PRtLto "5-S?R 2vdbwčKU
JOS. VANDOT:
Desetnica.
Planinska pripovedka. (Dalje.)
IV.
/f^         53$"\   olnce se jc tuigibalo k zatonu. Lcpo iu škrlatno so
I    (             hM,        SL zasvetili niogočni snežniki. Nekje daleč v dolini
V V            ffl\        ie nritajeiio šuniela voda;  padala je preko visokih
^^-^rrx*--V.      skal in je brzela med belim prodom navzdol. Nje-
(f\    ^  "^N/N.   no pritajeno šimienje je prihajalo gor na pisano se-
v) L^J  I    \ tl0^et< ^jer Je ^vetelo tisoč in tisoč cvetov. Lahen
™*>jiLmgjtFirK    )   j m prijeten vetrec je zapihal sem od belih skal. In
\^PW/y   takrat so  sc napotile    ovce beketajoč  proti  staji.
^—----------------~~"^     Lenčica   jc  šla   za   njinii.   In  ko  je   izginila   zadtija
ovca v staji, jc še lepo zapria leso. 1'otetn pa se jc napotila proti koči. Odprla jc vrata, pa jc pokukala notcr. Nič drutjcga ni bilo tam notri kakor preprosta, iz dcsak zbita postelj. Nastlana je bila s slamo in suhim senoni. Lenčica ie polnžila v kot svojo culico in jo je potcm razvezala. V/ela je iz nje staro obieko. Hreoblekla se je; svojo pražiijo obleko pa je skrbno zravnala in jo položila kraj posteljc.
Solnce je že zašlo, in tudi škrlatna zarja na visokili snežnikili je izginila. Pričelo se je mračiti, in izza stnitih Polic je že pogledal bledi mesee. Lenčica je slopila pred kočo, da počaka treh bratov orjakov. Ni je bilo strah in tudi bala se ni. Htn, kaj ji niorejo bratje orjaki? Prišli hodo, a in bodti dštcli, kcr je ponui^ala .lelki. da je pobcsnila. A naj jo oštejejo. naj jo odvcdej« tfor v črno janio! Vse bo potrpela. Sanio, da jc nasla in rešila ubogo Jelko.
—»-•   130   •-«—
Sedla je Lenčica na klopco pred kočo. Glavo je podprla z roko, pa je mislila na Jelko. Gotovo je že pribežala ubožica doinov. Morebiti trka ravno v tem trenutku na vrata dornače liiše. »Odprite, niamica! Jclka trka,« tako pravi in trka. In tedaj se odpro hipoma vrata. Na pragu stoji ma+i in jo gleda. Jelka se je pa oklene okrog vrata in joka od veselja: ;-O, inamica, kaj ne poznate več svoje uboge Jelke?« — Takrat pa jo že objame mati in jo dvigne v naročje. Nese jo v hišo in kliče že od daleč: »Oče, Jelka se je vrnila ... Oj, naša Ijuba" draga Jelka, Jelčica!...« Tako govori mati; oče pa stoji kakor okamenel sredi izbe in ne more verjeti svojim očetn. Radost mu sije iz oči, radost in velika sreča. Takrat pa se ga že oklene hčerka okrog vrata. »Odpustite mi, oče, da sem vas žalila toiikokrat in sem bila tako trdosrčna in ošabna,« pravi Jelka in obljubi: »Saj ne bom nikoli več, oj, zdaj ne bom nikoli več.« — In radost zavlada v snsedovi hiši, velika radost, ker se je vrnila izgubljena hčerka. Še nocoj se razglasi po vsi vasi, da se je vrnila izgubljcna Jelka. Pri treh bratih or-jakih ie morala pasti ovce. Bridko in bedno življenje je živela. Pa je prišla Lenčica-desetnica. Rešila jo je in jo je poslala domov. Oj, kako je nocoj po vasi vse veselo! Le na Bregarjevem donui vlada žalost. Oče in mati sedita žalostna pri mizi in povešata glave. Leščerba brli na mizi. Tam na dolgi klopi pa sede ljube sestrice in zdihujejo: »Uboga Lenčica, zlata naša sestrica ...«
Mislila je tako Lenčica na klopci pred kočo. Glasno je vzdihnila, ko ste je domislila doma. A tedaj je zašumelo glasno v bližnjem grmovju. Lenčica je vzdignila glavo. Pogledala je v ono stran in je zagledala tri črne, kakor smreke visoke postave, ki so stopile izza grmovja in so se bližale koči. »To so bratje orjaki,« je pomislila. »Bog ve, kaj poreeejo, ko ne dobe več Jelke?«
Bratje orjaki so stopili li klopci. Prvi je dejal sklcdico mleka na klop, drugi pa skledico rumenega močnika. Molčali so in niso pogledali deklice. Lenčica pa je vstala in je voščila prijazno: »Dober večer, strici orjaki.«
Osupnili so or.iaki. Pogledali so na deklico in so se začudili. Videli so iired sabo tuje dete, ki ga še niso nikdar videli. Začudili so sc in so vpra-šali drug drugega: »Kaj pomeni to? Kaj je to?«
Prvemu orjaku se je zasvetilo v glavi. ».Jelka je pobegnila,« je dejal. »In ta dekiica ji je pomagala.« — Obrnil se je naglo k Lenčici in je izpregovoril, da je odmevalo daleč naokrog:  »Kdo si?«
A Lenčica se ni prestrašila. Mirno je pogledala orjaku v obraz, pa je odgovorila mirno: »Leneica — desetnica sem.«
»A kje je Jelka?« je nadaljeval orjak. In Leneica je odvrnila brez straliu: »Domov je šla. Zdaj se gotovo že raduje pri ubogi mamici. ()j. tako se mi je smilila, ko sem jo našla — ubogo svojo .lelčico. Pa scin jo komaj prisilila, da jc ubežala.«
Poslušali so jn orjaki in so j<> začudcno gledali.
—«   131   «—
»AH pa tudi veš, da boš morala zdaj ti ostati tukaj?« je govoril spet prvi orjak. »Ali veš, da te vzamemo za kazcn gor v črno votlino, kjer ne boš videla ne zlatega solnca, ne belega dne?«
Cirozeč je bil orjakov glas, in njegove oči so se bliskale. A Lenčica se ni stresla, airipak sc je nasmcliljala: »Oj, rada trpim, strici orjaki, oj, rada. Samo, da vem, da je Jelka zopet doma pri zlatj mamici... Vesela vam
Lenčlca jč rumeno potičlco.
boni pasla ovce, če mi pustite, in  born prepevala vesele pesmi. Uboga desetnica seni, pa nimam doma.«
Spogledali so se orjaki in  niso  rekli    besedicc.    Sanio nainežiko-
vali so si in so šepetali. Lenčica je  stala prcd njimi in jili je gledala pro-
seče. Naposled se je obrnil zopet   prvi orjak k  nji, pa jo je vprašal z
melikejšim glasom:  »Ali si ti ona  deklica, ki je podarila danes beraču rumeno potičico?«
-^.    132   —
->\)a, jaz sem bi!a,« jc odgovorila Lenčica. »Oj, tako se m\ je sinilil ubogi starček! Hudo mi je bilo, ker nisem imela drugega nego rumeno potičico, ki mi jo je spekla marnica za brašno.«
Nič več niso govorili orjaki. Obrnili so se in so odšli preko senožeti. »Lahko noč, strici orjaki!« je zaklicala Lenčica za njimi. A orjaki niso odgovorili. Izginili so onkraj senožeti, in Lenčica ni videla nič drugcga več nego srebrnc mesečne žarke, ki so drhteli nad širno, dclitečo seno-žetjo. Zmigala je Lenčica z glavo. Použila je svojo večerjieo in nato se je napotila v kočo. Pokrižala se je in je pokleknila. Ko je odrnolila svojo molitvico, je legla na borno postelj. Kmalu, kmalu je prišel k nji zlati spanec in jo je zazibal v mehke sanje. Skozi okence so se kradli srebrni mesečni žarki; tiho so drhteli po borni koči, kot bi čuvali malo deklico, ki je saniala tam na posteiji o zlatem domu iii se je smehljala v lepem snu.
Prvi svk belega dneva sc je zasvetil na visokem vrhu temnega Razorja, ko so se odprla vrata ubožne koče. Lenčica je stopila na prag in se je ozrla v nebo. Še so se svetile komaj vidno drobne zvezde. Toda polagoma so gasnile, in žarela je samo še jasna jutranjica. Lenčiea je sto-pila k studeneu. Lepo se je uniila in je stopila potem k staji. Odprla jc leso in je zaklicala: »Oj, ovčice, zaspanke! Kaj hočete prespati zlato zoro, ve zaspanke poniglave?«
»Be-be-be,« so se odzvale ovce in kar hipoma so se zgrnile okro.g nje. Vsako je pobožala Lenčica po mehketn vratu in jim je govorila pri-jazne besede. Razkropile so se ovce po širni rosni senožeti, in takrat je sinil hipoina beli dan v zagorski svet. Snežniki so zažareli v rdeči zarji, da se je zdelo, da je objel hipoma goreč ogenj te visoke do neba kipeee skale. Strmela je Lenčica vsa začudena v to gorsko krasoto. Z rokami si je zasenčila oči, pa se ie čudila. Tedaj pa je zašumelo kraj nje in, ko se je ozrla, je zagledala pred sabo brata orjaka.
»Dobro jutro, stric orjak,« mu je voščila prijazno. Prijazno ji je od-zdravil orjak, pa je rekel: »Pridna deklica si, Lenčica. Tako zgodaj si že pokonci, in zlatega solnca ni še nikjer.«
Gledala rnu je deklica v obraz in se je čudila. Zakaj orjak se ji je zdel podoben onemu ubogemu beraču, ki mu je podarila rumeno potičico. Samo da ni imel sive brade, ampak dolgo, črno.
»Prinesel sem ti kosilce. da ne boš lačna,« je nadaljeval orjak. »Oiej, usmiljena si bila z ubogim beračem iti si mu storila dobro. Nismo hudobni mi bratje orjaki. Poplačati ti hočetno ono, kar si storila beraču. Ni ti treba hoditi tako za ovcami kot gizdavi Jelki. In tudi peti ti ni treba. Veš, hoteli smo Jelko samo kaznovati, ker je trdosrčna in prcvzctna. Upam, da se je poboljšala tu. — Ti, Lenčica, pa pasi lepo našo živinico. Videla boš, da ti ne bo žal.«
Rekel je tako orjak. Položil je kosilce na klopco kraj koče in je odšel v skalovje. »Hvala lepa, stric orjak,<< je zaklicala Lcnčica za njini. Po-gledala jc na kosilce in sc jc začudila. ()j. na kiopci jc ležala ruincna poti-
-^«   133   »^-
čica. še lepša, še večja nego ona, ki ji jo je bila da!a dobra rnamica za brašno. In kraj potičiee je stal pisan loneek, v loneku pa je bilo polno sladkega medu. Razveselila se je Lenčica. V srcu pa si je mislila: »Ne bo mi hudega pri bratih orjakili. Laliko mi bo življenje kot nikjer v daljnem, tujem svetu.«
Vesela je bila Lenčica, da je zašla na zagorsko senožet. Rešila je ubogo Jelko in je našla lepo življenje. Ne bo se ji treba klatiti po širokem svetu; ampak blizu doina bo živela tu na scnožeti lcpo in krasno življenje pri bratih orjakih. Oj, dobro, da je zagledala nad silnim Razorjetn zlato ptico, ki ji je pokazala pot na širno senožet. — Lepo in pridno bo pasla ovce. Morda se še prikupi bratom orjakoin — saj hudobni niso. Hm, in potein — no, hni, in potem jih poprosi tupatam, da jo puste domov k liubim staršem in dragim sestricam. Pa jo nemara orjaki tudi puste, nemara...
Ko se je domislila Lenčica tega, je zavriskala na glas. Toda takoj jc prestraše:io utilinila. Začula jc žalostno in obupno beketanje tam kraj senožeti. Naglo je hitela tja; preko senožcti je hitela in je obstala nad globokim prepadom. Begala je tam ovca sempatja. Ozirala se je v prepad in ic beketala obupno. Leneica je pogledala v prepad. Daleč tam spodaj jc zagledala na ozki polici belo jagnje, ki je klicalo s slabim glasoin mater na pomoč. Zašlo je jagnje: na ozko polico je prišlo in ni moglo ne naprej, ne nazaj.
^Oj, jagnje, ti ubogo jagnje!« je zaklicala Lenčica. Krčilo se ji je sree. ko je gledala na ubogo živalco, ki je klicala tako žalostno. Oj, zdajpazdaj se nagne in se prekotali v prepad. Zdrči navzdol in prileti z razbito glavo na dno prepada... Stresla se je Lenčica ob tej misli in si je od strahu zakrila oči z rokami. O, ne, o, ne! Ne sme poginiti jagnje — ne sme! Njegova pastirica jc in njena dolžnost je. da ga reši. Toda kako?
A Lcnčica se ni pomišljala. Pričcla se je plaziti po navpični stcni. Varno in previduo se je oprijemala škrbastih robov in se je sptiščala navzdol. Nad njo navpičtia stena. a pod njo črni prepad, čigar dna niti ' ideti ni mogla. A ni se ustrašila vsega tega. Vedno itiže je priliajala. Le s tcžavo je še dobila za noge varne podporc. Pač so že skeleli prsti, ki so iih ranili škrbasti robovi. A Lenčica se ni zmenila za to. Saj je vedela. da prihaja vedno biiže k uboRenui jagnjetu. In res — še preden si je mislila, je stala kraj njega na ozki polici.
»Ti ubogo jagnje!« je izpregovorila, ko jc dospela do tresočc se živalce. Stisnilo se je jagnje k nji, in Lenčica ga je dvignila na rame. Obrnila se je vstran, da si najdc tain zložncjšc poti. In spet se jc plazila. plazila. Krčevito sc je je oprijcmalo jagnjc. Čutila je Lenčica njegovo tc/o. Znoj ji je tekel curkoma z obraza, in težko je sopla. Kakor v sanjah se ie oprijemala trdc, mrzle skale in je plezala kvišku. Noge so se ii pričelc šibiti in prsti, ki so ji krvaveli, so postajali vedno bolj trdi in neokretni.
—«    134    ——
»Samo še tri hipe!« je vzdihnila Lenčica. Z zadnjimi močmi se je vzpela kvišku in se je dvignila na zadnjo polico. In tedaj se je oddahnila. S lirbta je snela jagnje in ga je postavila tia polico. Veselo, radostno beketajoč je pohitelo jagnje preko police in se je vzpelo na drugi strani k materi, ki ga je pozdravljala z glasnim beketanjetn.
»Oj, pa sem ga rešila!« se je razveselila Lenčica. Prijela se je za skalo, da bi se dvignila in stopila na varno senožet. Toda hipoma se je zamajala skala. Odkrhnila se je in se je skotalila z glasniin ropotom in truščetn navzdol. Odmevalo je od vseh strani, in zdelo se je, kakor da bi se bil oglasil v prepadu grom.
Hitel je kamcn navzdol. Vzkliknila je Lenčica, ko ji je zmanjkalo hipoma trdih skal. Hotela se je hitro oprijeti drugega roba. Toda bilo je prepozno. Zdrknila je s kamenom v globoki, erni prepad ...
Tam gori na senožeti pa se je stiskalo rešeno jagnje k materi. Mati pa je beketala glasno, da je odmevalo od sivih pečin.                       (Konec.)