživa gori nad zvezdami večno> plačilo!
«Počivaj, mlado srce blago, saj enkrat bodeš zopet bilo, v veselju, stanovitni sreči se z nami bodeš spet združilo«.
ŠKOCJAN pri Divači.
škociijanci in prebivalci drugih vasi, ki so spadale nekoč pod bivšo škocijan-sko župnijo, hodimo ob nedeljah in praznikih k sv. maši v bližnjo Divačo. Toda ne vsi. Večina bi zletela tja najraje kar s ((Zeppelinom«, a ker tega ni, ostajamo doma in se za mašo ne menimo.
Moda pudranja in šminkanja se je tudi v našo občino že vtihotapila. Po nekaterih vaseh v občini se tudi širi brezbožen	in	poguben nauk, da	so	otroci
breme	za	starše. Starši živite	po	božjih
postavah, ki so tudi postave narave! Tistim pa, ki to zablodo moderne lažne kulture priporočajo, 'kličemo: Nehajte s takim početjem; zavedajte se, da postajate s tem, da take nauke priporočale ali odobravate, grobokopi lastnega rodu. Le moralno zdravo ljudstvo bo tudi telesno zdiravo ljudstvo, bo trdoživo in krepko, ljudstvo uživanjaželjnih slabičev pa je nejzogibno zapisan smrti.
Kakor je znano, je bilo nakazano za razna	dela v občini 53.000 L	in	sicer
35.000	L	za Divačo, 18.000 L	za	Lokov.
G. podeštala prosimo, da se denar koristno vporabi in se pri teh delih zaposlijo pred vsem domačini, s čimer bi se tudi brezposelnost v občini kolikor toliko omejila.
Iz SEŽANE.
Kakor vsako teto, tako so bili tudi letos grobovi za praznik Vernih duiš na našem pokopališču okrašeni s cvetjem in zelenjem; vendar pa je bilo tudi mnogo grobov zapuščenih, med njimi tudi grob pok. Josipa Ostertaga, dobrotnika sežanskih ubogih. Ni prav, da se ta grob tako zanemarja; grob naj bi se primerno okrasil in postavil možu primeren spomenik, kakoršnega zasluži. Tudi letos so se opažale na našem pokopališču razne1 nerodnosti. Nekateri so se vedli 'kot bi bili v gostilni, ne pa na kraju miru in molitve. Skrajni čas je že, da bi se ta grda razvada opustila!
Tretjega t. m. srno imeli Sežanci običajni semenj. Pred leti je ta semenj »striček s pod kostanjev« popolnoma odpravil. Ker pa so Sežanci vsled tega trpeli veliko škodo, se je sedaj na novo vpeljal, in sicer me na Vernih duš dan, kot je bil nekdaj, ampak na dan sv. Justa. Letos se je vršil na ta dan tudi brezpotrebni ples, kar je vse graje vred-nou Če povem, da so stare mamice, ki so ta dan obesile «roženskranc» doma na klin, vztrajale v najhujši plohi in dežju na plesišču, misilim, da je dovolj povedano. Zato ni zameriti njih kratko-kriilkam, da so se sukale na tfbalarju« kot nore.
Trgatev je bila pri nas še povoljna v primeri z drugimi kraji, kjer je toča pobila. Le poljski pridelki so trpeli vsled suše; tudi ajdo je slana posmodila Obeta se nam le še kaka oblica.
Sežanci smo dobili svoj občinski grb. Na modrem polju je bel konj v galopu. Pod njim predstavljata dva hriba v zeleni barvi Tabor in Planino; na Ta-bru se be.i nekdanji grad. Grb nosi na dnu napis: «URBS-CESIANAE». V zgor-
njem levem 'kotu je liktorski znak, v desnem pa peterožarna zvezda.
Dne 1. novembra zgodila se je v Sežani pri čuvajnici, kjer vodi cesta v «Vas», železniška nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. Nesreči je bilo vzrok to, ker niso bile zatvornice zaprte.
Dne 3. novembra t. 1. umrla je v Danah pri Sežani soproga cerkvenega ključarja Ivana Miklavca iz Dan št. 9. Naj v miru počiva!
GOLAC.
Že od spomladi se nismo oglasili. Mislite, da spimo, pa le tarnati nismo hoteli, saj pišejo iz vseh krajev enako. Tako je i naš Golac suša zatrla, da je res gol. Naravno, da ljudstvo odhaja, kamor more. Nekateri v Trst, nekaj jih dela cesto v Jelovicah, nekateri tolčejo brin, več pa jih je že odšlo v Argentino. Prva dva dobro pišeta. Ko so bili bolji časi, nismo hoteli varčevati, sedaj čemo tudi mi mladi priti k pameti.
Na vernih duš dan smo dopelijali dva nova zvona. Sprejeli smo jih tudi mi z venci in zastavo, še bolj pa z iskrenim veseljem, saj smo jih talko težko čakali ko duše svetega raja. Naj je umrl velik ali majhen, naj je zvonilo k maši v prvo ali v tretje, vselej se je čul samo en ubit zvon. Zahvaljeno nedeljo so nam jih naš čast. gospod blagoslovili. Hvala Bogu in vsem, ki so se potrudili zanje.
DROBIŽ.
Kardinal Hlond.
Poljski primas, nadškof v Gnjeznu, Kardinal rimske cerkve, je pred kratkim potoval tod čez proti Rimu'. Ustavil se ;e v Mariboru, v Ljubljani, v Trstu in lienetkah. Obiskal je škofe in salezijanske zavode. Avgust Hlond je bil namreč pred imenovanjem za škofa salezijanski duhovnik. Kardinal je sin preprostih železničarjev. Njegova mati še živi v svoji preposti hišici. Kardinal ima več bratov, ki so se posvetili cerkveni službi. Našim organistom bo znan skladatelj «Chlondowski»; ta je tudi salezijanec in kardinalov brat.
Sadniku je potrebna skuftnja.
Dunajski avtomobilski klub priredi za 60 dunajskih sodnikov, ki razsojajo v avtombilskih zadevah, dvamesečne avtomobilske tečaje s praktičnim in teo-ritičnim poukom. Stroške bo nosil klub.
Rotary klub.
V novejšem času se širijo klubi ali društva s pridevkom «rotary» (ker pri sejah izmenjavajo sedeže, krožijo, rotirajo). Ta društva so več ali manj sorodna framasonskim ložam. Na španskem so nekateri škofje javno razglasili, da katoličani ne smejo imeti opravka z rotary-klubi.
Traparije.
Neki Manfield Robinzon si je del v glavo, da bo telegrafiral na planet Mars. Telegram je radio-postaja v Rugby na Angleškem res oddala, seveda oni fa-lotje z Marsa niso hoteli odgovoriti, čeprav je Robinzon prepričan, da znajo angleško.
Afganistan.
Sultan Ainan Uilah je po svojem povratku iz Evrope jel reformirati deželo. Poseben odpor je vzbudil s tem, da je odpravil pri ženskah zakrivanje obraza. Kraljica se nosi po evropsko, toda malo je manjkalo, da ni povzročila revolucije. Sultan je dal postreliti veliko nasprotnikov reforme. Vsi ljudski zastopniki v parlamentu — oktali tisoč jih je — se morajo oblačiti po evropsko, hoditi brez brade in v zbornici sedeti na klopeh. Vse to jim je strašno mučno in poniževalno. Popravici se boje, da so Evropci sultanu potrli eno kolesce v glavi. Sultanov brat je zaprt, ker je držal s konservativci.
Povsod se ne sme vse.
Na Holandsko se je letos napotila z Dunaja igralska družba pod vodstvom Huberta Mariška. Njihovo dramatsko «umetnost« pa so tamošnji katoliški
listi ostro zavrnili kot nedostojno in razuzdano. Mariška (potuj,šen Slovain je zmerom kaj malo prida) je vložil tožbo proti enemu dnevnilklu, češ da ga po krivici žali, ko je večina njegovih igralcev katoliške vere (kakor da hi zato imeli pravico biti nesramni). Mariška je tožbo izgubil in še plačal stroške.
Nepofttene...
Pred porotnim sodiščem v Arrasu na Francoskem se je oni dan vršila razpra-
va zaradi zločina proti nravnosti, žen-stvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Po otvoritvi razprave je predsednik pozval ženstvo, naj se odstrani iz sodne dvorane, ker pridejo v razpravo stvari, ki niso za ušesa poštenih žena. Dvignila se ni niti ena ženska, da bi odšla, čez nekaj minut pozove predsednik slugo in pokaže na poslušalke: ((Poštene žene so odšle, ostale vrzite venkaj!»
JOŽE AMBROŽIČ
naš ljubi oče je danes, v 69. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti, v naročju svojih umrl. Svoje trudapolno življenje nam je v nesebični ljubezni daroval v neminljiv vzgled. - Pokopali smo ga dne 7. novembra ob pol 4. uri v Slavini.
SLAVINA, dne 5. novembra 1928.
Pepca, Marija, Ana, hčere. Franc, Jože, Ivo, sinovi. Tone Jenčič, Jakob Moravec, Jakob Demšar, zetje. Ivanka, sinaha. Vsi vnuki in vnukinje.
Kmetovalci!
Ne dajte se pregovoriti od nikogar ter ne kupite nobenega posnemalni-ka, predno si ne ogledate mojih posnemalnikov znamke «ROTH»,ki so izvrstne kakovosti z večletnim jamstvom in so kljub temu veliko cenejši kakor vsi « #
drugi. Prodajam jih tudi po istih cenah na obroke. Zahtevajte torej nemudoma ilustrirani cenik, ki se pošlje takoj in brezplačno.
Agronom JUŠT UŠAJ - GOBICA, Piazza Vittoria N. 4,j
zastopnik tovarne mlekarskih strojev Roth v Stutgartu na Nemškem.
„LA BLOCCHISTA TESSILE”
TRST, Via Madonnina št. 8
pošlje na zahtevo v poštnem paketu vsakteri predmet po že znanih katastrofalnih cenah, in sicer zato, da more zadovoljiti odjemalce, kateri ne morejo sami k nam, in da ugodimo vedno številnejšim zahtevam istih.
„LA BLOCCHISTA TESSILE“ samo v ulici Madonnina 8 - TRST
Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano
ČEVLJARNO VODOPIVEC
št 29 via Riborgo — TRST — via Riborgo it. 29
kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne.
PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri.
J	TRST	.	Via	S.	Nicold	it.	27.
M	Varčne	gospodinje	!	Gostilničarji!
u
Razprodajam
■j vsake vrste posode po smeino niških cenah samo še nekaj dni.
S	Poslužite	se	te	redke prilike.
S	Via	S. Nicol6 27, trgovina posode.
Vi ki trpite vsled revmatizma
Že po prvih poskusih se boste prepričali, da se da vaša bolezen ozdraviti z uporabo
ANTIREVMATIČNE
nah po 6 L. steklenica Laboratorio ALGA, Flume (M
■■Tj
1
Sionizem.
Med Judi, raztresenimi po svetu, je neka stranka ali gibanje, 'ki se imenuje sionizem po sveti Sionska gori v Jeruzalemu. Sionisti hočejo Palestino, judovsko obljubljeno deželo, nazaj dobiti, da bi Judje v nji bivali in vladali. Številni Judje, zlasti manj premožni, se skušajo stalno naseliti v Palestini. Posebno po svetovni vojni, ko je Palestina prišla pod angleško vrhovno oblast, se je to gibanje poživilo. Vse kaže pa, da se judovskemu naseljevanju stavijo težke ovire na pot, ne od vlade — saj palestinski guverner sam je Izraelce — ampak od razmer. Zemlje že tako ni veliko in kar je je, ni naprodaj. S silo pa se vlada ne upa razlaščevati dosedanjih prebivalcev. Judje imaijo dozdaj v rokah borili 1000 km2 zemlje (100.000 ha); to bi biilo za kakih 10.000 družin poljedelskega prebivalstva.
Razmeroma se je naselilo zelo veliko Judov s Poljskega in Ruskega. Prinesli so s seboj uboštvo in boljševiške nazore. Uredili so si življenje po mnogih skupinah čisto komunistično. Celo obleka in perilo se rabi skupno, mešano. Zakonske vezi moža in žene ne priznavajo; tudi to je skupno; otroci so . javna last občine.
Stroške naseljevanja ,so nosili judovski milijonarji, zlasti iz Amerike. Denar, ki so ga pošiljali, je hitro kopnel in ostajala je za njim bleda revščina. Zato so naseljenci jeli bežati iz Palestine v — «domovino». Veliko jih tudi vlada izžene. če so preveč ognjeviti komunisti. Pa tudi milijonarji so jeli pešati v dobrodelnosti.
Preko Trsta se je vrnilo iz Palestine nazaj 7365 oseb leta 1926. in 5071 oseb 1. 1927. Dokaz, da s sionskim in mesijanskim kraljestvom v Palestini še ne .:bo nič.
NAŠA POŠTA.
, Prazni dopisi. Nekateri ljudje hočejo v dopisih ((polamentati« svoje zgolj <osebne težave, ohladiti svojo nevoljo nad kako osebo ali skupino ali ozmerjati prvega, ki jim je kaj nevšečen. Pustite urednike na miru s takimi rečmi! Ne trosite znamk za nič! Kdor želi resno ■dopisovati, naj pazno bere objavljene dopise in se skuša iz njih učiti, o čem gre dopisovati in v kakšnem tonu.
Invalid (G. J.) in samski davek. Dokler ■davčni urad v'Trstu ne reši vašega re-kurza, morate plačati davek, ako zahteva iztirjevalnica. Ko bo rekurz ugodno rešen, se vam denar povrne. Zadeva gre počasi.
Celje (davek na žganje). Zakon glede poviška davka na alkohol je bil objavljen •v uradnem listu 24. septembra 1928. in ije stopil takoj v veljavo. Torej je pra-'vilno, da zahteva finaraca povišek že od 125. septembra.
Seme c Ivan, Volčjigrad. Zadeva je v iredu.
Kobal Anton, Budanje. Od vas smo •prejeli samo en dokument, to je cenitev. V Malem listu od 24. junija 1927 smo vam odgovorili, da se nahaja vaša pod .št. 24.784 Resp. V. Req. Takrat nam je bilo obljubljeno, da se rešistev prošnje pospeši. Za vašo zadevo se bomo še .zanimali.
Kljun Marija, Misliče. V Rimu so zamenjali vašega moža z drugim, ki ima žsto ime. Prinesite k nam te-le dokumente: vaš rojstni list, poročni list, mrliški list o pokojnem možu in družinski list.
Kermolj Franc, Sveto. Finančno ministrstvo vam je odobrilo 1.800 lir vojne odškodnine. Intendanca v Trstu je prejela nalog, da vam izplača denar.
Radovednež. Vi ste nekoliko pre-radovedni. Bolnišnica v Poli se nahaja v ulici Sissano št. 28. Telefonske številke ne najdemo v seznamu. Parnik iz Trsta v Polo stane okoli 15 lir. V bolnišnicah je treba navadno položiti nekaj kavcije (na račun), posebno ako gre za operacijo. Če vaša občina jamči za vas, ni treba kavcije.
Fakin Alojzij, Škrbina 38. Vi imate tri 'konkordate: 1. hiša (predvojna cena
2070 lir, št. Pos. 3124), 2. zemljišče v Dornbergu (2890 lir, Pos. 142951),	3.
zemljišče v Škrbini (6000 lir, Pos. 135944-45.) Konkordati so bili vsi izplačani; le glede konkordata za hišo ni razvidno, koliko poviška vam je bilo izplačano k predvojni ceni 2070 lir.
aannaooonnnnon
Ji Bran Hispormio"
Silvio Levi Trst - Viss 5- Lazzaro 9.
Tam najdete velike partije blaga po priložnostnih cenah.
Kotenina	od	L	1.60	naprej
Platno Madonna, težko	»	2.50	»
Platno Douglas	»	3.—	»
» za rjuhe, 150 c visoko	»	4.90	»
Brisače iz gobe	»	1.70	»
Prtenina, bela, fina m	»	5.90	»
Fuštanj za obleko	»	1.80	»
Sat in, črn	»	2.80	»
Posteljna pregrinjala	»	15.—	»
Platnena podloga
(kanepina)	»	1.50	»
Zefir za srajce	»	2.70	»
Najfinejši popelin	»	4.30	»
Beli prtiči	«	0.95	»
Robci z ažurjem	»	0.50	»
Velika izbera maj in nogavic za	moške,
ženske in otroke po neverjetnih cenah.
nonoononi3ooaoo
Zahtevajte za pokušnjo
en samkrat od svojega lekarnarja steklenico antirevmatičnega zdravila «ALGA» in prepričali se boste o njegovi zdravilni moči. Dobi se v lekarnah po L. 6 steklenica. Laboratorio «ALGA» Fiume (M. T.).
!ll:llill!l!lllll!ll!llllllllllll!ll;lil![i!ll!!l!llllllllllllllllllllllll!ll!l!il!!l!lllil!!l!!l!lllll!!l!l!ll!llilllll!ill 1
Lepi molitveniki
Za mladino priporočamo:
Kam greš? (200 strani). Cena 3.70, 4.—, 5.50, 9.— lir; usnje 11 lir.
Angelček. (192 str.) 11 različnih vezav, cena od 2.50 do 11 lir. .
V zalogi tudi vsakovrstni drugi molitveniki v 40 različnih vezavah od preprostega platna do finega pristnega usnja in umetne kosti.
Katoliška knjigarna v Gorici,
Via Carducci 2.
■l!f!!ll!lllll!l!!ll!ll!lltl!!lllllll!!llil!llllll!|l!|l!|lill!ll!ll!|!!|!l|iil!ll!||!||!|||!l!|||||!|||||!||i|||||!!i:
0 Ortopedični Zavod A. ZEOOHI ^
0	TORINO	-	Via	Roma	31,	l.j
ID
i
a
§
n
i
o
Aparat ZECCHI ustavi
KILO!
Srčna zahvala dveh zakoncev z Beneškega.
”	Gospa	Salute	in	gospod jjosip D’Alpaos, bivajoča v Garna
'%L D’ Alpago, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji fotografiji s poobla-isf stilom, da lahko objavimo njuno zahvalo j za blagodejno zdravstveno 5P stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega ^4 lahko brezplačno poskušajo prizadete osebe ; moški, ženske in Kf otroci, pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh in sledečih krajih : Gorica: v torek 13. in sredo 14. novembra, v hotelu „ Angelo d’Orou Trsts v četrtek 15. in petek 16. novembra, v hotelu „Moncenisio“ Pola : v soboto 17. novembra, v hotelu „Miramare“
Zader : v nedeljo 18. in ponedeljek 19. novembra, v hotelu „Bristolu **eka a v torek 20. in sredo 21. novembra, v hotelu „Rivierau
I
1
§
O
1	V.	T1«!	UMIK	TWS-
Državni patent garantiran v 8-15 dnevih
Izšel je VE DEŽ
za leto 1929 cena ILir 3.60
Pismena naročila se izvršujejo le proti predplačilu Lir 4.20 Dobiva se v knjigarni
š GT o k: a.
Trst, Via Milano it, 37
in pri vseh podeželskih trgovcih.
Gostilna
„ALLE C0RRIERE“
via Kom	-%
(zraven kavarne „l"nbris")
Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se vdana
ŠTRANCAR in PERIC.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Otvorila se je
Prodajalna mrtvaških predmetov
V POSTOJNI št. 66 (hiša Garzarolli) Velika z«'loga vseh mrtvaških potreb-* krst, sveč, oblek, vencev iz svežih, kovinastih in umetnih cvetlic; vosi eni venci za birme in poroke. Sveže in umetne cvetlice. Pogrinjala in blazine. čevlji in nogavice. Nagrobne svetilke. Okraski za krste. Okraski za pohištvo Cerkvene potrebščine, itd. itd.
V zastopstvu Pogreb, podjetja «Prem, Nuova Impresa« v Trstu Corso V. E. III. 47 Telefon Nr. 8006, po noči Nr. 8768, sprejema naročila za prirejanje mrtvaških sob in odrov in prevozov.
CENE ZMERNE POSTREŽBA TOČNA.
iiiiiMiiiiiiDiiiujiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiniiiiijiijiiijiiniinnininjj,!
Avtomobilna mehanična sala
T3ST - Via Imbriani 14 - Telef. 63-37
Tečaji vsekdar odprti. — Na željo hrana in stanovanje.
eeeŠeeeee	—
38
-44-
Velika zaloga in izbera — Popoln in eleganten kroj — Močno tkivo — Barva ki ne obledi — Dobre in poštene cene edino pri tvrdki
„fllle Grandi Fabbriche"
TStST - Corso Garibaldi 10, Telef. 79-35.
Zaloga narejenih moških oblek in zaloga sukna in blaga.
Za naročila po meri Iv«sitna krojafinica I. rada.
NB. Jamči se največja popolnost in točna izročitev vsakega naročila jsml V nasprotnem slučaju se vrne denar.
lOBUnOK	_
|| bevijairatica FORCESSIN
Med delavci najbolj priljubljena
M Trst ~ S«p«*iw 5 pri Sv. Jakobu — Trsti
Mihec: Ti Jaka pa imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Forcessinu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko ti.
Mihec: Grem pa še Jaz videt za en par k Forcessinu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
6
a MALI LIST«
Javna dela po Istri.
Lansko leto je vlada iz Rima nakazala 9,300.000 lir za delo v (stri. Letos je dodala še drugih 8 milijonov. S tem denarjem se je naredilo, oz. se bo delalo sledeče:
Pola, ki je imela doslej samo eno veliko cesto čez Vodnjan-Svetvinčenat, bo dobila še drugi dv>e cesti. Ena bo šla iz Vodnjana na Bale, Sosiče in čez Lim do Sveiega Lovreča Pazenaitičfcoga; široka bo 6.50 m. Druga cesta pojde čez Marčano v Barban.
O cesti iz Izole do Portorose je bilo že veliko govorjenja. Počasi se bo tudi naredila, Cesta se bo delala tudi v dolini Botonega in sicer od Fojbe in otl Levad. Ta dolina se bo tudi izsušila. Čičarija dobi cesto iz Lanišča do Lupo-glave; od Dan do Lanišča se bo morala cesta razširiti v deželno cesto. Cesta iz Podgorja čez Jelovice do Vodic pa po novem že spada deloma v oskrbo reške dežele. Tudi na otoku Cresu se bo delala ena cesta.
Poleg cestnih del, za katere je bilo odmenjenih zgorej naštetih 17 milijonov in 300 tisoč lir, je pa vlada namenila še drugih 12 milijonov za pristaniška dela.
Tretja stvar je izboljšanje zemljišč. Ob Raši v Vzhodni Istri se je že en del osuševalnega načrta dovršil. Stroški ob Raši bodo vsi vkup znesli 19 milijonov; en del te svote bo prispevala država. — Druga dolina, o kateri se je že toliko pisalo, je ob reki Mirni. Tam so stroški proračunjeni na 30 milijonov; upa se, da se bo po tolikem času začelo kioj delati. — še eno izbolljševalno delo je v Istri potrebno. To so koperske soline. Za to zadnje delo je pogodba že narejena s podjetjem, 'ki ga je prevzelo. Tudi tam je v proračunu milijonski znesek.
če se vsa označena dela čimpreje vzamejo v roke, se sme pričakovati znatno polajšanje v sedanji gospodarski stiski. Končana dela pa bodo spet obilno pripomogla M gospodarskemu napredku Istre v boljši bodočnosti.
GOSPODARSTVO.
Zelenjadnl In sadni trg- v Trstu na debelo, česen 200-240, če-buila 50-80, sa-lata 160-300, radič 80-300, sladka repa 30-60, špinača 60-200, verzoti 50-100, zelje v glavah 25-65, karfijoli 60-200, brokoli 100, kisilo zelja 170, korenje 50-120, pesa 60-150, kostanj 40-200, pomaranče (zaboj) 50-60, limone (zaboj) 25-50, jabolka 50-340, nešplje 140, hruške 50-350, paprika 140, krompir 50-70, grozdje 80-420.
Za živinorejo. Gospodarsko ministrstvo je ukrenilo na ikoirist živinorejcev, ki uporabljajo močna krmila, da bo za uvoz v državo carine prosta »krmilna moka« iz raznih snovi. Carine je bilo doslej na to ime 3.15 oz. 6.— zlatih lir pri stotu. Odslej bo taka moka v očeh carine le «nedoločen vegetalni produkt«, ki se uvaža prosto.
Za žitno bitko. Zvezni zavod v Benetkah je iz svojega naklonil benečanskim provincijam 61.500 L za premilje pridelovalcem žita. Gorica, Trst in Pola so dobile po 3000, Reka pa 2000. Istočasno je zavod daroval 38.500 L za državno premovanje na korist benečanskim poljedelcem, 'ki niso nič dobili pri prvem premovanju v Rimu.
Semenj v Motovnnu27. X. Prignanih: 35 volov, 24 krav, 5 telet, 14 oslov, 51 praščev, 7 ovac. Cene: voli 310-340, krave 220-260, teleta 450-480; osli 200-500 glava, prašiči 80-100 glava.
Fredllnioa v Tržiča. Med tvrdko Brun-ner in Silvio Crespi je prišlo do skupnega dogovora, da se obnovi tovarna v Tržiču. Imenovala se bo «Tessitura Crespi«. Spadala bo v privilegirani tovarniški pas (davčne olajšave). Imela bo 800 statev, dobavljenih v italijanskih tovarnah.
SejempodHerpeljem 2. X. Prignanih: volov 78, krav 140, telet 30, prašičev 230. Cene: voli 300-350, krave 250-300, leleta 400-450, prašiči 70-90.
Cena sena po Istri se giblje med 20 I in 40 L za stot.
Nemški razmah. - Nemška trgovinska i mornarica zelo narašča. Pred kratkim je j vodilna plovska družba « S e v ern one mš k i | lojd» zvišala delniški (kapital od 125 na ; £3 160 milijonov zlatih mark.	j
Vinska kupčija je na Vipavskem pre-: cej živahna. V dolnji Vipavi je šlo že precej vina. Cena se suče okoli 2 lir.
Radi gorkega vremena se je vino naglo strdilo.
Banca Commerolale Itallana, naj večji denarni zavod v Italiji, ima svojo podružnico v Trstu ob sadnem trgu. Palača je bila vsa obnovljena in otvorjena nanovo 28. oktobra. Glavni sedež te banke je v Milanu. Na čelu ji stoji judovski rojak Toplitz.
Po čem je lira ?
Dne 7. novembra si dal ali dobit:
Za 100 dinarjev	33.40	L
»	100	franc, frankov	74.55	»
»	100	švicarskih fr.	368.—	»
»	100	nemških mark	453.—	»
»	100	avstr, šilingov	270.—-	»
»	1	dolar	19.—	»
»	1	funt	92.30	»
■ocaeooeonoooaoeooooog
TrtpiM narejenih obleti in konfekcij 9 DAVIDE CAVALIERO
TRST - Corso Garibaldi 5, Tel. 79-32
(prejšnja Barijera)
Bogata izbera oblek, površnikov, paltotov, nepremo-čljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench Ul coats in gabardines za može, mladeniče in otroke.
Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. -Specialiteta v plavih in črnih oblekah-' Krojačnioa I. reda. = '
Govori se slovensko
Zmerne cene. — Cene konkurenčne.
laoDooDOoaoaoDcoaaoa
Loterijske številke.
3. novembra 1828.
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino
I* MI KKJ5CU Trst, VEa Carducci 36
15ARI	1	82	37	65	10
FIRENZE	11	79	38	74	72
MILANO	14	20	46	70	60
NAPOLI	53	7	80	22	9
PALERMO	49	13	31	23	85
ROMA	30	35	55	62	39
TORINO	32	16	18	85	53
VENEZIA	5	14	26	44	82
Tipografla Fhatelli Mosettio - Trieste. i IlltllllllllllllIttllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllllilililOliillllllllllllllllllll '
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja! papirnatih vre6ic. Uvoz in Izvoz na vse kraj« Po ugodnih cersah. Tvrdka Gcotone Dolinar, Trst - Via ligo Polonic 5.
SVEBRI, orodje za vrtanje. Posebnost: žagice za les in risbe. Cene najzadnje. Trgovina rezil,Trt, Corso Garibaldi 19.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala; Belvedere 1, priporoča svojo staroznano • žganjarijo. Ima na razpolago najboljše j likerje in vina.
KROJNA ŠOLA šivanje, vezanje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojačnico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavatoio 5.
Donda-KIumpferer.
KOVAŠKI POMOČNIK z večletno prakso • išče silužbe v mestu ali na deželi. Naslov: j Fr. Schmutz, Duplje p. Vipacco. IIDIII!llllllll!lllll!ll!llllllll!llllllllllll!lllltlllllllllllll!!i:ill!l!il!llill{||llIIIII!llllll||||!l||||i!|i!|llll i
Mlekarničnega vodjo j
sprejme v službo Mlekarska Zadruga v ; Trnovem (Torrenova di Risterza, Car- j naro). Isti je vposlati do koncem no- j vembra t. 1. ponudbe z osebnimi podatki, j navedbo svojih zahtevkov, ter časa, kedaj j naj bi se izvršil nastop službe in zdo- j kazi o:
a) strokovni izvežbanosti,
b) dosedanjem službovanju,
c) neomadeževani preteklosti,
d) italijanskem državljanstvu,
e) znanju deželnih jezikov. IIIIIillllllll!llllll!lllll!lllllll!lllll!llllllilllll!ll!ll!ll!|||||||||||!|!i|||||i||||iE||||;i|j[|||||]|||||||||||||||||!
Temeljita izraba mleka doma, v mlekarni in na planini je mogoč-edino s pomočjo posnemalnika
/ LAMA TRIESTE \
$)© © €)$>
QA RANTIT A J
LflMfi fJRii5TE“
z znamko „helebarda“
Kraljica ressil
iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu :
Corso Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „$oEing@n“
Zaradi reklame:	garantiran
stroj za striženje las 18 lir
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano.
Skrajno nixke cene.
Primarij
Dott. D’ OSVOLDO
GORICA
— Specijalist za — s-: očesne bolezni
se je preselil
v ulico Dante lO
Sprejema od IO-I2 in od 3-4.
ZDRAVNIK
Or. FRiIH GRUDEN
ordinira v TRS TU
Via S. Lazzaro 23 §1 n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
Velika zavarovalnica ISoe agentov
po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost 1 Ponudbe: Assicurazioni, TRIESTE -Via Valdirivo 32,1.
Jakob Bevc
urar in zlatar
TRST se je preselil
V
Čampo S. Siacomo št. 18.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. MERMOLJA
SPECIJALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI
SPREJEMA V GORICI Na Travniku štev 5 II.
od 9-12 in od 3-5.
Veliha zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 300 lir naprej II.	„	n 200	n	n
m.	„	„ 100	-	,
pogrebi	otrok	od 25	lir	naprej.
I. SAKSIDA - DORNBERG 3.
ZLATARNA Albert Povh
TRST, Via Mazzini St. 46
kupuje krone po 1-46 Propravlja in prodaja zlatenino
99
DIABOLO«
ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen in preprost.
Plačuje se lahko v obrokih.
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago.
HNUT J0H50N, BOLZANO.
Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke
Vittorio Jonson, Gorica via Contavalle V.
SC3eOGOC3eC3iOIOCraOCIOC3C3a
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
Matija Pahor
Trst — Via Aroata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
V
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih
mm mm
TfUCSTE-VIA ABCATA 19
mm
Pahor je na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Labinju Istra, 16. v Trnov. ■ Blstr.
1
t
3
v
k
\
s
k
U
sl
Cl
e
sc
n<
te
st
Ti
te
IcoaooaoaaaiDicoaaaaf