Dežurne trgovine v Novem mestu ob nedeljah in praznikih Samopostrežba Ločna Market Smrečnikova Market Drska °d 8. do 11. ure! Mercator Center Novo mesto na Cikavi °d ponedeljka do sobote od 8.00 do 80.00 ure nedelja in prazniki od 8.00 do 18.00 ure. ** Mercatornajbo/jšisosed Prisegla nova generacija Spominska slovesnost “Boji za vojašnico Cerklje ob Krki” -Srečanje borcev različnih generacij - Razstave CERKLJE OB KRKI - V poča-',ev Dneva državnosti RS je v pe-.• 23. junija, v vojašnici Slovenske Jbjske Cerklje ob Krki potekala spojka slovesnost pod naslovom °ji za vojašnico (letališče) Cerk-Je ob Krki”. Ob obletnici napada t p^arieve brigade 1943 leta na le-al'šče, ob 55-letnici vrnitve izgnan-ev 'n internirancev po koncu sve-une morije na svoje svobodne do-oh|Ve V PosavJu in Obsotelju ter ob letnici napada pripadnikov Terito-"a‘ne obrambe (TO) leta 1991 na ,erkljansko letališče so se srečali tu-■ borej različnih generacij: proti-•asistični borci iz let 1941 - 1945, izgnanci in interniranci, pripadniki TO v V?teran' ‘z leta 1991 ter današnji °jaki in starešine Slovenske vojske. ,7)ko Poveljnik Vojašnice Cerklje s rki Stanislav Zlobko kot pred-ai!nik Zveze združenj borcev in eležencev NOB ter izgnancev ter ^ stavnik Združenja veteranov °Jne za Slovenijo so v svojih nago-orih poudarili, daje že NOB predstavljala boj za tisočletni sen Sloven-iw|. uZa samos,ojno državo, da pa i brez vojne leta 1991 ne bi doseg-p astne samostojnosti in suverenosti. re'e^osti ni mogoče spreminjati, t Cniskovalci so si lahko ogledali 9i zanimive razstave: orožje, tehtna sredstva in opremo 24. oklep-°-mehaniziranega bataljona, oseb-0 in skupinsko orožje ter vojaško prem° Pehotnega bataljona, fotografije \z zgodovine letališča Cerklje Krki in iz vojne za samostojno Slovenijo leta 1991 v Posavju, fotografije 210. Učnega centra, 2. pehotnega bataljona ter iz življenja in dela ojakov, ki so nato prisegli. V kultur-em programu so sodelovali učenci n učitelji brežiške glasbene šole, oski pevski zbor Planina, pihalni ester iz Loč in narodno zabavni sambel Tonija Deželana. v a Poslrojitvenem prostoru poleg tu^,asn'ce Pa je bila v petek popoldne jak * SV!fčana Posega preko dvesto vo-bai°r pKlepno - mehaniziranega aUona in 2. pehotnega bataljona brigade, generacije “junij 2000". Pred starši in prijatelji so prisegli domovini. “Deveto leto imamo svojo državo in danes smo svoj gospodar kljub poskusom ogrozitve miru,” je dejal slavnostni govornik polkovnik Bogdan Mario in poudaril, da je zadovoljen, da se večina slovenskih fantov kljub možnosti civilnega služenja odloča za vojaško služenje vojske. L. MURN BARAGOV DAN TREBNJE - V petek, 30. junija, ob 20. uri se bo v avli CIK-a v Trebnjem pričela slavnostna akademija ob spominskem dnevu občine Trebnje -Baragovem dnevu. Slavnostni govornik bo dr. Andrej Vovko, predstojnik inštituta ZRC SAZU. V soboto ob 8. uri bodo izpred Baragovega spomenika pri župnijski cerkvi v Trebnjem krenili na pohod Po Baragovi poti. V nedeljo, 2. julija, bo v Knežji vasi slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode vodil slovesno mašo, slavnostni govornik pa bo zunanji minister Lojze Peterle. Ob vseh prireditvah ne bosta manjkala ne kulturni program niti pogostitev navzočih. NOVA ŠOLA V JURKLOŠTRU JURKLOŠTER - Ob srečanju borcev in aktivistov NOB Kozjanskega in celjske regije ter brigadirjev, ki so sodelovali na številnih mladinskih delovnih akcijah na Kozjanskem, so preteklo soboto odprli novo podružnično šolo v Jurkloštru. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Milan Kučan. POŠKODBA PRI SKOKU V KOLPO PRIMOSTEK - V Primostku je 2t. junija K. V. pri skoku v reko Kolpo s trapezom spodrsnilo, tako da je z glavo udarila v desko, padla v vodo in tam obležala nezavestna. V novomeški bolnišnici so ugotovili, da ima na glavi manjšo rano in lažji pretres možganov. DOMOVINI - Preko dvesto mladih fantov je v petek v Cerkljanski • n'ci svečano priseglo, da bodo služili svoji domovini. (Foto: L. M.) Da ne bo praznih Začele so se težko pričakovane šolske počitnice. Otroci so do jeseni odložili šolske torbe in se predali vsem radostim in vznemirjenjem poletnih počitnic, zraven pa tudi nevarnostim. Prav v poletnih mesecih in še posebej ob koncih tedna se namreč P° izkušnjah naše policije število prometnih nesreč močno poveča. Policija lahko s povečano prisotnostjo na cestah, z nadziranjem in svetovanjem vpliva le delno, odgovornost pa je predvsem na voznikih, zlasti do nemočnih otrok in drugih sopotnikov v avtomobilih. Vedeti je treba, da z neodgovorno vožnjo ne ogrožamo le sebe, tem-več tudi druge. In če nam že ni za lastno zdravje, ne gre pozabiti, da nimamo pravice ogrožati zdravja in življenja drugih. Kot opozarjajo z ministrstev za šolstvo in šport ter za notranje zadeve, je dolžnost vseh nas, da otrokom I. septembra omogočimo varno vrnitev v šolo. Zato vetja povečati zbranost za volanom, upoštevati prometne predpise, še zlasti ob vožnji v bližini igrišč, kopališč in stanovanjskih naselij. Trenutek nezbranosti in neprevidnosti je mladim moč opravičiti, ne gre pa dopustiti, da se skok za žogo, nepreviden zavoj na kolesu ali korak preveč na rolerjih konča z nesrečo. Zato v počitniških mesecih starši in sploh vsi odrasli pazimo na otroke! Da prvega septembra ne bo praznih sedežev v klopeh slovenskih šol! Vsako leto namreč na naših cestah umre kar za razred otrok. LIDIJA MURN I >c •>c ITALIJANSKA TROBOJNICA NAD CERKUAMI - Nastop italijanske akrobatske skupine Frecce Tricolorije na veliki letalski miting v Cerkljah pritegnil največ pozornosti, žal pa je svetovno znana skupina po svoji sobotni predstavi le napolnila rezervoarje z gorivom in se vrnila domov, tako da v nedeljo od obljubljenih treh akrobatskih skupini ni nastopila nobena. Tudi brez Italijanov je imelo okoli 10.000 gledalcev v nedeljo in nekaj tisoč manj v soboto kaj videti. Več o letalskem mitingu v Cerkljah na športni strani. (Foto: I. V) Požegnali so savske elektrarne Poslanci so v hitrem postopku podprli zakon in dodelili koncesijo za 50 let Savskim elektrarnam - Gradnja HE Boštanj že jeseni? - Čez 90 milijard tolarjev za naložbo IJUBLJANA - Če v tej državi zakoni kaj veljajo, potem zdaj ne bi smelo biti več ovir za pospešeno graditjo hidroelektrarn v spodnjem toku reke Save: v Boštanju, na Blanci, v Krškem, Brežicah in Mokricah. Poslanci državnega zbora so namreč pretekli petek po hitrem postopku s podporo vseh poslanskih skupin sprejeli zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Aprila so ga predlagali trije poslanci LDS: Jože Avšič, Branko Janc in Tone Anderlič. Naložba naj bi po predračunski vrednosti stala 93 milijard tolarjev in je tako za gradnjo avtocest največja slovenska naložba. S sprejemom zakona so poslanci za 50 let podelili tudi koncesijo za izkoriščanje Save družbi Savske elektrarne, ki je lastnik edine že zgrajene hidroelektrarne iz tega niza, HE Vrhovo. 26 odst. predračunske vrednosti oz. 24 milijard tolarjev bo namenjenih za infrastrukturne posege, ki bodo potrebni zaradi same gradnje elektrarn ter za potrebne spremembe v lokalni infrastrukturi. Ta del denarja naj bi zagotovili iz državnega proračuna in z državnim poroštvom, medtem ko bo denar za samo gradnjo energetskih objektov zagotovil koncesionar, družba Savske elektrarne. O pomenu hidroelektrarn na Savi je bilo po letu 1994, ko je vlada objavila razpis za podelitev koncesije, ki je pred nekaj meseci propadel, že veliko rečenega in napisanega. Posavje bo končno razrešeno večletne rezervacije prostora zaradi predvidene gradnje, kije onemogočala prostorsko ureditev območja ob Savi, zavirala gradnjo cest in komunalne infrastrukture ter posredno tudi razvoj gospodarstva in kmetijstva na območju. Z gradnjo hidroelekrarn pa naj bi območje ob Savi tudi dokončno zavarovali pred poplavami. Veriga elektrarn prinaša dodatno proizvodnjo vršne energije in večjo moč. Naložbo težko čaka tudi gospodarstvo, predvsem strojegradnja in gradbinci, pa tudi malo gospodarstvo in projektanti. V 15 letih naj bi neposredno pri gradnji delalo 520 I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH Podbevskova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454 delavcev, v vzporedni proizvodnji materialov 800 in posredno še 1.200. Kot je v petek po seji državnega zbora povedal poslanec Jože Avšič, zdaj ne bi smelo biti več ovir za začetek gradnje. Sam pričakuje, da se bodo dela pri drugi iz verige, to je boštanjski elekrarni, pričela že to jesen. “Zakon je sprejet in treba ga bo uresničevati, čeprav vemo, da si bo še treba izboriti potrebna sredstva za naložbo v državnem proračunu,” je opozoril. B. DUŠIC GORNIK 07/ 30 81 118 I ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-mnil: 15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije • ZA VSAK NAKUP NAD 25.000 SIT darilo MAJICA KOBRA ; Ob koncu tedna bo delno jasno in toplo, popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe. B? u n BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Zaščitite se pred krajo delnic! Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), tr 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, B 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, B 0608/41-371 Berite danes stran 2: • Na Iglenik je pritekla voda stran 3: • Cerarjeve lastovke stran 7: • Ni niti agregata, kaj šele klime! stran 8: • V Cerkljah tudi civilna letala? stran 9: • Okusni jajčefci iz Šentjerneja c stran II: • Usodni neverjetni telefonski pogovori stran 18: • Krasni novi svet genskega spreminjanja organizmov Spomenik žrtvam vojne za Slovenijo? Na Medvedjeku kresovanje na predvečer dneva državnosti TREBNJE - Na predvečer dneva državnosti sta občinska odbora SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS Trebnje pripravila kresovanje na Medvedjeku pri Velikem Gabru. Verjetno se le malo Slovencev zaveda, da je bila prav na Medvedjeku dobljena vojna za Slovenijo. Tam je sedaj samo protitankovska piramida, ki je skrita v travi. Prav bi bilo, da se na tem mestu postavi spomenik žrtvam vojne za Slovenijo. Kresovanja seje udeležilo več kot 150 ljudi. Zbrane je nagovoril predsednik KS Veliki Gaber Anžlovar. O pomenu državnega praznika pa so spregovorili Zaletel, inž. Metelko in dr. Pavlin, ki je poudaril, da je rojstni dan države Slovenije največji dogodek v tisočletni zgodovini Slovenije, zato ga praznujemo z največjim veseljem in z vsem srcem. Na tej vojni, kije trajala le 10 dni, je zgrajen temelj današnjih demokratičnih odnosov v Sloveniji, kar je pogoj za svobodno ustvarjanje življenja državljank in državljanov republike Slovenije. Rojstni dan države Slovenije je naj večji dogodek v tisočletni zgodovini Slovencev. Praznujmo ga z vsem srcem! Ubrana slovenska pesem je ob pojemajočem ognju odmevala dolgo v noč. B. PAVLIN PRAZNIK OBČINE MIRNA PEČ - Prejšnjo sredo je občina Mirna Peč prvič praznovala svoj praznik 21. junij, dan, ko so se leta 1998 krajani na referendumu odločili za samostojno občino. Na osrednji prireditvi so podelili občinske nagrade in priznanja. Za prvega častnega občana so proglasili pesnika Toneta Pavčka, rojaka iz Sentjurija v mirnopeški občini. Na fotografiji: Tone Pavček čestita 93-letnemu Florjanu Lužarju, dobitniku spominske plakete občine, ki jo je prejel za več kol 70-letno delo v gasilstvu. (Foto: A. B.) ISSN 0416-2242 9 770416 224000 Koga še briga politka! KRESOVANJE V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Šentjernejsko društvo Gallus Bartholomaeus je na kresni večer pripravilo praznovanje najdaljšega dne v letu, ki je zanimivo tako s kulturnega kot z etnološkega vidika. Državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, etnologinja doc.dr. Duša Krnel Umek, je predstavila pomen kresovanja in skupaj s predsednikom društva Stanetom Bregarjem simbolično prižgala kres. Kulturni program so oblikovali: dekliška zbora Beli cvet in Plamen, zbor Društva kmečkih žena, pesnik Jože Grgovič in folklorna skupina iz Škocjana, čarodej Niko pa je ob koncu prireditve obljubil dež, ki so se ga v soboto razveselili prav vsi. ZBOR MAKEDONSKIH SLOVENCEV DOLENJSKE TOPLICE - Po Sloveniji ta čas gostuje pevski zbor Slovenskega kulturnega društva Franceta Prešerna iz Skopja, ki pod vodstvom Tomislava Šopova poje slovenske in makedonske pesmi ter tudi črnske duhovne. V soboto, I. julija, bo ob osmih zvečer nastopil v Dolenjskih Toplicah. Zoper nenehne delitve Srečanje LDS ob dnevu državnosti na sevniškem gradu SEVNICA - “Prepričan sem, da lahko Slovenci v naslednjih letih naš razvoj še pospešimo in zagotovimo vsem Slovencem boljše življenje, čim več delovnih mest, čim čistejše okolje in pa čim mirnejše medsebojno življenje. Ne moremo se med sabo stalno deliti, stalno prepirati, stalno vračati v preteklost in stalno oživljati nekdanja čustva,” je med drugim dejal predsednik Liberalne demokracije Slovenije dr. Janez Drnovšek tisočeri množici, ki se je kljub dežju zbrala v parku sevniškega gradu. “Bistvo moderne, skupne Evrope, ki jo gradijo nekdanji sovražniki, kot so Nemčija, Francija in drugi, je ravno v tem, da je prerasla nekdanje delitve, konflikte in napetosti ter vzpostavila medsebojno sodelovanje, ki naj bi bilo tako trdno, da se ne bi mogle nikoli več ponoviti evropske vojne in konflikti, ki so nas spremljali skozi stoletja. Mi smo pripravljeni dokazati Slovencem, da smo zmožni takšnega odnosa, življenja in strpnosti drug do drugega.” je dejal dr. Drnovšek. P. P. Nekateri so izvolitev nove vlade sprejeli s pretiranim navdušenjem in velikimi pričakovanji, ker je končno zavladala njihova politična opcija, na drugi strani pa ne manjka takih, ki se bojijo za svoja delovna mesta ali priborjene položaje. Na splošno pa nikomur ni kaj dosti žal za staro vlado in vedno istimi obrazi, ki so se leta menjavali na bolj ali manj pomembnih položajih. Kljub vsemu spremembe jemljejo z veliko mero previdnosti, kar je menda običajno za ljudi, in še s končkom bojazni. Pri nekaterih glasno in pri drugih bolj prikrito ostaja strah, da bodo novi oblastniki začeli zajemati s preveliko žlico in bodo takoj hoteli imeti vse. Pri tem nas ne more kaj prida potolažiti izgovor, da je tako ali pa še slabše delala tudi prejšnja oblast. Naši anketiranci ostajajo trdno na tleh in ne pričakujejo preveč od nove oblasti. In za konec nekaj, kar dokazuje, da tudi Slovenci postajamo čisto običajno ljudstvo, ki ne pozna vseh politikov, ki ne spremlja več tako goreče sej državnega zbora ali tiskovnih konferenc političnih strank. Politika nas vse manj zanima. LIDIJA KAVRAN ŠTRBAC, univ. dipl. inž. Arhitekture, iz Kočevja: “Na neki način je prav, da se vlada zamenja in da se tudi drugi politični opciji da možnost, da bi stanje izboljšali. Nisem pa prepričana, da je vlada v sedanji zasedbi tista, ki to lahko stori. Ne vem, kakšna bi morala biti vlada, da bi uspela izboljšati stanje na področju gospodarstva, zmanjšati brezposelnost in izboljšati standard ljudi, menim pa, da je imela prejšnja vlada več možnosti za to, kot jo ima sedanja. Po mojem je bila prejšnja vlada boljša." POLONA RIGLER GRM, kustosinja iz Ribnice: “Vse spremembe so dobrodošle, moti pa me, da gre pri vsem skupaj bolj za strankarske zadeve kot pa za iskanje prave poti za reševanje problemov. Moti me lobiranje, kar se v tej situaciji še bolj krizno čuti, čeprav menim, da ne bi bilo dosti boljše, če bi bile izredne volitve. Na zamenjavo vlade gledam kot na politični prepih, seveda pa pričakujem tudi, da bo nova vlada kaj naredila.” MILOJKA GERŠAK, uslužbenka iz Leskovca pri Krškem: “Nič ne pričakujem od nove vlade. Ker ima k sreči na voljo le približno dva meseca do novih volitev, ne bo mogla narediti nič koristnega. Upam pa, da v tem kratkem času tudi ne bo mogla narediti preveč škode. Naj se vendar čimprej zgodijo te državnozborske volitve, potem bomo pač dobili vlado, kakršno si zaslužimo!” SUZANA KOCJAN, srednja medicinska sestra v sevniškem domu upokojencev: “Vseeno mi je tako rekoč, kdo nam vlada, toda podobno kot številni se tudi jaz sprašujem, ali niso mogli ti pomladniki na čelo vlade postaviti koga iz Slovenije? Saj imamo dovolj sposobnih strokovnjakov, ki dobro poznajo domače razmere in bi gotovo to nalogo bolje opravili kot nekdo iz Argentine.” JANEZ ZUPAN, podjetnik iz Trebnjega: “Vesel sem, daje prišlo do zamenjave vlade, tako kot sem bil kot pionirček navdušen v Titovih časih, ko razmer nisem poznal. Svež veter, ki jo prinaša nova vlada, je lahko samo koristen za vse nas, zato je moja evforija vsaj tolikšna, kot je zavoljo presenetljivo dobre igre in borbenosti slovenskih nogometašev na evropskem prvenstvu.” BORIS HICTALER iz Armeškega, prodajalec v mesnici Bobič v Brežicah: “Za politiko se posebej ne zanimam in od nove vlade nič ne pričakujem, nobenih konkretnih izbopav. Kljub temu sem dogajanje okrog imenovanja vlade spremljal. Bomo videli, koliko časa bo zdržala, saj bodo kmalu volitve. Takrat se bo pokazalo pravo stanje. Če so postavljeni pravi ljudje, jih bodo volivci še potrdili.” MARIJA SLANC, upokojenka, iz Berčič pri Metliki: “Vesela sem, da smo končno dobili novo vlado in da je dobila priložnost za vladanje tudi bivša opozicija. Ostaja ji sicer precej malo časa za vladanje, toda ko spremljam njeno delo, spoznavam, daje zelo pohitela z delom. Mislim pa, da se bodo tudi volivci veliko lažje odločili na jesenskih volitvah, če bo vlada pokazala dobro voljo za delo.” TONE GRAHEK, učitelj glasbe iz Črnomlja: “Navadno damo novi vladi sto dni časa, preden začnemo ocenjevati njeno delo, zato je sedaj težko karkoli reči. Želim si le, da se naša vlada ne bi posluževala skrajnih potez. Da torej ljudi ne bi posiljevala z zadevami, ki niso priljubljene, ter da bi spoštovala in upoštevala vse ljudi z njihovimi različnostmi in posebnostmi vred." MINKA RUS, bančna uslužbenka iz Novega mesta: “Ob vseh peripetijah z novo vlado se počutim nelagodno, negotovo in z nezaupanjem pričakujem prihodnost. Bojim se, da ljudje, ki so prevzeli vodenje naše države, ravnajo preveč ideološko, strankarsko. Taka je biia, žal, tudi proslava dneva državnosti. Tak vtis so imeli tudi zamejski Slovenci v Trstu, s katerimi sem spremljala to proslavo.” Visok jubilej v obdobju vzponov Mestna godba Metlika, ena najstarejših v Sloveniji, dva dni proslavljala 150. obletnico - Okrog 800 godbenikov v povorki igralo skozi Metliko - Slavnostni govornik dr. Janez Podobnik SREČANJE LDS V SEVNICI - Dr. Janeza Drnovška je ob prihodu na grad pozdravil predsednik OO LDS in sevniški podžupan Andrej Štricelj, prijetno pa ga je presenetila domačinka Olga Vene s posebnim kruhom, s sevniškim grbom in klasjem. Z ubrabnim petjem so polepšali deževni dan vokalna skupina Coro-na in oktet Jurij Dalmatin. (Foto: R Perc) PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI - Občina Šentjernej in društvo Gallus Bartholomaeus sta v nedeljo, 25. junija, ob dnevu državnosti pripravila slavnostno akademijo. Slavnostni govornik varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je v svojem nagovoru poudaril pomen praznovanja rojstva slovenske države, zbranim v večnamenskem prostoru šentjernejske osnovne šole pa je ob prazniku voščil tudi župan Franc Hudoklin. V kulturnem programu so nastopili: Šentjernejski oktet, klavirski trio glasbene šole Marjana Kozine, pesnik Jože Grgovič in dekliški zbor Beli cvet. Zadnja vas v krajevni skupnosti Dolž, ki je dobila vodovod - P° 2000 mark in samoprispevek - Sedaj je na vrsti KS Podgrad IGLENIK - V najhujši suši, ki še posebej pesti vasi, ki nimajo vodovoda, je prejšnji četrtek voda po ceveh pritekla v odmaknjeno podgorsko vasico Iglenik. Tako je še zadnja vas v krajevni skupnosti Dolž dobila vodovod. Kot je na prisrčni slovesnosti, ki sojo ob otvoritvi vodovoda sredi vasi pripravili učenci podružnične šole z Dolža, povedal predsednik dolške krajevne skupnosti Stane Šalehar, so začeli graditi vodovod pred sedmimi leti, za kar je vsako zainteresirano gospodinjstvo prispevalo po 2000 mark, poleg tega pa so krajani za to plačevali tudi 3-odstotni samoprispevek. Takrat v celi tej podgorski krajevni skupnosti ni bilo niti enega vodovodnega priključka. “Danes, ko smo odprli še vodovod za Iglenik, pa je v naši krajevni skupnosti okoli 120 vodovodnih priključkov,” se pohvali Šalehar. Vseh gospodinjstev v krajevni skupnosti je okoli 120, se pravi, da vsa še nimajo vodovoda. “Vsak, kdor hoče in je seveda voljan plačati svoj del, ima lahko vodo!” Zanimivo je, da so se le na Igleni-ku, kjer so zadnji dobili vodo, za vodovod odločila prav vsa gospodinjstva. Daje vasica, nad katero se strmo vzpenjajo gorjanski gozdovi, živa, govori tudi to, da so bn pred 10 leti naseljene le 3 hiše-danes jih je 8, od tega je večina na novo zgrajenih, celo mlada družina iz mesta si jo je postavila praV na koncu vasi. Celotni vodovod v KS Dolž )e veljal okoli 100 milijonov tolarjev, del denarja sta prispevali novom6" ška občina in država iz sklada za demografsko ogrožena območja-Sam vodovod za Iglenik pa je sta okoli 30 milijonov tolarjev, od tega je 14 milijonov tolarjev prispeva18 država, 5 milijonov občina, ostalo pa krajevni skupnosti Dolž in P°a grad. Vodovod za Iglenik je namreč del bodočega vodovoda Vrhe-Vel. Cerovec, ki je naslednja P°“ gorska vas, ki bo dobila zdravo P'1 no vodo. Novomeški župan m-Tone Starc je na Igleniku še enkra potrdil, da je sedaj na vrsti za vodovod krajevna skupnost Podgrad' A. BARTEU METLIKA - Minuli konec tedna je Mestna godba Metlika praznovala 150 let neprekinjenega delovanja. S tem sodi med najstarejše v Sloveniji, zato ne čudi, da je bilo tudi dvodnevno praznovanje tako slovesno. Metliški godbeniki so delali ob navdušenju meščanov, razumevanju občinskih mož ter v svojem velikem zanosu. Združevala jih je ljubezen do glasbe, ne glede na poklic in starost. Tudi danes je tako, saj šteje najmlajša godbenica Sara Vivoda komaj 12 let, medtem ko je starosta Ivan Kapušin godbi zvest že 53. leto. V poldrugem stoletju njihovega delaje bilo tudi veliko težav, ki so jih povzročala nihanja v članstvu, bolezni, nesoglasja med generacijami. A vedno se je našel kdo, kije opogumil ljudi, jih spodbujal, poučeval, skratka, nadaljeval z delom. Vse do današnjih dni, ko pod taktirko Rafka Ogulina ubrano igra 47 godbenikov, ki so prepričani, da je danes za njih obdobje vzponov. Kot je na petkovem slavnostnem koncertu na metliškem grajskem dvorišču, ki je sledil otvoritvi razstave v Ganglovem razstavišču, dejal metliški župan Slavko Drago-van, bi jih marsikje drugje ob tako visokem jubileju godbe razneslo od prestiža. Metličani pa ostajajo trdno na tleh. Zagotovil je, da bo gotovo prej propadlo marsikaj drugega kot metliška godba, ki je igrala v štirih državah: v Avstro-Ogrski, v stari Jugoslaviji, SFRJ in v Sloveniji. Župan je izročil predsedniku Bojanu Flajniku, ta pa godbeniku Josipu Hrstetu pozavno. Slavnostni govornik Ivan Pal, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je pohvalil godbenike, ki se ne podrejajo potrošništvu in jim ni škoda časa za vaje. Podpredsednik Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Igor Tršar je poudaril, daje Slovenija na križišču mnogih narodov, zato je še toliko pomemb- NOVO VODSTVO REGIJSKE SDS NOVO MESTO - Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Socialdemokratske stranke Slovenije do-lenjsko-posavske-belokranjske (DPB) regije so predstavili novo vodstvo te regije. Namesto Janeza Mežana je predsednik regijske SDS Branko Kelemina iz Sevnice, tako kot Mežan poslanec v Državnem zboru; tajnik pa je Robert Vinšek iz Dolenjskih Toplic, sicer učitelj zgodovine na novomeški OŠ Šmihel. DPB regija je ena od 11 SDS-ovih regij v Sloveniji in združuje 13 občinskih odborov. neje, da ohranimo svojo identiteto. Flajniku je izročil jubilejno priznanje, Ogulinu pa note Suite za pihalne orkestre, v kateri je avtor Jani Golob uporabil tudi belokranjske melodije. Tone Urbas, podpredsednik Zveze godb Slovenije, ki ima 70 članic, je pripel na prapor Mestne godbe Metlika spominski trak zveze, izročil spominsko plaketo ter podelil priznanja Mednarodne glasbene zveze, v katero je vključena Zveza godb Slovenije. Zlato medaljo sta si za več kot 35 let igranja prislužila Jože Vraničar in Vekoslav Bezek, medtem ko je Ivan Kapušin prejel križ za zasluge. Sobotno prireditev, ki so jo združili s 23. srečanjem pihalnih godb Dolenjske in Bele krajine, so pričeli s poldrugi kilometer dolgo povorko skozi Metliko. V njej je sodelovalo 15 pihalnih godb in orkestrov, dve mažoretni skupini ter nekaj metliških društev. Na prireditvenem prostoru je okrog 800 godbenikov pod vodstvom Raft Ogulina in Sandija Franka iz Seri-jerneja skupaj zaigralo dve skla bi. Potem seje vsaka predstavila *e s svojim programom. Še Pose^jt pohvalil vse boljšo kakovost god predsednik Zveze pihalnih godb in orkestrov Dolenjske in Bele krajine Jože Koporec. , Predsednik državnega zbora dr-Janez Podobnik, slavnostni govornik na sobotni slovesnosti, pa J med drugim dejal, da „delo g°db^ nikov vse bolj postaja bivanjsk samoumevnost, ki ne bo nikoli pn stala na to, da se jo sliši samo o priložnostih, kakršna je bila toEra,. na. Zakaj tudi bi, ko pa je zarad | svoje specifične umetniškosti preživela vse mogoče modne muhe- l Dotaknil seje tudi sedanjih razme v državi in dejal, da je stična toc j ka kulture in politike v besedi sv boda. Kot je dejal, je imel v misli I novo vlado, ki sojo mnogi P0SPre mili na pot z zadržki in očitki, ko da so pozabili na različnosti v po * tičnih pogledih in na dejstvo, d politične razlike niso nič slabeg^ ter da samo različnost omogoc preverbo, napredek. * I M. BEZEK-JAKsE ( PESMI IZ 800 GLASBIL - Veličastno je bilo ob visokem jubileju metliške ne godbe korakanje in igranje okrog 800 slovenskih godbenikov skozi Melit*j • Pa vendar so imeli še dovolj moči, da so skupaj zaigrali dve skladbi na prirt-11 venem prostoru pri gasilskem domu (na fotografiji) in pripravili še petnajstmtn ne samostojne nastope. (Foto: M. B.-J.) VODA NA IGLENIKU - Visoko je brizgnila voda na Igleniku, zadnji vasi v podgorski krajevni skupnosti Dolž, ki je dobila vodovod. (Foto: A. B.) Na Iglenik je pritekla voda Novomeška kronika _ JAVNOST - Veslanje je nevaren jPort. Obstaja nevarnost poškodb. “Oksarskih. To je prejšnji teden sku-direktor novomeške agencije za sP<>rt Miran Jerman, ko gaje užgal ™en od tekmovalcev ekipe Krke na delavskih športnih igrah, ki seje na veslanju po reki Krki zapletla z yeslači Cestnega podjetja. Na konja jih je skupil nič krivi Jerman, akipa policijske postaje se v spor n' Vrnešala, policisti so počeli tisto, ^radi česar so prišli - vestno vesla-'■ Cisto na koncu, ko so se razgrete Shasti polegle, pa so sklenili, da do-sodek ne bo šel v javnost. Torej: dor to bere, ni za v javnost. “OMOC - Novomeški župan dr. one Starc, ki okreva po bolezni, se hub temu da je še na bolniški, ddeleži kakšne prireditve. Tako je ■1 prejšnji teden na odprtju vodovo-a v podgorski vasici Iglenik. Tja je oda prišla v največji suši in vroči->• m prav huda vročina je povzroči-?■ da je neka ženska omedlela. uPan se je takoj prelevil v svoj Prvotni poklic zdravnika, priskočil da Pomoč, pa tudi mrzla voda je bila Pri roki. Kaj več pa na srečo ni bilo Potrebno. Članstvo - Na tiskovni kon-erenci regijske SDS je novinar Prašal. koliko članov stranke je v dojsko-posavsko-belokranjski Siji, ki šteje 13 občinskih odborov. ■ oy' Predsednik Branko Kelemina . . v zadregi in je kar na pamet aril s številko 5.000. Prejšnji pred-n Pik Janez Mežan je bil tiho, Predsednik novomeških social- i ^ j j j-\ IM O C J JJ emokratov Miloš Dular pa je pri-samo vsakega drugega člana £,a Predsednika" Kelemine. No, anarino pa jih plačuje tri četrt od Polovice. So pa ti, je bilo rečeno, edni svoje stranke. LEVI IN DESNI - Novomeški Podžupan in dolgoletni funkcionar ovomeške ZLSD Marjan Somrak esni, v resnici pa levi) in predsed-,, PPkdanjih novomeških krščan-«th demokratov Lojze Turk (levi, v snici pa desni) sta se prejšnji vroči rtek srečala na teniškem turnir- ju Zavarovalnice Tilie na Otočcu, lg-tala sicer nista. Vsaj tenisa ne. Sta Pa’stara politična nasprotnika, v udi vročini družno popila mrzlo Pivo. Možaka sta bila tudi sošolca Pn izrednem študiju na novomeški isokt šoli za upravljanje in poslo- nrv-6’na !jater's,a diplomirala med -111?1- Ta šola je očitno prava ko-kadr°v. Somrak je takoj v*. . i^ktor novomeškega stano-jskega podjetja Zarja (v lasti dne), pa pre(j d»faV,ni sekretar na ministrstvu za ael° (v "lasti" nove vlade). -"a gospa je rekla, da v Socialninokratski stranki uporabljajo re‘zkušeno partizansko metodo °nsPiracije. 5. maja so izvolili ,0V.° v°dstvo dolenjsko-posavsko-e -'"V::* ■ ' ' i '' I KONCERT - Kulturno društvo Hinje je ob dnevu slovenske državnosti pripravilo in organiziralo koncert moškega pevskega zbora iz Ambrusa. Moški pevski zbor pod vodstvom zborovodje Cirila Hočevarja seje predstavil v gasilskem domu v Hinjah z desetimi ljudskimi pesmi. Zbor, ki šteje deset članov, deluje že deveto leto, nastopa v ožji in širši okolici Ambrusa na raznih prireditvah. IZŠLA FUŽINA - Izšla je nova praznična Fužina, časopis Kulturnega društva Dvor. Prinaša zanimivo branje o delu društev, pevskem zboru KD Dvor, o začetkih obnove železarne na Dvoru, obnovi prelepe cerkve sv. Pavla na Vinkovem Vrhu itd. VILI RESNIK NAVDUŠIL - Prišel prvič, zapel in navdušil. To je bil Vili Resnik na otvoritvi letošnjih poletnih grajskih prireditev v Žužemberku. Kljub hladnemu vremenu je bilo grajsko dvorišče polno starih in mladih obiskovalcev, ki so bili nad izvajanjem popularnega pevca zabavne glasbe navdušeni. OBISK - Žužemberk so v nedeljo obiskali tudi člani Društva ledvičnih bolnikov iz Novega mesta. Ogledali so si številne znamenitosti, med drugimi tudi žužemberški grad. Tam sta jih pozdravila tudi župan občine Žužemberk Franc Škufca in v imenu TD Suha krajina Francka Ožbolt. SKUPAJ S STARŠI - Učenci osnovne šole Prevole so ob zaključku šolskega leta pripravili zaključno prireditev z bogatim kulturnim programom, skeči in igricami, v kateri so sodelovali tudi starši. KINOLOGI PRAZNOVALI - Kinološko društvo Novo mesto je ob 25-letnici svojega delovanja na vadbišču na Grabnu minulo soboto ustanovnim in zaslužnim članom podelilo priznanja in društvena obeležja, nato pa je sledila vaja reševalnih psov (na sliki). Društvo, ki deluje v šestih občinah novomeškega območja in je član Kinološke zveze Slovenije, skrbi za vzrejo čistopasemskih psov, predvsem pa za vzgojo in šolanje psov in njihovih lastnikov. Organizirajo malo šolo, začetne in nadaljevalne tečaje ter šolanje psov in vodnikov reševalcev izpod ruševin, lavin in za iskanje pogrešanih oseb, pripravljajo pa tudi izpite in predavanja za pravilno nego, zdravo prehrano in odpravljanje vedenjskih motenj pri psih. (Foto: M. Kotnik) GNEZDO V GARAZl - Ze sedem se lastovke vračajo v gnezdo, ki so ga prilepile pod strop garaže. V deželo prinašajo pomlad, Stanetu Cerarju iz Gotne vasi pa veselje in srečo. (Foto: A. B.) Cerarjeve lastovke Že sedem let lastovke gnezdijo v garaži Staneta Cerarja v Gotni vasi in mu lepšajo ter bogatijo življenje NOVO MESTO - Lastovka je glasnica pomladi in simbol zvestobe, navezanosti in vračanja pod domači krov. Jože Cerar iz Gotne vasi jih vsako leto še posebej težko čaka. “Ko prilete, mi do jeseni življenje lepšajo in bogatijo," se kar razneži ta upokojeni avtoprevoznik. Pred sedmimi leti je namreč lastovičji parček prilepil gnezdo pod strop Cerarjeve velike garaže in od takrat jih Stane redno opazuje in beleži vse, kar je v zvezi z “njegovimi" lastovkami. “Brž ko sem videl, da sije lastovičji parček za svoj dom izbral mojo garažo, sem snel šipo na velikih garažnih vratih, da sta ptici lahko neovirano letali noter in ven. Ko sta zače- CERAR IN LASTOVKA - Ko je lastovka verjetno zaradi škropiva poginila, jo je dat Stane Cerar preparirati. "Ta ostane pri meni tudi čez zimo,"pravi. (Foto:A. B.) li graditi gnezdo, sem bil tako vesel in bi jima najraje kar pomagal. V dveh tednih je bilo gnezdo narejeno, samička je vanj znesla štiri drobna jajčka in kmalu so se izvalili mladički,” živo pripoveduje. Naslednje leto lastovk ni bilo, potem pa redno vsako leto. Brž ko opazi prvo lastovko. Stane sname šipo na garažnih vratih. “Nič jih ne moti, če v garaži delam, tudi če razbijam ne, vznemirja jih le, če jih odkrito opazujem.” Zato si je iz kartona naredil zaklon, za katerega se skrije in skozi odprtino naskrivaj opazuje svoje ljube ptice. Zabeleži, kdaj priletijo, kdaj znesejo jajčka in koliko, kdaj se izvalijo mladiči, kako jih starši krmijo, popiše, kako jih učijo in spodbujajo k letenju. “Velikokrat jim ob večerih, ko so vse v gnezdu, igram na harmoniko. Samo glavice obračajo, kot da pojejo zraven,” je zapisal spomladi 1997. Nekoč je naštel, da sta starša v 10 minutah 17-krat mladičem prinesla hrano. Cerarja je zelo razžalostilo, ko je predlani neko jutro samičko našel mrtvo pod gnezdom. Za to krivi škropljenje proti plevelu na koruznih njivah. "Samček je še kakšna dva tedna sameval in preletaval gnezdo ter jo klical. Izgledalo je, kot da žaluje. Jaz sem,” pravi. Poginulo samičko je dal preparirati in jo ima še danes. Lani so Cerarjeve lastovke odletele 10. septembra, vrnile pa so se letos na Jurjevo, 24. aprila, in sedaj iz gnezda že letajo štirje mladiči. "Letos sta v graži dve lastovičji gnezdi, a naš parček ni dovolil še enemu, da bi se naselil tukaj. Sedaj ko so mladiči že večji in v tej hudi vročini, starša spita posebej.” Cerar, odkar je po 45 letih delovne dobe v pokoju, napiše tudi kakšno preprosto pesem. Ena poje tudi o njegovih lastovkah. “Sreče mi večje nihče ne da, kot drobna ptička lastovka,” pravi v njej. A. B. KMEČKE IGRE - Regijskega tekmovanja društev podeželske mladine (DMP) "Kmečkih iger" v Škocjanu so se udeležile skupine novomeške Srednje kmetijske šole Grm in društev iz Semiča, Metlike, Mirne peči, Novega mesta in Zbur. Pomerile so se v petih igrali: košnji, grabljenju trave v kopico, “pajsanju" hloda, prenašanju vode po čokih in skakanju v vreči z ovirami. Največ spretnosti in znanja so pokazali člani DPM Zbure, drugo mesto so osvojili Mirnopečani in tretje No-vomeščani. Prvi dve moštvi sta se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo L julija v prekmurskih Bodoncili. Za vzdušje na tekmovališču so poskrbeli plesna skupina Plamen in ansambel Pogum ter člani in navijači zmagovalne skupine, ki so se na tekmovanje pripeljali s traktorjem Stayer iz leta /95/. Petelinovi zapiski o Šentjerneju Šolski projekt je postal knjiga - Pri zbiranju podatkov sodelovali učenci, učitelji in občani ŠENTJERNEJ - “Šolski projekti so postali sestavni del vsakdanjega utripa šole. Nimamo podatkov, koliko jih je na šoli že nastalo. Vemo pa, da je ta, ki vam ga bomo predstavili danes, naš najveeji, najboljši in na-jdragocenejši!” je na predstavitvi knjige "Petelinovi zapiski o Šentjerneju in okolici” v gotski cerkvi kartuzije Pleterje upravičeno ponosno povedal ravnatelj osnovne šole Šentjernej Pavel Turk. Ideja o projektu pod naslovom Naš šolski okoliš se je v šentjernej-ski osemletki porodila pred tremi leti. V projekt, katerega osnovni del je bila anketa o dejavnosti prebivalcev po vaseh, nataliteti in pomembnejših zgodovinskih dogodkih v zadnjih 100 letih, so se z zbiranjem podatkov ali brskanju po družinskih albumih vključili učenci šole, njihovi starši, učitelji in ostali iz različnih leksikonov, razprav, raziskav in medijev, je najprej botrovala predstavitvi projekta ob dnevu odprtih vrat preteklo šolsko leto, nato pa knjigi, ki bo gotovo vreden prispevek k promociji šentjer-nejske občine in dobrodošlo branje vsakomur, ki ga zanima ta košček naše dežele. Šentjernejska dolina je predstavljena v vsej svoji celoti, od nastanka do značilnosti življenja v različnih zgodovinskih obdobjih. Med drugim so opisani Gorjanci, tamkajšnji potoki, mlini in žage, dragoceni so seznami naravnih, kulturnih in arheo- Knjigo je zbranim predstavila vodja projekta Slavica Mencin. loških spomenikov ter ostankov gradov in graščin, predstavljene so tudi znamenite osebnosti, posamezne vasi, zgodovino njihove šole, turistične točke in kmetije, turistične in pohodne poti na Gorjance ter koledar prireditev v Šentjerneju. Glavna in odgovorna urednica Petelinovih zapiskov o Šentjerneju in okolici je bila Slavica Mencin, naslovnico je oblikovala slikarka Jožioa Medle, v 1000 izvodih pa sojo natisnili v Tiskarni Novo mesto. Predstavitev knjige so z nastopom obogatili člani Šentjernejskega okteta in citrar Darko Duh. M. K. tttnt Borna povezava z ostalo Slovenijo Belokranjci si zaslužijo boljše ceste, zlasti tisti dve, ki sta poleg železnice edina povezava z državo - Za zadnji odsek jugorske ceste in posodobitev proti Drašičem 57 milijonov tolarjev SELA PRI JUGORJU - V sredo pretekli teden so minister za promet in zveze Anton Bergauer, direktor Direkcije za ceste Vili Ževrlan ter metliški in semi-ški župan Slavko Dragovan in Janko Bukovec v Selih pri Jugorju slovesno predali namenu 650 metrov asfaltirane državne ceste od Sel do metliško-semiške občinske meje. To je bil do nedavnega še zadnji odsek državnih cest v metliški občini, ki ni bil asfaltiran. Predsednik krajevne skupnosti Ju-gorje Alojz Sodja je poudaril, da je asfaltna cesta zanje velikega pomena, saj se po njej vozijo v službo in po opravkih v Semič in Črnomelj, a tudi v vinograde in na njive. Hkrati je spomnil, da krajani že težko pričakujejo vodovod v njihove vasi, upajo pa, da jim bo iz štiriletnega programa uspelo uresničiti tudi gradnjo mrliške vežice. Župan Dragovan je dejal, da bodo s to cesto Belokranjci še bolj povezani. Bukovec, ki si je v zadnjih letih zelo prizadeval, da bi bila cesta, ki je za njegove občane najkrajša povezava z Novim mestom in Ljubljano, končno nared, pa je prisotnim osvežil spomin na zgodovino ceste. Leta 1979 sojo namreč prekategorizirali iz državne v lokalno, po skoraj dveh SPREMENJEN DELOVNI ČAS KNJIŽNICE METLIKA - Julija in avgusta bo Ljudska knjižnica v Metliki odprta ob ponedeljkih od 11. do 18. ure, ostale dni od 8. do 15. ure, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pa od 9. do 11. ure. Od torka do petka (od 10. do 13. ure) so v knjižnico še posebej vabljeni mladi obiskovalci, ki si bodo lahko ogledali video predstave, igrali družabne igre, brali knjige in časopise. KMEČKI PRAZNIK V DRAŠIČH DRAŠIČl - Zaradi slabega vremena je bil odpovedan nedeljski kmečki praznik v Metliki. Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželske mladine Metlika ga bosta pripravila v četrtek, 29. junija, ob 17. uri na Simoničevi kmetiji odprtih vrat v Drašičih. Poleg kmečkih iger in prikaza priprave prostih potic bodo svoje delo predstavila številna društva, turistični ponudniki ter Srednja kmetijska šola Grm. ZAPRTA CESTA OB KOLESARSKI TEKMI ČRNOMELJ - Kolesarsko društvo „Bela krajina" iz Črnomlja bo pripravilo v soboto, 8. juljja, tekmo za državno prvenstvo dečkov in tekmo za pokal Slovenije za mlajše in starejše mladince. Krožna proga bo potekala od Starega trga ob Kolpi do Radencev, Sodevcev, Kota in nazaj v Stari trg. Promet bo na tej cesti zaprt od 10. do predvidoma 18. ure, izjema bodo le nujne vožnje. Obvoz bo urejen po cesti Dobliče-Miklar-ji-Brezovica-Stari trg ter Vinica-Spehar-ji-križišče za Radence. Ogranizatorji, ki jim bosta pomagala krajevna skupnost in gasilsko društvo Stari trg, prosijo krajane, da med tekmo ne načrtujejo vožnje po omenjenih cestah. desetletjih pa znova v državno cesto. A potrebovali so kar osem let, da so zgradili dobrih šest kilometrov dolg odsek jugorske ceste, kot so jo poimenovali v Semiču. Ker pa sta bila na otvoritvi najvišja predstavnika ministrstva in Direkcije za ceste, je izkoristil priložnost, daje spomnil, da si Belokranjci zaslužijo boljše ceste, kot jih imajo. Zlasti tisti dve, ki povezujeta Belo krajino z ostalo Slovenijo. Kakšna bo v prihodnje cesta čez Gorjance, pa naj bi slišali konec leta, ko bo po obljubah ministra Bergauerja končana študija. Minister je obljubil, da bo v prihodnjem letu obnovljen tudi asfalt od Sel do Jugor-ja, Bukovec pa je prepričan, da bo prava otvoritev jugorske ceste šele takrat, ko bo zgrajeno tudi križišče na Jugorju. • Pretekli teden so v metliški občini predali namenu tudi z novo asfaltno prevleko posodobljeno cesto “drašič-ka roka” - Slamna vas. Dva kilometra dolga cesta je imela že toliko udarnih jam, da je bila nevarna za udeležence v prometu. Uredili so tudi bankine in odvodnjavanje ter preplastili 350 metrov ceste proti Boldražu. Dela, ki jih je opravilo Cestno podjetje Novo mesto, so veljala 18 milijonov tolarjev. 650 metrov ceste, široke 5 metrov, je gradilo Cestno podjetje Novo mesto. Zahteven odsek je zgradilo v dogovorjenem roku in za ponujeno ceno, ki je znašala 39 milijonov tolarja M. B.-J. Nogometaši čez veliko lužo Na športno srečanje jih je povabil Belokranjski klub iz Toronta PODZEMELJ - Danes v zgodnjih jutranjih urah je z brniškega letališča odpotovala na športno srečanje v Kanado članska ekipa nogometnega kluba „Status-Kolpa“ iz Podzemlja pri Metliki. Z njimi je odšel še del upravnega odbora, direktor kluba Branka Čulig ter metliški župan Slavko Dragovan. Na to doslej najdaljšo pot od doma so se podzemeljski nogometaši podali na povabilo Belokranjskega kluba iz Toronta. “Ideja o našem gostovanju v Kanadi se je rodila že pred nekaj leti, ob lanskem božiču pa je metliški rojak Franci Majzelj opozoril, naj se začnemo pripravljati na pot. Takoj Milan Sopčič smo ustanovili organizacijski odbor, v katerem smo bili predsednik Šport- je povedal predsednik NK “Statusne zveze Metlika Jože Mozetič, di- Kolpa” Milan Sopčič. Da priprav za rektor kluba Čulig in jaz, in pripravili 12-dnevno bivanje ni bilo malo, pove vse potrebno za potovanje 25 ljudi,” že podatek, da bodo podzemeljski nogometaši odigrali šest prijateljskih tekem z ekipami izseljencev iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega bo to pomembna predstavitev metliške občine, saj se bodo srečali tudi s člani številnih tamkajšnjih slovenskih društev in tudi s častnim konzulom Slovenije v Južnem Ontariu - Jožetom Slobodnikom. Hkrati pa bo klub z gostovanjem v Kanadi dostojno proslavil 10-letnico svojega dela. Neprecenljiva je tudi gesta Slovencev v Kanadi, ki bodo za goste iz domovine krili vse stroške bivanja onkraj velike luže. Plačati so si morali le letalske vozovnice, za kar so našli sponzorje, nekaj pa so nogometaši primaknili tudi iz svojega žepa. "Hvaležni smo našim izseljencem za povabilo in za vse, za kar že vnaprej vemo, da bodo naredili dobrega za nas,” je tik pred odhodom na dolgo pot dejal Sopčič. M. B.-J. KAKO S(M)0 SI RAZLIČNI Res, da je v Beli krajini največ, kar 54, gasilskih društev. A glede na to, iz katere občine prihajajo, bi človek pomislil, da nimajo prav nič skupnega. Ko se odločijo pripraviti kaj velikega metliški gasilci, skličejo tiskovno konferenco. Gasilci v črnomaljski občini ne pošljejo niti vabila, ampak naslednji dan po prireditvi povprašujejo novinarje, ali zares niso bili obveščeni. Semiškim gasilcem pa sicer tik pred zdajci res uspe poslati sedmi sili vabila, zmanjka pa jim časa, da bi obvestili še o tem, da prireditev odpade. Različni kraji, različni običaji... Več veljave izobraževanju odraslih Črnomaljski Zik je za razvoj izobraževanja odraslih in boljšo kulturno ponudbo semiški in metliški občini predlagal dodatno zaposlitev - Semičani razpravljali, Metličani še tiho ČRNOMELJ, SEMIČ - Črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) je naslovil na metliško in semiško občino ponudbo o širitvi njihovega izobraževanja odraslih. Semiški svetniki, ki so se podrobno seznanili tudi z delom Zika, so o predlogu razpravljali na zadnji seji, medtem ko metliški o tem še niso spregovorili. Kot je poudarila direktorica Zika Nada Žagar, bi morale lokalne skupnosti ustvarjalno sodelovati pri uresničevanju nacionalnega programa izobraževanja odraslih. Ker je v Beli krajini povprečna stopnja izobrazbe nizka, bi bilo ignoriranje tovrstnega izobraževanja neodgovorno. Predvsem pa ga ni moč prepustiti posameznim interesom in dnevnim potrebam. Prvi korak bi bil po njenem zaposlitev še enega strokovnega delavca, ki bi skrbel za pospeševanje, razvoj in svetovanje pri izobraževanju odraslih. Zik namreč s svojimi zaposlenimi ne more več širiti dejavnosti, saj ima glede na normative že sedaj premalo strokovnih delavcev. Od vseh, ki se v enem šolskem letu izobražujejo v Ziku, jih je iz semiške občine 12 do 20 odst. oziroma 50 do 100 ljudi, iz metliške štirikrat več, ostali pa so iz črnomaljske. V enem šolskem letu si poišče pot do znanja na Ziku od 500 do 700 ljudi. Prepričani pa so, da bi bilo Semičanov še več, če bi jih kdo načrtneje usmerjal. Župan Janko Bukovec je menil, da je sicer javni interes, da se Zik širi, vendar je semiška občina tako majhna, da bi težko zaposlila še enega človeka. Poleg tega je bil po njegovem Zik ustanovljen za črnomaljsko in semiško občino, zato je zanj delo v slednji prav tako pomembno kot v črnomaljski občini. Janez Movern iz odbora za družbene dejavnosti je dejal, da se odbor strinja, da bi na novo zaposleni delal v semiški občini na področju kulture in izobraževanja ter da bi bil domačin. Anton Malenšek pogreša strokovno usposabljanje v Ziku, predlagal pa je tudi, da bi bil Zik nosilec razvoja seminarskega turizma. Po njegovem semiška občina ne more plačevati človeka, da bo agitiral za Zik, in če to počne Zik v črnomaljski občini, bi moral tudi v semiški. Ali pa naj semiška občina dodatno plača delo na Ziku. Žagarjeva je pojasnila, da ne bi bilo nikakršnega učinka, če bi Semičani dodatno plačevali sedanje zaposlene na Ziku, ker več ne morejo narediti. S seminarskim turizmom v Beli krajini niso uspeli, sicer pa gre na Ziku za neformalno izobraževanje in izobraževanje za pridobitev izobrazbe, ne pa tudi za specifično izobraževanje. “Zik sam na novo ne bo zaposloval, ker smo javni zavod in naše vodilo ni dobiček. Zaradi našega poslanstva ne bomo razširili dejavnosti brez privolitve lokalne skupnosti. Za boljšo izobraževalno in kulturno ponudbo smo predlagali novo zaposlitev, pri tem pa je najpomembnejše, kaj bi s tem pridobila občina," je pojasnila Žagarjeva. Kako se bodo odločili v semiški in tudi v metliški občini, pa bo pokazal čas. M. B.-J. Sprehod po M«} POVABILA - Ob koncu seje občinskega sveta pred tednom dni je Boris Govednik iz Slamne vasi povabil svetnike na otvoritev njihove prenovljene ceste. Igor Vajda je vabil na slovesnost ob 150-letnici Mestne godbe, Anica Kopinič pa na poletne prireditve. Potem je prišel za govornico Lojze Malenšek ter potarnal, da je očitno, kam je šel denar ter da bi jih tudi sam rad kam povabil, a žal nima kam. Glede na to, da je župan obljubil v drugi polovici julija še eno sejo sveta, bo takrat Malenšek za prijeten začetek svetniških počitnic lahko povabil na praznik v svoji krajevni skupnost'- BOBNANJE - Ob praznovanju Mestne godbe je prišla na dan zgodba o trinajstletnem fantiču, ki J{ pred davnimi leti na debitantskem nastopu na Pohorju tako močno udaril po bobnu, daje odletelabu"; ka na tolkaču in se odkotalila Pr0tl Mariboru. Fantič je prenehal igrat' in bogve, kaj bi bilo danes iz njega; če se mu takrat ne bi zgodil neljubi pripetljaj. Tako pa je postal metliški župan... GLASBILA - Ker je župan majhne metliške občine ob visokem jubileju Mestni godbi izročil dragoceno pozavno, so Metličani prekovali, da bodo eminentni gostje U države pripeljali vsaj za tovornjak glasbil in tako godbenike za nekaj let rešili skrbi, kako priti do denar- ja za nova glasbila. A upanje je bilo zaman. Gospodje so prišli le izrekat pohvale in podeljevat priznanja. ———.——.—-—-,— —......—— -““""""N Črnomaljski drobifj DEŽ - Belokranjci so v pričakovanju dežja že nekaj tednov nestrp no pogledovali proti nebu. Zaman A ko so na sobotnem koncertu belokranjskih ljudskih pevcev in godcev na črnomaljskem grajskem dvorišču začeli prepevati Drašičani, seje ul'" lo. “Ludi, hvala bogi, padat je začelo," so vzkliknili Drašičani. V svo jem prepričanju, da imajo prav oni za to največ zaslug, so dali Črnomaljcem nasvet, naj jih v prihodnje povabijo v goste, ko želijo dež. A Drašičani so se zmotili! Pozabili so, da so Črnomaljci zadnja leta prav na soboto, ki je bila najbližja kresni, kakršna je bila tudi zadnja sobota, pripravljali veliko folklorno prt" reditev Kresovanje z jurjevanjem. m takrat je navadno vedno deževalo- PISOAR - Vera Vardjan iz Velikega Nerajca, znana po ljudskem glasbilu gudalu in lončenem vodom; cu, si želi, da bi bila novinarka Pr' Dolenjskem listu. Da ne bo nesporazuma: novinarsko delo želi oprav; ljati le pet minut. Toliko časa bi j1 bilo dovolj, da bi v tej rubriki napisala zgodbo, ki belokranjski novi; narki Mirjam Bezek-Jakše očitno m hotela izpod peresa. Na lanskem kmečkem prazniku v Dragatušu je novinarka zadela pisoar, a je kmečkim ženskam, ki so pripravile srečelov, predlagala, naj srečko prodajo še enkrat ali dobitek odnesejo k sebi domov. Vardjanova je pričakovala, da bodo o novinarkinem pripetlJ2’ ju lahko brali tudi drugi. A eno leto je zaman čakala in ko je bilo nedavno v tej rubriki omenjeno prv0 nerajsko javno stranišče, je že skoraj napisala na Dolenjski list proSi njo o petminutni zaposlitvi. Sedaj J1 to ne bo potrebno. P.S. - Potem ko je bilo že vsega konec, smo na Dolenjskem listu P° naključju izvedeli, da so imeli draga" tuški gasilci minulo nedeljo gasilsk slavje. Vprašanje pa je, ali vab'1 niso poslali zaradi pozabljivosti at vzrok tiči kje drugje. Kmečke žen ske so namreč zopet pripravile srečelov. Morda so se Dragatušci ustrašili, da bo novinarka zopet kup'1 srečko in zadela pisoar, ali pa celo zahtevala tistega, ki gaje lani PuStl la v Dragatušu. Semiške tropine^) ZAGNANOST-Člani Ekodrušt' va, ki so pretekli teden temelj'10 očistili izvir Krupe, so obljubili, da bodo ta teden začeli brisati še pra’ po površini reke. Glede na njihovo zagnanost jim verjamemo. GOVOR - Metliški župan Drag£ van seje ob otvoritvi zadnjega asfa' nega odseka jugorske ceste pri ->e lih v metliški občni razburjal, ker J dal semiškemu županu Bukovcu 1 majhno priložnost za govor, potem pa je ta govoril najdlje časa. P" s Dragovana tolažili, da si glede na toda je semiška cesta desetkrat daljs od metliške, Bukovec zares lahk vzame pravico do dolgega govora- SPRENEVEDANJE - Bukovec J« dal na prej omenjeni otvoritvi min' stru Bergauerju vedeti, da do kOnC leta pričakuje obljubljeno študijo prometnih rešitvah “čez in P011^ Gorjanci. Minister je sadil rožice tem, kako bi vozniki najhitreje Prt šli čez Gorjance, a ne bi bili prikra jšani za pogled na prelepo naravo-To bi lahko povedal s tremi bese dami: “Sem proti tunelu. ČIŠČENJE IZVIRA KRUPE - Člane Eko društva, ki združuje prebivalce Krupe irt Moverne vasi, je bilo sram, ko so vodili turiste k izviru reke Krupe, ki je največji v Beli krajini. A namesto belokranjskega bisera so jim pokazali zaraščeno mlako, v kateri je bilo že prej veliko nesnage, suša pa je še pospešila rast alg in drugega rastlinja. Tudi najstarejši tamkajšnji prebivalci namreč ne pomnijo tako nizkega nivoja vode v izviru. Osem do deset ljudi je tako v dogovoru s semiško občino dva dni vleklo nadležno rastlinje iz vode, uredili pa so tudi okolico izvira. (Foto: M. B.-J.) ŠTIRJE OB TRAKU - Trak na zadnjem odseku tako imenovane jugorske ceste -pred dvema letoma je zopet postala državna, zato je denar zanjo dalo ministrstvo za promet in zveze - so pretekli teden prerezali kar štirje možje: direktor Direkcije za ceste Vili Ževrlan, metliški župan Slavko Dragovan, minister za promet in zveze Anton Bergauer in semiški župan Janko Bukovec (z leve). (Foto: M. B.-J.) ZA ČETEK POLETJA V ČRNOMUU - S koncertom belokranjskih ljudskih pevcev in godcev so se minulo soboto v Črnomlju pričele kulturne prireditve „Po-letje v Črnomlju". Koncert, ki ga je pripravila črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kuturne dejavnosti, so posvetili dnevu državnosti. Slavnostni govornik je bil črnomaljski podžupan Andrej Kavšek. Na prijetnem večeru so se predstavile starejše pevke iz Adlešičev, Franc Šutej-Jazo iz Vinice, pevke z Otovca, iz Poljanske doline ob Kolpi in Drašičev, drašički voščači (na fotografiji), pevska skupina osnovne šole Stari trg, Stane Željko s Suhorja, Jože Stariha iz Drašičev, Martin Pečavar iz Nestoplje vasi ter sodevski tamburaši. (Foto: M. B.-J.) POLETNA GLEDALIŠKA ŠOLA VINICA - V organizaciji Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj poteka od 17. junija do 1. julija v Vinici druga poletna gledališka šola. Mentorica je Aleksandra Schul-ler, ki nadebudne amaterske igralce seznanja z različnimi tehnikami na odru. V soboto, 1. julija, bo zvečer v Vinici predstavitev dela poletne gledališke šole. PLANERSKA DELAVNICA ČRNOMELJ - Preteklo soboto so v Špeličevi hiši v Črnomlju odprli razstavo z naslovom “Planerska delavnica v Črnomlju”, ki sta jo pripravila občina Črnomelj in oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Razstava, ki bo odprta do 15. julija, prikazuje rezultate dela tridnevne mednarodne študentske planerske delavnice, ki je bila v začetku junija v Črnomlju. VESELO V POČITNICE - Za prijeten začetek poletnih počitnic je metliška Občinska zveza prijateljev mladine na Pungartu pripravila živžav „ Veselo v počitnice", na katerem so otroci skupaj s starši in ob nasvetih prostovoljcev ustvarjali v različnih ustvarjalnih delavnicah. Seveda ni manjkal niti zabavni program, za katerega sla poskrbela Andreja in Robert Zupančič. (Foto: M. B.-J.) Drobne iz Kočevja načelnost in doslednost - S časom letnih dopustov ®j*haja na gopust tudi prvi mož "krcator-Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra. Medtem ko se bo večina po dopustih, napolnje-na z novimi močmi in elanom, vr-n|la nazaj na svoja delovna mesta. Pa bo direktor M-KG Kočevje odšel ''Pokoj. Čeprav bi v podjetju še lah-“° ostal, seje za upokojitev odločil. kot Pravi sam, iz načelnih razlogov. Predvsem pa zaradi doslednosti, ki )0Je in jo še vedno zahteva od svojih Podrejenih. Če velja za zaposlene v “"KG, da se morajo upokojiti ob Pfv' Priložnosti, ki se jim ponudi za °- Potem, pravi, mora to veljati tudi Zanj. V času dopusta ga bo nadomeščal dosedanji tehnični direktor Podjetja Alojz Vidic, ki pa bi bil po 0ceni Janeza Žlindre tudi najprimernejši za njegovega naslednika na celu podjetja. Med SVOJIMI - V nekajtisoč-vi množici se ni težko izgubiti, še Posebno če si otrok in ob tem mor-a še malce bolj zvedav. Tako se je odi neki 11-letni deček na nedavni obletni spominski slovesnosti pri reznu pod Krenom v Kočevskem °8u izgubil svojim staršem. O tem, a >šče starše in naj ti pridejo ponj °dru, so posredovali obvestilo po ozvočenju, ob tem pa starše pomir-• ■naj ne hitijo, češ da bodo za deč-„a dobro poskrbeli, saj je med sv°jimi"! Da je deček med “samimi našimi”, kot so sporočili v pomi-nlev staršem, je potrdil tudi kočev-skl župnik Marjan Lampret, ki je oporekal obveščanju nekaterih medijev, da je bila obletna spominja slovesnost spravna slovesnost, es da ne more biti spravna, če na ovesnosti ni prisotna tudi "druga a ran". Ker pa je bila na slovesnosti Pisotna in jo je tudi pripravila samo ena stran”, še toliko bolj preseneča, a Je Slovenski spominski odbor v njižici "Obletna spominska sloves-°st in razglasitev slovenskih pri-evalcev”, ki je bila namenjena eležencem letošnje slovesnosti, am zapisal, da je letošnja, "deseta Pravna slovesnost". ZOBOTREBEC zbode z “EH STRANI - Če bi razstavo Ribnica in njeno šolstvo v času rešerna" , ki so jo slovesno odprli Prejšnji četrtek, v Ribnici res pripravili v počastitev 200-letnice smr-1 Pesnika dr. Franceta Prešerna, kot blo pomotoma zapisali v prejšnji evilki Dolenjskega lista v prispev-u o tej razstavi, potem bi v Ribni-d'. -° itoril> natanko 49 let prezgo-aJ. Ze otroci v nižjih razredih snovne šole vedo, da se je največji pesnik rodil 3. decembra P in umrl 8. februarja 1849 ter feh 6 slovensk' Kulturni praznik 8. ruar posvečen obletnici Prešer- * smrti. Do.prav zaradi tega sko-Jda neopravičljive napake je pri- • Ker sem kot avtorica prispevka li razstavi vzporedno z njim priprav- a tudi v današnji izdaji časopisa vpi, stfani objavljeni prispe- 0 oktetu Gallus. Prvotno imeno-m oktet Donit si je svoje sedanje laaor?4*6' 'ela '991, ko sejeobhaja-b tj.nica smrti skladatelja Jako-sn 5te'‘na Gallusa. Ker se v pridat id omenja tudi obletnica skla-Do k'evega rojstva, sem bila še ebno pozorna, da bom pravilno ok^a'a: da je bila v letu, ko se je et poimenoval po Gallusu, oblet-lag3 kkladate|jevP smrti- Druge raz-vi*e 01 to, da me je sicer neupra- Je zavedlo dejstvo, da praznu-p ° državni pravnik v spomin na ernovo smrt, predvsem pa, da Je bilo Pomnjenje, da gre za oblet- smrti, pa čeprav Gallusa, tako H« vjauuaa, laivu Pre da sem j° pripisala tudi lu Sernu, kljub temu da je na vabi-san * razstavo povsem jasno zapi-ga °’da gre za obletnico pesnikove-da|r')Jstva- za narobe zapisani pokra* preprosto ni! Ob tem, da to- ae “Ribniške zobotrebce" v ce- ob h P°svedam” sebi, se avtorica brit Pri?pevKov in naše redne ruleti Eniški zobotrebci" Mojca na bKšek-Svete, vsem bralcem za PaKo iskreno opravičujem! JREMALO TRAVE - Turistično |0 ta d0 društvo Kostel je i itošn or8an>zirati tekmovanje v Pa š Z- P^idajno koso. Tekmovanja trai6 n'’ ker n' trave. Zaradi dolgo-lraJ,ne suše po prvi letošnji košnji Ped3]"'zrasla- Ždaj upajo, da bo po trav* em dežju le zraslo toliko Ktna^ k>0n kolažev Alena in Marije Bauer, ki je v prostorih Ljubljanske banke in bo odprta v delovnem času banke še do konca julija. V petek zvečer je bilo na kamp prostoru v Fari kresovanje, ki so se ga poleg domačinov udeležili tudi drugi gostje, med njimi tudi filmska ekipa, ki snema film Varuh meje na Kolpi. Zelo dobro je bilo obiskano tudi sobotno Srečanje pod gradom, ki sta ga pod gradom Kostel organizirala Sklad za ljubiteljsko kulturo-izpostava Kočevje in Kulturno društvo Fara. Na njem so nastopile ljubiteljske skupine pevcev in godcev in sicer Istrski muzikantje, Tam-buraška skupina Dupijak, dekliška skupina Rožice, pevska skupina iz Artič in sestre Nedeljko iz Ptnja. Za to priložnost je bil grad osvetljen z baklami, kar je dalo prireditvi še posebno mikavnost. V nedeljo, ko se je vreme skazilo, je bila še zadnja praznična prireditev, turnir v malem nogometu, na katerem so zmagali domačini. J.P. je ov°di preobremenjeni. Vode ca j^Rikovalo celo pri slapu Neži-aJ je zelo skromno curljal. PRIZNANJA ODLIČNJAKOM-LEVST1KOVCEM - Na že tradicionalni prireditvi, ki jo ob zaključku šolskega leta organizira ribniška OŠ dr. Franceta Prešerna, so prejšnji četrtek zvečer v dvorani Ideal centra podelili tudi priznanja osnovnošolcem, odličnjakom-levstikovcem (na posnetku). Kot je povedala ravnateljica šole Andreja Šulentič, je od 1070 otrok, kolikor jih je šolo obiskovalo v letošnjem šolskem letu, šolanje zaključilo 155 osnovnošolcev, med njimi pa se bo v znamenito ribniško Zlato knjigo letos vpisalo 22 odličnjakov-levstikovcev in tistih učencev, ki so na različnih izvenšolskih tekmovanjih dosegli najvišja priznanja. Zlato knjigo so v Ribnici ponovno začeli pisati leta 1973 in je po Zlatih bukvah, ki jih je začel pisati dekan HumeI leta 1808, in Zlati knjigi, ki sojo pisali v ljudski šoli v letih od 1875 do 1897, tretja Zlata knjiga ribniške šole. Tudi ta nova in še nedokončana pa je skupaj z ostalimi Zlatimi knjigami, med katerimi so tudi Zlate knjige iz Sodražice in Dolenje vasi, že od prejšnjega četrtka na ogled na razstavi »Ribnica in njeno šolstvo v času Prešerna«, ki bo v prostorih bivše Ljubljanske banke na Škrabčevem trgu 26 v Ribnici odprta predvidoma do sredine decembra. (Foto: M. L.-S.) POČASTILI DAN DRŽAVNOST'I - Na osrednji prireditvi v počastitev dneva državnosti v Kočevju je v kulturnem programu nastopil moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja, slavnostni govornik pa je bil Miran Potrč. (M. L.-S.) GASILCI VABIJO PONIKVE - DOBREPOLJE - Prostovoljno gasilsko društvo Ponikve vabi ob svoji 70-letnici na proslavo, ki bo v soboto, 8. julija ob 19. uri v Ponikvah. Slavnostni prireditvi, na kateri bo med drugim blagoslovitev obnovljenega gasilskega doma ter prevzem novega gasilskega avtomobila, bo sledila velika vrtna veselica s srečelovom in ansamblom Kosobrin. VETER V LASEH VIDEM - DOBREPOLJE - Športno društvo Dobrepolje je letos že tretjič organiziralo akcijo “Veter v laseh - s športom proti drogi", ki se je odvijala na centralnem igrišču v Vidmu. Mladi so se pomerili v rolanju, košarki in odbojki, razdeljeni pa so bili v skupine nad in do 15 let starosti. Glavno sporočilo prireditve (ukvarjajmo sc s športom, ne z drogami) so poudarili tudi govorniki ob otvoritvi prireditve. Čeprav je imela vsaka kategorija svojega zmagovalca, so zmagovalci vsi, ki so začutili namen te akcije. ZA SLOVO - Starejši sredincki kočevskega vrtca Ostržek so prejšnji četrtek pripravili prisrčen program za svoje leto dni starejše prijatelje, med katerimi nekateri že v teh dneh za vedno zapuščajo vrtec. Za slovo sojini otroci, ki bodo v jeseni zaceli obiskovati malo šolo ob pomoči vzgojiteljice Helene Koleto. odpeli nekaj pesmic, zaplesali in jih ob koncu obšli v pozdravnem krogu. Letošnji mali maturanti so nato prejeli priznanja za uspešno zaključeno malo šolo, njihove vzgojiteljice, ki so zanje in njihove starše pripravile manjšo pogostitev, pa so jim za slovo od vrtca izročile tudi priročna in spominska darila. (Foto: M. L.-S.) Ganljivaa ponovna srečanja sošolcev V Kočevski Reki so pripravili srečanje nekdanjih sošolcev in učiteljev vseh šestih nekdanjih šol na območju Kočevske Reke KOČEVSKA REKA - Med udeleženci proslave v počastitev 100-let-nice šole v Kočevski Reki se je porodila ideja, da bi se srečali vsi še živeči nekdanji učenci in učitelji šol, ki so delovale na območju današnje kočevske krajevne skupnosti Kočevska Reka. Po zaslugi prizadevne in vztrajne predsednice krajevne skupnosti Mirjam Mikulič in ob pomoči kočevske občine so zamisel uresničili minulo soboto na družabnem “Srečanju generacij v Kočevski Reki". Organizacijskega srečanja ni bilo lahko pripraviti, saj od skupno 6 šol, kolikor jih je bilo nekoč na območju Kočevske Reke, pet šol že desetletja ne deljuje več. “V zgodovinskem muzeju v Ljubljani so shranjene šolske matične knjige le za šolska leta po letu 1938/39,” je povedala Mikuliče-va. Arhivi za obdobja predtem so bili med II. svetovno vojno uničeni. Preko 750 kvadratnih kilometrov veliko območje Kočevske Reke je namreč doživljalo usodo, kakršne drugi kraji v Sloveniji ne poznajo. V začetku vojne so odšli kočevski Nemci, ki so predstavljali večinsko prebivalstvo, po vojni pa je takratna socialistična oblast zaradi višjih državnih interesov celotno območje zaprla in izselila še preostalo slovensko prebivalstvo. V državne gozdove in na farme so pripeljali delovno silo z juga, kar je povsem spremenilo tudi strukturo prebivalstva. Od okoli 2 tisoč ljudi, kolikor jih je živelo na območju Kočevske Reke pred vojno, jih je danes le 770, vendar pa je med nji- OBČINSKA ZDRUŽITEV SLS IN SKD VIDEM - DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje so z združitvijo nekdanjih strank SLS in SKD pohiteli in so jo izpeljali med prvimi v Sloveniji. Do združitve je prišlo že v sredini maja v Jakličevem domu v Vidmu. Za predsednika novoustanovljene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je bil izvoljen Anton Jakopič, ki je tudi župan občine. Ta je poudaril, da med članstvom vlada zadovoljstvo, ker v občini ne bo več dveh strank z enakim programom, ampak ena sama. Z združitvijo je nova stranka postala najmočnejša stranka v občini in ima v občinskem svetu 7 izmed 12 poslancev. Mirjam Mikulič mi samo še peščica družin, ki ima v Kočevski Reki tudi svoje korenine. “Srečanje generacij pomeni poskus, da bi se ljudje, ki so nekoč tu živeli oziroma hodili v šolo, srečali v kraju, kjer so stopili na pot učenosti," je povedala Mikuličeva in dodala, da pa jim je dodatno težavo pri organizaciji srečanja povzročalo to, da za mnoge med njimi niso mogli najti naslovov. Po pregledu shranjenih matičnih knjig so sestavili seznam preko 1000 učencev, ki danes živijo po vsej Sloveniji, vendar so zaradi spremenjenih naslovov lahko razposlali le 500 vabil. “Povabilu se je odzvala približno polovica vabljenih, med njimi tudi dve učiteljici, ki sta vso delovno dobo preživeli v šolah na območju Kočevske Reke," je povedala Mikuličeva. Srečanja nekdanjih sošolcev so bila ganljiva in priložnost za obujanje spominov, kar pa so s svojim nastopom v kulturnem programu prireditve vzpodbudili tudi sedanji učenci kočevske podružnične OŠ Ob Rinži iz Kočevske Reke, kije po postopnem zaprtju šol v Borovcu, Doljni Brigi, Štalcerjih, Moravi in Škrilju danes še edina šola na območju KS Kočevska Reka. Kot je povedal ravnatelj matične šole Peter Šobar, jo obiskuje 57 učencev, ki pa imajo še vedno zelo neugodne razmere, saj se jim pouk začne že od 7.15, tako da denimo pozimi hodijo v šolo še ponoči, zaradi česar, kot je poudaril, bi morala kočevska občina bolj prisluhniti potrebam teh otrok. M. L.-S. J 2Č N >\ S J J-J OBČI J J tft&t II I Trcbaniskc ivcri PRIZNANJA KS TREBNJE - Za prizadevno delo v teh krajih so letošnja priznanja KS Trebnje prejeli Franc Opara, Ljudmila Novak in Božidar Pungartnik (na posnetku z leve). Predsednik sveta KS Stane Sitar pa je izročit priznanja KS najbolj uspešnim in prizadevnim učencem osmih razredov trebanjske šole za delo in dosežke v interesnih dejavnostih in društvih; prejeli so jih Mojca Rebolj, Anže Korelec, Aleš Koncilja, Mojca Lindič in Teja Sirec. (Foto: P. Perc) POLANČEVA MED TREBANJCI - Svečane akademije ob dnevu državnosti in krajevnem prazniku so se udeležili tudi ustvarjalci letošnjega 33. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov. Trebanjci so toplo pozdravili še zlasti slikarko Ireno Polanec (na posnetku se rokuje z domačini) iz Maribora, ki prihaja na trebanjski tabor že 24. leto zapored. Trebanjci so ponosni tudi na domača likovna ustvarjalca na letošnjem taboru, na slikarja in kiparja Cirila Povšeta ter kiparja Staneta Novaka. (Foto: P. P.) SLOVO RAVNATELJICE - Sevniški župan Kristijan Janc, podžupan Andrej Stricelj in številni drugi gostje so se predzadnji petek v juniju v krmeljski osnovni šoli udeležili zanimive prireditve ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta, na kateri so podelili nagrade najboljšim učencem in pripravili tudi prisrčno slovo od svoje ravnateljice Berte Logar, ki se je s koncem tega šolskega leta po 35 letih neutrudnega deta upokojila. Novi ravnatelj Rado Kostrevc (na posnetku izroča Logarjevi sliko) se je Logarjevi, podobno kot gostje, prisrčno zahvalil za njeno predanost pedagoškemu delu in za izjemen posluh za delo z otroki in odraslimi. (Foto: P. P.) Pot, kjer naj se uskladijo koraki Krajevni praznik krajevne skupnosti Trebnje - »Krajevna skupnost je lahko pot, kjer se združijo posamezne potke, če je za to potreba in volja« - Priznanja zaslužnim krajanom in učencem TREBNJE - Krajevna skupnost je tista skupnost ljudi, ki naj bi bila v načelu s svojo organiziranostjo namenjena reševanju skupnih potreb krajanov. KS je pobudnica reševanja vprašanj na občinski ravni, uskiajevalka interesov, sodelavka pri opravljanju lokalne javne službe, načrtovalka in plačnica gradnje in obnove lokalnih cest in ulic, javne razsvetljave, pokopališke službe, upravljavka krajevnega premoženja in podobno. Vse to velja tudi za trebanjsko krajevno skupnost, ki sodeluje z osnovno in glasbeno šolo, z vrtcem, društvi in organizacijami v KS. Ali kot je lepše, bolj poetično pretekli petek povedal na svečani akademiji ob dnevu državnosti in krajevnem prazniku predsednik sveta KS Trebnje Stane Sitar: “Ko me delo pokliče v vinograd, je v kratkih trenutkih med enim in drugim opravilom čas, da se vzravnam. Takrat moj pogled sam uide po zelenju kuštravih gozdnih krošenj, po kvadratih obdelanih njiv, zastane na leščevih mejah, na belini hiš naselij v dolini, zdrsi RAZSTAVA FILOGRAFSKIH DEL SEVNICA - V likovni galeriji na sevniškem gradu bo do 30. julija odprta (tudi prodajna) razstava filo-grafskih del 50-letnega lesarskega tehnika Jožeta Tomažiča iz Pivke. Po operaciji hrbtenice je Tomažič leta 1992 postal invalid in bil nekaj let tudi na invalidskem vozičku. Filo-grafske podobe so v Sloveniji malo znane. Izdelovanje je zamudno in zanje je potrebno zelo natančno delo, ki terja veliko ročne spretnosti. “Tako kot pajek prede svoje mreže, sem tudi jaz svoje občutke spredel v mreže," pravi Tomažič. Čakajo na denar 15 točk dnevnega reda občinskega sveta “zamrznjenih” zaradi trme TREBNJE - Na 12. redni seji trebanjskega občinskega sveta, sprva sklicani za 12. junij in zaradi “zadržanosti” svetnikov pomladnih strank prestavljeni na 19. junij, naj bi med drugim obravnavali oz. sprejeli odloka o zaključnem računu občine Trebnje za leto 1999 in o ravnanju s komunalnimi odpadki. Sklepali naj bi o tarifnih postavkah ravnanja s komunalnimi odpadki in o povišanju cen komunalnih storitev. Izvajalci socialnega varstva že nestrpno pričakujejo dodelitev sredstev za izvajanje nalog na tem področju, čaka tudi razdelitev javnih sredstev za (so)fmanciranje kulturnih programov v občini v letu 2000. Ker so pomladniki bojkotirali tudi drugi sklic seje, saj jo je župan spet sklical na ponedeljek, oni pa zahtevajo sklic ob sredah, kot so se načelno dogovorili, čakata med 15 točkami dnevnega reda tudi poročilo o delu na projektu “Trebnje, zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov" in poročilo nadzornega odbora Komunale. Prava ironija, da sta “zamrznjeni” tudi ti točki. Glede Komunale imajo pomladniki izjemen interes, da bi spodnesli njegovo vodstvo, vsem pa bi koristilo, da bi prisluhnili, kakšna naj bi bila občina brez strankarskih zdrah, ki ljudi zelo motijo. P. P. preko njihovih rdečih streh in kdaj pa kdaj ujame drobne pike, ljudi, ki hitijo po svojih opravkih. Takrat se zavem lepote naših krajev in tega, da je v bistvu vse eno. Ceste v dolini se zlivajo, lahko pa jih vidimo tudi kot take, ki hitijo na vse strani. Prav tako je z ljudmi, s krajani. Krajevna skupnost je lahko pot, kjer se združijo posamezne potke, kjer se lahko uskladijo koraki, seveda, če je za to potreba in volja.” Skratka, v vodstvu KS Trebnje poudarjajo, da se zavedajo številnih nalog KS in da je najpomembnejša med njimi gotovo ta, da uskladi potrebe krajanov in skuša reševati nji- SUSA MOČNO UDARILA KMETE SEVNICA, KRŠKO - Letošnje sušno obdobje je močno prizadelo tudi kmetijske površine v občini Krško in Sevnica. Vlada načrtuje in sprejema določene ukrepe za ublažitev te škode. O stanju v občini Sevnica bo v tem tednu razpravljal tudi odbor za kmetijstvo pri občinskem svetu. Enota Kmetijskega zavoda v Novem mestu je v Ljubljano poslala skupno poročilo o škodi zaradi suše na Dolenjskem in v Posavju, sedaj bo počakala na ukrepe kmetijskega ali katerega drugega ministrstva. V krški in sevniški občini se je preteklo nedeljo mudil tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj in se na kraju samem lahko seznanil s posledicami suše. Prizadeti oškodovanci upajo, da bodo v najkrajšem času dobili pomoč. hove zagate na lokalni ravni, bodisi pri gradnji cestne in komunalne infrastrukture, pri sprejemu za ureditev dokumentov za ureditev mesta ali pri organizaciji javne razprave o poteku avtoceste skozi Trebnje. V kulturnem programu svečane akademije, ki ga je vodila Zvonka Falkner, so sodelovali učenci Glasbene šole Trebnje ob spremljavi pianistke Katalin Peter in Mladinski pevski zbor OŠ Trebnje pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič-Gre-gorčič. P. P. SREČANJE HARMONIKARJEV STUDENEC - Tukajšnje kulturno in prostovoljno gasilsko društvo in sevniška območna enota Republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabijo na tradicionalno srečanje harmonikarjev na Studencu, ki se bo pričelo v soboto, 1. julija, ob 15. uri. Na srečanju bodo izbrali najboljše harmonikarje za Zlato harmoniko Ljubečne. O SLIKARJU VESELU ŠENTVID PRI STIČNI - Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični vabi v soboto, I. julija, ob enajstih dopoldan v Dom kulture na predavanje dr. Mirka Juterška o slikarju Ferdu Veselu. Na predstavitvi bodo sodelovali tudi domačini, ki so umetnika poznali. V nedeljo, 2. julija, ob sedmih zvečer pa bo odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na 3. ekstem-poru Gradišče 2000. 32 UČITELJEV S TRŽAŠKEGA NA ŠENTRUPERŠKI ŠOLI ŠENTRUPERT - Pretekli ponedeljek si je 32 osnovnošolskih učiteljev iz tržaške pokrajine za svojo ekskurzijo po Dolenjski izbralo OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Ravnatelj prof. Jože Zupan je zamejskim učiteljem iz sosednje Italije zlasti predstavil bogato zbirko ilustracij mladinskih oz. otroških knjižnih del. Ob povratku so se zamejci zaustavili še na Muljavi in v stiškem samostanu. 1. Mali likovni tabor Otvoritev razstave 1. Malega likovnega tabora, zaključek 33. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov TREBNJE - V soboto, 24. junija, je bila v avli CIK-a otvoritev razstave del udeležencev 1. Malega likovnega tabora, 26 učencev 5. - 8. razreda osnovnih šol Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber in Trebnje, ki stajo pripravili vodji tabora Zdenka Bukovec in Marinka Mohorčič v organizaciji trebanjske območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Razstava bo odprta do 8. julija. Kulturni dogodek so s svojo navzočnostjo počastili župan Ciril Pungartnik, dr. Mirko Ju-teršek, dr. Zoran Kržišnik, Janez Gartnar, likovni umetniki 33. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, mladi likovni umetniki, njihovi starši, mentorji in ravnatelji ter ostalo občinstvo. Ob glasbenih toč- kah Dejana Dima, učenca glasbene šole Trebnje, je navzočim spregovoril tudi dr. Mirko Juteršek, strnil misli ob zaključku taborskih srečanj in razstavi del mladih likovnih umetnikov, čemur je sledila še podelitev spominskih priznanj sodelujočim na Malem likovnem taboru. Otvoritvi razstave je sledilo dogajanje v Galeriji Trebnje, kamor se je preselila skoraj vsa množica in sodelovala pri zaključku 33. Mednarodnega likovnega tabora, ki ga je uradno zaključil predsednik umetniškega sveta dr. Zoran Kržišnik. Direktorica CIK Trebnje Darinka Tomplak je podelila spominska darila umetnikom, ti pa so predali svoja dela Galeriji likovnih samorastnikov v trajno last. P. P. Ko nevarna cesta dobi asfalt Krajani posodobili plazovit odcep Jesenovec - Poskrbeli za zemeljska dela, krajevna skupnost Blanca pa za asfalt - Sevniška občina pomagala pri sanaciji plazu POKLEK NAD BLANCO - Septembra lani so krajani, ki živijo v prelestni dolini Jesenovec, ob cesti od Pokleka proti Priklancam pričeli akcjjo za rekonstrukcijo in modernizacijo 443 metrov ceste, ki skoraj ni več zaslužila tega imena, saj je bila v tako slabem stanju, da je bil prevoz po njej že kar nevaren. Vsako neurje je cestno telo vedno znova poškodovalo in odneslo zgornji ustroj. Da je bila cesta količkaj prevozna tudi za avtomobile sta jo vzdrževala Mar|ja in Franc Cizerle. SPREJEM ZA NAJBOUSE UČENCE - Zupan Kristijan Janc je na sevniškem gradu sprejel 32 najboljših učencev iz vseh osnovnih šol v občini Sevnica. Znanje je kapital, ki bo mnogim mladim omogočilo pridobiti strokovno izobrazbo in uspešno poklicno delo. Brez uspešnih posameznikov tudi ni potrebnega napredka. Mnogi učenci sevniških šol dosegajo lepe uspehe na različnih preverjanjih znanja na regijski in državni ravni. Učencem, njihovim mentorjem, učiteljem in staršem sta se župan in predsednica aktiva ravnateljev sevniških osnovnih šol, Berta Logar, zahvalila in jim zaželela prijetne počitnice. V imenu učencev seje županu zahvalila za sprejem Kaja Androjna, osmošoika boštanjske šole. V kulturnem programu je nastopila tudi vokalna skupina Corona. (Foto: P. P.) Vodstvo KS Blanca je prisluhnilo krajanom in jim obljubilo, da bo KS plačala asfalt, če bodo krajani pripravili tampon oz. ustroj ceste. Na sestanku 24 uporabnikov ceste so imenovali gradbeni odbor in določili prispevek vsakega uporabnika (v razponu od 20.000 do 80.000 tolarjev), o čemer se je vsakdo tudi javno opredelil. Tako naj bi zbrali 735 tisočakov, dejansko so jih pa 495! Vrednost naložbe v končnem finančnem obračunu je 5.380.000 tolarjev. Ker cesta vodi tudi po plazovitem terenu, je sevniška občina pomagala s strokovnimi nasveti in denarjem za sana- cijo plazu. Geotehnično poročilo je pripravil ljubljanski geomehanik Sergej Venturini. Izvajalec del izgradnje ceste je bilo boštanjsko podjetje Gradnje. “Z Brankom Zupancem smo se dogovorili za odvzem peska iz njihovega peskokopa pod ugodnejšimi pogoji. Za fini planum so si od KS Sevnica izprosili še dodatnih približno 280 m1 peska, za kar se Sevničanom zahvaljujemo. Razširili in gramozirali smo še dodatnih 400 m ceste. To je bil zelo velik zalogaj in velika pridobitev za tako majhno skupnost ljudi. Dokazali smo, da je uspeh zago- tovljen, če so ljudje složni. Posebna zahvala velja svetu KS Blanca, njenemu predsedniku, Dragu Mirtu in občini, kije pomagala pri zemeljskih delih v plazovitem delu ceste. Zahva- • Krajanom je čestital za uspešen zaključek naložbe direktor občinske uprave, dr. vet. med. Zvone Košmerl. Član gradbenega odbora Vlado Mešiček pa se je predsedniku Zvarju zahvalil za izjemno prizadevnost tudi s priložnostnim darilcem. la velja tudi izvajalcu del podjetju Gradnje ter Jaki in Francu Povšetu, ki nam je priznal popust pri izvedbi del in prispeval za celotno današnjo zaključno pridobitev,” je pojasnil skrivnost uspeha predsednik gradbenega odbora Jože Zvar. P. P. SEJA BO, SEJE NE BO... - Kogarkoli od politikov, ne glede na politično barvo, sprašujemo, kdaJ bo že dvakrat (zaradi odsotnosti pomladnih svetnikov) odpovedana oz. nesklepčna seja občinskega sveta ponovno sklicana, ne ve poveda i nič pametnega. Župan Ciril Pungartnik je 14 pomladnim svetnikom napisal pismo, da mora sklice seje prilagajati vsem svetnikom, torej tudi II iz nasprotnega tabora, da Pa se sicer svetniki svobodno odločajo in da se njemu nihče od pomladnikov razen trojke Franc Hribar (SDS), Lojze Metelko (SLS) i" Marjan Pavlin (SKD), ki je županu sporočila, da njihovih svetnikov ne bo na sejo, ni opravičil. V torek pa so pomladni svetniki poslali županu zahtevo, da skliče izredno sejo sveta zaradi teh zapletov. Trebanjci se bodo tako verjetno uvrstili v vr občin po izrednih sklicih. So na obzorju izredne razmere? . LOJZETOVE VROČE H L ALKE - Predsednik ocenjevalne komisije pri trebanjskih vinogradniki Lojze Metelko je seveda tudi sam vnet in uspešen vinogradnik. NjegO" va prizadevnost v vinogradu pa J* ravno na njegov god povzročila manjšo modno-kreatorsko umetnijo. Lojze si je namreč tako strga hlače, da ga je tajnik društva vino; gradnik Janez Zupan v OparoVj zidanici v Stari gori vsekakor hote ovekovečiti z vročimi hlačkami-Lojze, ki se je sramežljivo skrivaj pred kamero, naj bi model ponudi celo Diorju... (Foto: P. P.) Sevniški paberki O “MASTNI PLAČI" - Neverjetno, koliko odmevov je bilo na vestic-ko, objavljeno v tej rubriki o dobrega 1,3 milijona tolarjev plače direktorice Jutranjke Zdenke Marčič, k še ni bila v rednem delovnem raž merju v podjetju, ki skuša na vsen koncih kaj prodati (Brežičani pravijo, da tudi tovarno, ki ni Jutranjki na!), da bi se izmotala iz klobčiča rdečih številk. (Še) zaposleni j upokojenci Jutranjke so spraševan-ali je to res, ali je to mogoče, Prl’ pravljenj so za javnost poveda svoje pikantne zgodbe... Tudi nek menedžerjev se je resno zamisli'®’ kakšna so razmerja v Jutranjki Morda si bo direktorica le vzela n®" kaj svojega dragocenega in zelo o«’ bro plačanega časa za kakšno no» narsko konferenco, da bo kone ugibanj in natolcevanj? ELEKTRARNE IN DEŽNIK1.' Organizatorji nedeljskega srečanj LDS na sevniškem gradu so ime smolo zaradi slabega vrem®®8. Številni člani in simpatizerji v dezj niso imeli kaj početi v grajsk® parku, zato so se sprehajali po tr ( jskih sobanah in si ogledovali razi) zbirke. Med okroglo mizo o savski elektrarnah pa si je nekdo “sP°j sodil” dežnik ravno piscu teh vrstic, ki je opozarjal goste v kom renčni oz. viteški dvorani, naj d® nike odložijo v sosednjo sobo, vz to določen prostor. Zakaj niso sun| dežnika komu od politikov, ostal skrivnost. Tako kot verjetno nik® ne bo znano, kdo krade sveč® grobov na sevniškem pokopališč -kar je, milo rečeno, še manj okus« ZAZIDALNI NAČRT ZA ZEMLJIŠČA OB SAVI SEVNICA - Občina nima'' lasti zemljišč, ki bi bila prim® na za individualno gradnjo ali 1 industrijsko cono. Zato bo P skušala pridobiti, zaokroži«! komunalno opremiti zemlji*’ ob reki Savi, izdelati zazidam načrt tega območja in Pon L prostor investitorjem. Seve® brez pripravljenosti nekateri lastnikov teh zemljišč za pr°d jo ne bo šlo. DOLENJSKI LIST O^Krške novice bREZUke .. . PonodNltNlcc bre' -asu oB T Bo '®- Jun*ja so v iz r18*1! bolnišnici rodile: Lea Cizi iz i/ezine " Nino, Erna Šestovič t,,! UnšPerka - Aleksandra, Jas-ja a Somunčič s Senovega - Igor-__ • tanka Suhodolčan iz Sevnice - fiej°’ ^a*entina Duh iz Krškega rCi^nj.arnina, Ivanka Černelič-Ju-iz Podbočja - Loro-Ano, f() r^ana Kozole iz Reštanja - Sa-ea |etlana Volčanšek iz Moste-sko~ no' Nataša Cener iz Le-ita pCa Pr' Krškem - Denisa, An-Sta av^n‘*t‘z Gaberja - Mihaela, ja. n's*ava Hribar iz Podbočja -Peč* ^enka Božič-Žibert iz Žu-t)ru Vasi - Sebastjana, Dušanka Qr ®oyič iz Spodnjega Starega g0 , a ~ Laro, Jožica lljaž iz Pod-S«, ' Tejo, Nada Avguštin iz Vn,ca - Davida. Čestitamo! (PRE)DRAG ŠPORT - Študentska družabna oz. zabavna Pnreditev pod tem imenom je prvi Pan privabila precej več obisko-Va.lcev kot naslednji dan, ko so, za Plitve žepe mladih še povišali ce-n° vstopnic. Da bi bila mera pol-na’ so nam potožili nekateri, so zahtevali ob zapustitvi priredit-Venega prostora ponovno plačilo vstopnine. Kako resno so se lotili stota" (nekateri se tako izražajo U(ji. ko govorijo o - seksu!), ilustrira tudi primer kolegice, ki si je m°rala priskrbeti akreditiv za Vs'°P na prireditev, ki naj bi se prišla ob 17. uri, a se ni nič dogaja- 0 "iti poldrugo uro pozneje. ZANIMANJE - Šarmantni Profesor na krški glasbnei šoli Bra-jttmir Beliško (na posnetku) slovi 01 odličen pianist in pedagog. Na Jegove ure zelo rade prihajajo s vojimi otroki tudi mamice, da po-Usajo in morda še bolj - gledajo... c* ovo v Brežicah VEDRA SO CENEJŠA - Vedra eJemo za stare in preizkušene Pripomočke za nošenje vode, upo-2 na pa so tudi za druge namene. 5 ° ?rav nam' h pojavlja problem prevelikega oddajanja telesne temperature zaradi e temperature okolja (predvsem pri mlajših živalih, ki še nimajo pov-h> razvite termoregulacije), pa se v tako vročih dneh dogaja, da živali 2Je oddajajo toploto, ki nastane kot produkt številnih fizioloških procesov ^ptganizmu zaradi visoke temperature okolja. Medtem ko ljudje lahko zelo cinkovito hladimo svoj organizem z znojenjem, prašiči te možnosti ni-ajo, saj skoraj nimajo žlez znojnic. Toploto lahko oddajajo preko kože s °rn9.bj° fizikalnih mehanizmov, vendar pod pogojem, da je okolje oz. 'fršina, katere se dotikajo, dovolj hladna. Fizikalno oddajanje toplote Je lahko omejeno tudi zaradi izolacijskega sloja, ki mu pri prašiču pravi-0 maščoba. Zadnje, k čemur se lahko prašič zateče pri ohlajevanju tele-v ’Je Pospešeno dihanje, pri čemer odddaja telesno toploto s pomočjo j Pare, ki jo izdihuje. Vendar pa je ta način mogočle, če imajo na voljo "Osti vode. r boini prašičerejcev je dobro znano, da je poletje čas, ko so proizvodni . Pitati slabši. Zaradi povišanih temperatur je konzumacija krme slab-l j Pogosti so problemi v reprodukciji (pregonitve, neizrazita in neredna kanja). Zato tudi ob povprečnih letnih temperaturah ne svetujemo re-^ 0r|ta osnovne črede v poletnih mesecih. V primeru, da so temperature v _ v,h nad 3n° r na sp lahko nniavi dodatno še novečana embrionalna sm nat* pa se *abko pojavi dodatno še povečana embrionalna , ,lr.tnost, zaradi česar so gnezda manj številčna. Visoka temperatura v času PreJosti buka povzroči padec tiroidnih hormonov, posledica pa so neredna Pit J-a 'n Padec mlečnosti (slabša rast pujskov, neizenačena gnezda). Pri Vg-fT^b velja opozoriti predvsem na koncentracijo živali v hlevih -pre-c živali ob visoki temperaturi okolja še dodatno povečuje stres, poleg r 'Cak°vanih nižjih prirastov se pojavijo tudi etološke motnje (grizenje Pasm^ Veejem obsegu m tud> možnost kapi (zlasti pri pitancih s pietren Osnovna, ne samo rejska, ampak tudi etična dolžnost vsakega rejca je, podlim v tej vročini nudi zadosti vode. Pitanci v taki vročini gotovo lit kebujejo vsaj 15 litrov vode dnevno, plemenske svinje v laktaciji pa 30 °v in več. Prav tako ne pozabite na sesne pujske, ki potrebujejo vodo j0 Prv' dan po rojstvu. Zračite hleve in predvsem zmanjšajte koncentraci-p0*lvali. Kot je opisano na začetku, je za fizikalno oddajanje toplote *«mbna temperatura okolja, zato polivajte tla in stene. Tudi polivanje nek ■ v veb'ni primerov ne škodi, a tu velja biti bolj previden. Na pre-kateri kmetiji se že odločajo za izpuste za prašiče različnih kategorij, ,1z lužami. • ulgotrajno izrazito vroče obdobje bo gotovo negativno vplivalo na rejsk, e rezultate v prašičereji, vendar za to krivi niso vaši prašiči. Mag. ZDENKA KRAMAR namakalne naprave, preko njih pa pred naravnimi nesrečami lahko zavarujejo tudi svoje pridelke. Posebnost med njihovimi kooperanti je Stane Jarkovič z Drame, ki poleg ostalih vrtnin prideluje tudi jajčevce. Tako kot marsikdo se je za zelenjadarstvo odločil zaradi težav z zaposlitvijo. S pridelavo so Jarkovi-čevi začeli pred petimi leti, vsako leto pa jo malce povečajo. Od 8 ha imajo 2,5 ha obdelovalne površine, kar jih uvršča med srednje velike kooperante, ostale površine pa so trav- • Zadružna enota Polje Šentjernej je ena najbolj donosnih enot Kmetijske zadruge Krka, v letošnjem letu so dober pridelek imeli že z zgodnjim krompirjem, po načrtu pa naj bi med drugim pridelali tudi okoli 600 ton paprik, 230 paradižnika, 320 kumar, 410 ze|ja za svežo uporabo in 200 ton kislega zelja. niki, saj imajo še 35 bikov. V moderno opremljenih rastlinjakih prideluje kumare, papriko in paradižnik. Mlademu gospodarju pri obdelovanju pomagajo starši, sestri in brat, ob vrhuncu sezone pa mora najeti še dodatno delovno silo. Pri izbiri svojih vrtnin skuša Stane slediti povpraševanju, v prihodnosti tako razmišlja tudi o pridelavi belušev in artičok. "Odločitev za pridelavo zelenjave je bila velika investicija, vendar se kljub vsemu izplača,” je povedal Stane Jarkovič. “Seveda pa bi se na tem področju moralo še marsikaj postoriti. Omejiti bi morali uvoz, ki zmanjšuje ceno, ko imamo največ pridelka, težavo pa predstavljajo tudi prosti pridelovalci. Zelenjadarstvo je dokaj mlada panoga, zato bi država lahko zagotovila subvencijo vsaj za nabavo strojev, hladilnic, namakalnega sistema in pri postavitvi rastlinjakov.” M. KOTNIK Kam z odpadnim jedilnim oljem? SEG podpira reciklažo V pustnih dneh seje speklo v jedilnem olju na stotisoče krofov in flancatov, zato moramo poudariti, da pri toplotni obdelavi olja lahko nastanejo človeku nevarne snovi, pri večkrat rabljenem (prežganem) pa tudi rakotvorne. Zato je potrebno, da se odpadno olje strokovno zbira. V državah EU se zbira ne samo v gostinskih obratih, temveč tudi v zasebnih gospodinjstvih. Tu zbiranje organizirajo državpi svetovalci za okolje in prostor. V Sloveniji je bil decembra 1998 sprejet zakon o ravnanju s posebnimi odpadki, vendar na žalost doslej brez kakršnihkoli učinkov. Obstaja več možnosti predelave, na primer industrijska predelava v oljne kisline ali dodatek za težka krmila in reciklaža v biološka maziva. V Sloveniji obstaja tehnologija za predelavo v biološka maziva in z pjo je povezan tudi zbirni sistem, v katerega je do sedaj vključenih okoli 800 gostinskih obratov po vsej državi. Letos se bo tako zbralo okrog 500 ton odpadnega jedilnega o|ja, po nekaterih ocenah pa bi ga lahko zbrali 2000 ton. Lani vsega zbranega ni bilo možno predelati, reciklirati oz. ponuditi končnemu uporabniku. Združenje Slovensko ekološko gibanje SEG predlaga, da bi v okviru določil zakona o varstvu okolja in novosprejetega nacionalnega programa varstva okolja stalno skrbeli za sistematično zbiranje in reciklažo odpadnega jedilnega olja ter pripravili zakonske rešitve kot pri zbiranju in reciklaži motornih olj. KAREL LIPIČ, Slovensko ekološko gibanje ■ to«' J N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Ukrepi proti starikavemu tonu vina (Nadaljevanje in konec) Švicarska študija je pokazala, da je možno belo vino rešiti pred kvarjenjem s pomočjo askorbinske kisline. Ta ugotovitev je za prakso zelo dobrodošla in podjetni kletarji se je bodo gotovo posluževali. Sestavni del strokovnega pristopa je tudi preverjanje vina, če je “obsojeno” na razvoj negativnih arom neznačilnega starikavega tona vina (NST). Nemci so razvili test “Wurzburger Utafix-Test" (podjetje Schliessmann, Schwabisch Hall), s katerim je mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je potrebno dodati vinu askorbinsko kislino (AK). Pri negi vina z AK je potrebno upoštevati: Askorbinska kislina v vinu moti rezultat pri določevanju prostega SO, v vinu. Pri vinih, kijih zdravimo z dodatkom bakrovega sulfata, da bi odstranili vonj po gnilih jajcih, se poveča nevarnost, da se po stekleničenju pojavi motnost vina. Zračni pretok vina oksidira askorbinsko kislino v vinu in njena antioksidativna noč je izgubljena. Isto se dogaja, če nimamo vina dotočenega. V nekaj tednih se lahko AK v vinu razgradi, posebno če ni zadostne količine prostega S02. Takoj po popolni oksidaciji askorbinske kisline se v vinu začne razvijati aroma po starikavosti. Da bi bili pri preprečevanju NST iz AK uspešni, mora znašati vsebnost prostega S02 v vinu blizu 40 mg/l. V tem primeru ne bo prišlo do oksidacije in bo ostalo v vinu tudi po pretoku ali filtriranju ali stekleničenju dovolj aktivne askorbinske kisline, ki bo preprečevala nastanek negativne aro-matike. Švicarska študija je pokazala s poskusnimi vini letnika 1998 ki jih je ocenjevalo 40 udeležencev, da je askorbinska kislina možen pripravek za ohranitev svežine v namiznih belih vinih. Ob anonimni degustaciji 22 vin - enajst jih je bilo obdelanih z askorbinsko kislino. enajst ne - je bilo bolje ocenjeno 10 vin, ki so bila zaščitena z AK. Samo eno vino brez dodatka AK je bilo bolje ocenjeno, ker se v njem ni razvil NST. Razlika v kakovosti vin je bila več kot očitna. Vina. ki niso bila obdelana z AK, so bila po kakovosti za izločitev iz prometa, vina istega mošta, obdelana z AK, so bila ocenjena za kakovostni razred. Letošnje podnebne razmere, zelo majhna količina padavin v prvih petih mesecih, je lahko napoved za sušo. Zato se mi zdi potrebno opozarjati na nevarnost, ki jo lahko povzroči suša. Nočem črno slikati letošnje jeseni, vandar sem zaradi izkušenj, ki jih imam s kakovostjo slovenskih belih vin v zadnjih letih (preveč starikavosti), zelo vesel, da so Švicarji iznašli postopek za ohranjanje kakovosti belih vin. Dr. JULIJ NEMANIČ OB MARINIH ROŽAH LJUDJE POSTOJIJO - Čeprav je Mari Logar z Migolice pri Mirni zelo zaposlena ženska, dejavna na vseh mogočih področjih, zlasti v Krajevni organizaciji Rdečega križa, si vseeno najde čas za svojo veliko ljubezen - rože. Prav letos je še posebej ponosna na cvetoče balkonsko cvetje, kjer prevladujejo bršljinke. Mari pravi, da se mimoidoči kar ustavljajo in občudujejo njene rože, s katerimi ima kar dosti dela, če ne drugega, zalivanju v letošnjem vročem poletju ni konca ne kraja. O njeni navezanosti do zemlje pa veliko pove tudi skrbno obdelan vrt. (Foto: L. Murn) helenamrzli kar gospodinjski kotiček Okus po kisli rabarbari V RASTLINJAKU - Mladi gospodar Stane Jarkovič (desno) in svetovalec Grega Vintar ob ogledu kumar, ki sedaj visijo na mreži, kar omogoča boljšo rast in večjo zračnost. (Foto: M. K.) Kiselkasta in osvežujoča mlada rabarbara ima kar nekaj dobrih lastnosti. Že pred tisoč leti so jo Kitajci uporabljali kot zdravilo. Z uživanjem rabarbare so si očistili telo raznih strupov in preganjali utrujenost. Danes priporočamo rabarbaro kot živilo, s katerim se lahko znebimo odvečnih kilogramov. Vsebuje veliko kalija, ki odvaja odvečno vodo iz telesa. V 100 g rabarbare je samo 18 kcal. Mlada ra-barbarova stebla dodajmo mnogim sladicam, npr. pitam, tortam, palačinkam, sladoledu in podobno. Za pripravo RABARBAROVE-GA SLADOLEDA za 4 osebe potrebujemo: I kg rabarbare, 100 g sveže ingverjeve korenine, 75 g sladkorja, 1/8 1 suhega belega vina, 4 rumenjake, 2 lista želatine, 1,5 dl sladke smetane; za preliv: 2,5 dl jogurta, 2 žlici sladkorja v prahu, 1 dl mleka, 50 g sladkorja, 2 žlici belega vina. Rabarbarova stebla olupimo in narežemo na koščke. Dve stebli prihranimo. Ingver olupimo in narežemo na kockice. V posodo vlijemo pol količine belega vina, dodamo sladkor, rabarbaro in ingver ter drušimo 15 minut. Nato damo vse skupaj na gosto cedilo in sok prestrežemo v skledo. Rabar-barov sok in rumenjake razžvrkljamo in nato v vroči vodni kopeli stepamo 5 minut, da zmes kremasto naraste, in jo pustimo, da se ohladi. Želatino namočimo v mrzli vodi, da nabrekne, nato iz nje dobro iztisnemo vodo in na hitro segrejemo, da se razpusti. Smetano stepemo in skupaj z želatino vmešamo med stepene rumenjake. Zmes lahko prelijemo v kovinske posodice za sladoled in zamrznemo ali jo vlijemo v strojček za pripravo sladoleda. Za preliv zmešamo jogurt, mleko in sladkor. Preostali dve narezani rabarbarovi stebli, vino in sladkor dušimo 5 minut, ohladimo in razdelimo na 4 krožnike. Dodamo kepice sladoleda in jogurtov preliv ter okrasimo z lističi melise. Zaradi dodanih surovih jajčnih rumenjakov sladoleda ne shranjujemo za naslednji dan. Za sočne in nasitne OCVRTE KRUHOVE REZINE Z RABARBARO pa potrebujemo za 4 osebe 500 g rabarbare, 1 vanilin sladkor, 4 žlice skladkorja, 2 žlici vode, I rumenjak, 1,5 sladke smetane, pol žličke naribane limonine lupinice, 8 kosov belega kruha, 2 jajci in olje za cvrenje. Narezano rabarbaro, sladkor, vanilin in 2 žlici vode zdu-šimo in ohladimo. V posodi zmešamo rumenjak, sladko smetano in limonino lupinico ter z mešanico prepojimo kruhove rezine, ki jih nato ocvremo na olju. Ponudimo jih z dušeno rabarbaro. NOVO MESTO - Nedvomno so bili dogodki, ki so se odigrali v začetku devetdesetih let in temeljito spremenili politični zemljevid Evrope, tako izjemni, da so in še bodo spodbujali zgodovinopisce in analitike k pisanju in razlaganju zgodovinskih procesov, ki so med drugim pripeljali tudi do samostojne države Slovenije. Že zdaj je precej različnih in nasprotujočih se pogledov na tedanje dogajanje, na dan pa prihajajo še nove razlage in spekulacije. Knjiga ZMAJ V VIHARJU - OZADJE OSAMOSVOJITVE Florijana Bevca, ki je pred kratkim izšla pri Tiskarstvu Opara in so jo predstavili v četrtek, 22. junija, zvečer v knjigarni Goga, je med publikacijami te vrste res nekaj posebnega, saj takega nenavadnega prepleta dejstev s še sprejemljivimi kot tudi najbolj neverjetnimi spekulacijami najbrž zlepa ne bomo imeli priložnost brati. Zares gre za „srhl-jivko“, kot je knjigo označil neimenovani ..slovenski znanstvenik", vendar ob nji bralca spreleta srh zaradi samega dejstva, da je mogoče kaj takega poslati v javnost kot resno publicistično delo. Avtor knjige Florijan Bevec je po podatkih Renate Opara, ki je v imenu založnika predstavila knjigo, ameriški državljan, doma iz Bele Cerkve na Dolenjskem. V Novem mestu je končal gimnazijo in leta 1956 diplomiral na strojni fakulteti v Ljubljani. V ZDA se je odselil leta 1961 in tam med drugim delal v vojaški industriji. V času osamosvajanje Slovenije je deloval v posebni skupini ameriških Dolenjcev, ki naj bi, kot sledi iz pisanja v knjigi in avtorjeve razlage na predstavitvi, odločilno posegla v razplet jugoslovanske krize. Tej neformalni skupini so bili znani tajni načrti Busheve vlade, da uniči Jugoslavijo, vendar so jih s spretnim „dip-lomatskim protiudarom" preprečili in z ukano, češ da bodo poklicali Ruse v Slovenijo, dosegli, da se je vojna v Sloveniji hitro končala. To je grob okvir pripovedi, ki je na široko razpredena v knjigi in začinjena z vsem mogočim, tudi najbolj čudnimi cvetkami, le dokumentov, referenc, citatov in drugega, kar je v taki knjigi nepogrešljiva nujnost, skoraj ni. „V knjigi je le del vsega, kar se je v ozadju dogajalo. Če bi napisal vse, bi mi ljudje ne verjeli," je na predstavitvi med drugim dejal Bevec. No, bralcu, ki premore vsaj drobec kritične presoje, bo tudi to, kar je v nji, več kot dovolj. M. MARKELJ Florijan Bevec na predstavitvi v knjigarni Goga. Bevčev Zmaj Knjiga o ozadju slovenske osamosvojitve Rekviem v Didkov in Kraljev spomin Spominska slovesnost s koncertom ob 90-letnici smrti Zorana Didka in stoletnici smrti Toneta Kralja - Prenovljeni stalni zbirki v Galeriji Božidarja Jakca 33. MEDNARODNI TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV Petnajst likovnikov iz petih držav na 33. trebanjskem taboru - Po več letih znova Mali tabor Skupina udeležencev Malega tabora pri slikanju trebanjske stavbne zaniniivos- [ ti Tomšičeve hiše z mentoricama Zdenko Bukovec (na desni) in Vido Cegktr Trebanjska likovna zakladnica še bogatejša TREBNJE - Že več kot tri desetletja se s poletjem Trebnje likovno prebudi in mesto ob zeleni Temenici postane za več dni kraj, kjer povabljeni likovni samorastniki iz več dežel sveta na srečanju, ki je doma in na tujem znano kot Tabor likovnih samorastnikov Trebnje, ustvarjajo nova dela ter v prijateljskem druženju izmenjajo izkušnje. Letos je Tabor od 17. do 24. junija imel v gosteh trinajst slikarjev in dva kiparja iz petih držav. Iz Bosne in Hercegovine je prišel Sekula Dugan-džič, iz Hrvaške Petar Grgec, Darja Lovak Lobnikar, Petar Petrovac, Josip Pintarič in Dragica Dunjič Smičibrada, iz Italije Guido Vedo-vato, Antonio Protto in Guliano Zoppi, iz Jugoslavije Vladimir Kepič in Dobrosav Milojevič, iz Slovenije pa Stane Novak, Irena Polanec, Ciril Povše in Marko Skok. Nekaj jih je na Taboru prvič, nekateri pa so že pravi taborski veterani. Dnevi so udeležencem hitro minevali v delu in obiskovanju najrazličnejših prireditev, ki so se ta čas vrstile v Trebnjem. Kar nekaj jih je bilo povezanih z likovno ustvarjalnostjo. Tako so organizatorji občina Trebnje, Center za izobraževanje in kulturo ter Zveza kulturnih društev pripravili svečano otvoritev Tabora, družabno srečanje, svečano otvoritev Malega tabora, otvoritev razstave del Marine Bahovec na gradu Mala Loka, okroglo mizo o slikah Irene Polanec, otvoritev razstave Malega tabora in slovesen zaključek. Nikomur ni bilo dolgčas, vsem pa je bila skupna ugotovitev, da je trebanjski Tabor lepo doživetje. Guliano Zoppi iz italijanskega mesta Parma je bil na Taboru prvikrat in se je navdušil tako nad organizacijo kot umetniško druščino in okoljem. Je sicer tehnično izobražen, vendar se že okrog dvajset let ukvarja s slikarstvom kot samouk. Udeležil se je številnih slikarskih kolonij v rodni Italiji, Franciji in Švici, v Slovenijo pa je prišel prvič. Naša dežela je nanj naredila izreden vtis. “Tuje zelo lepo in tako polno zelenila, da bo intenzivna zelena barva stopila v moje slikarstvo,” je dejal in dodal, da imajo tudi v Italiji muzej naivnega slikarstva, kot je trebanjska galerija, in sicer v Luzzarri, kjer vsako leto potekajo dvomesečna srečanja. V Trebnjem Zoppi slika v olju na platnu, za motiv pa ima pokrajno, kije preplet realnega in fantazijskega. Med stare taborske korenine bi lahko uvrstili Dobrosava Milojeviča. ki je iz svojega rojstnega kraja Do-nje Štiplje v Šumadiji prvikrat prišel na Tabor zdaj že kar odmaknjenega 1972. leta, nato pa še večkrat. Letos je bil med trebanjskimi samorastniki že petnajstič. “Tu se poču- tim kot doma,” je zatrdil, “in ne samo zato, ker je Dolenjska tako podobna moji Šumadiji, ampak ker me tu vedno tako prisrčno sprejme' jo. Prav koristno se je srečati z drugimi slikarji, da lahko izmenja* izkušnje, obudiš stara prijateljstva in skleneš nova.” Milojevičev pf**' jubljen motiv je kmečko življenje, ki ga slika po spominu in iz fantazije- Ireno Polanec iz Maribora lahko imenujemo kar prvo damo Tabora-Leto za letom se z veseljem pridruži mednarodni srenji likovnikov, ki pm leti ustvarja v Trebnjem, zato staj' vzdušje in značaj te mednarodne prireditve dobro znana. “Tabor Je zame vse od leta 1976, ko sem bilo prvič tu, vedno znova lepo doživetje,” pravi. "Letošnji še posebej, saj sem imela tu samostojno razstavo kot sestavni del taborskega dogajanja. Mislim, da je zamisel o taki razstavi res dobra, saj se umetnik tu lahko celoviteje predstavi, kot se sicer, ko ima na skupni razstavi le eno ali dve sliki. Upam, da se bo novost prijela in da bomo na prihodnjem Taboru lahko videli samostojno razstavo še kakšnega drugega slikarja.” Ireno Polanec je s trebanjskim Taborom dodatno povezala še pufr likacija, s katero so pospremil' razstavo njenih izbranih slik iz cikla Eva, saj ne gre le za lepo oblikovan katalog razstave, ampak za posrečen spoj slikarstva in poezije. Reprodukcije slik namreč spremljaj0 izvirne pesmi dolenjskega besednega ustvarjalca Avgusta Gregorčiča- Novost letošnjega Tabora je bilo tudi to, da so ponovno kot že pred več leti pripravili Mali likovni tabor-Udeležilo se ga je trideset učencev vseh osnovnih šol iz trebanjske občine, ki so pod vodstvom mentorjev v temperi slikali mestne znamenitosti in zanimivosti. Vodja Malega tabora Zdenka Bukovec je povedala-daje bilo srečanje mladih s “zaresnimi” umetniki zelo spodbudno za likovni podmladek in daje Mali tabor lepo uspel. Kazalo bi ga v ph’ hodnje ne samo obdržati, ampal1 pritegniti vanj mlade tudi z drugi« občin. Udeleženci letošnjega tabora s° se že razšli vsak v svoj kraj, v Trebnjem pa so pustili sadove svojega ustvarjanja, ki so dopolnili že tako izjemno bogato trebanjsko likovn0 zakladnico naivnega slikarstva-Fond na taboru ustvarjenih del obsega že več kot 900 enot. Žal večina tega javnosti ni dostopna, ker Trebnje ne premore primerno velikega razstavišča, kjer bi bila ta edinstvena zakladnica redno na ogled-Sedanja galerija je že dolga leta premajhna. Kot pravita dolgoletni vodja Tabora Janez Gartnar in sedanja voditeljica Darinka Tomplak, se kot zanimiva rešitev kaže ureditev galerije v trebanjskem gradu. MILAN MARKELJ 25 let okteta Gallus iz Ribnice - Ob jubileju v pomlajeni zasedbi mačin Tone Lovrenčič, ki je po približno dveh letih povabil k sodelovanju tudi prijatelje iz študentskih časov. Oktet je kot pisana druščina pevcev iz različnih koncev Slovenije prvič nastopil za praznik republike leta 1975 pod imenom Donit. Pet let kasneje se jim je pridružil sedanji umetniški vodja, tenorist in glasbeni pedagog prof. Marjan Trček. Oktet goji predvsem slovensko narodno in umetno pesem, sega pa tudi po delih Gallusa in njegovih sodobnikov. “Novost v našem programu je vzhodna liturgija, ki zahteva šestglasno petje v zboru in solista,” pravi Janez Oblak, ki je z Marjanom Podgra-jškom, Francem Lušinom in Darkom Veselom v oktetu že od začetka. Lani so oktet pomladili z dvema novima članoma, tako da so na jubilejnem koncertu nastopili v sestavi: France Lušin, Marjan Podgraj-šek, Robert Kožar -1. tenor, Alojz Osvald in Igor Žniderič - 2. tenor, Janez Rigler in Darko Vesel - I. bas, Janez Oblak, Bogdan Podlesnik in Tadej Osvald - 2. bas ter vodja in solist prof. Marjan Trček. Vsi prepevajo tudi v drugih zasedbah. Vaje imajo enkrat tedensko izmenično v ribniškem in ljubljanskem koncu, saj je oktet še vedno, kot pravi Oblak, pisana druščina pevcev iz različnih krajev, čeprav v njem poje šest Ribničanov. M. LESKOVŠEK-SVETE Guliano Zoppi Dobrosav Milojevič lenjsko, ampak za širši slovenski prostor, zato sedanja postavitev njunih stalnih razstav zasluži velik obisk tako strokovnjakov kot drugih ljubiteljev umetnosti,” je poudaril prof. Kalaš. M. MARKELJ MEDNARODNI POLETNI TABOR DOLENJSKE TOPLICE - V nedeljo, 2. julija, se bo v Taboru mladih začel 15. mednarodni poletni tabor Zveze Glasbene mladine Slovenije pod umetniškim vodstvom Nenada Firšta. V trinajstih dneh tabora bodo glasbeniki iz 11 držav naštudirali celovečeren koncertni spored pod vodstvom dirigenta Stefana P. Amata. KLOŠTRSKI ŽOLNIR NA PROSTEM MULJAVA - V letnem gledališču na Jurčičevi domačiji bo v petek, 30. junija, ob devetih zvečer premiera tradicionalne gledališke predstave na prostem, ki jo muljavsko Kulturno društvo Josip Jurčič pripravlja že dolgo vrsto let. Letos bodo zaigrali dramatizacijo Jurčičeve povesti Klo-štrski Žolnir, ki jo je pripravila in režirala Danica Kastelic. Kloštrskega Žolnirja bodo ponovili še 1., 7., 8., 14. in 15. julija. KOMORNE IGRE NOVO MESTO - Knjigarna Goga je na svojem dvorišču pripravila v petek, 23. junija, zvečer že tretji koncertni večer Komorne igre, na katerem so nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine. Z glasbo so petkom poletni večer v starem mestnem jedru obogatili: tercet violončel, kvartet harmonik, klavirski trio, godalni orkester s solistko Evo Grahek in godalni kvintet s solistom Sandijem Frankom. JAZZ IN RAZSTAVA NOVO MESTO - V LokalPatrio- LITERARNI VEČER KETTEJEVCEV - Trebanjska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v četrtek, 22. junija, zvečer v avli Centra za izobraževanje in kulturo pripravila literarni večer, na katerem so se po pozdravnem nagovoru predsednice izpostave Mojce Fernec predstavili štirje besedni ustvarjalci iz novomeškega Literarnega kluba Dragotina Ketteja. Klavdija Kotar, Ana Dražumerič, Samo Dražumerič in Frane Umek so prebirali svoje izbrane pesmi, predsednica kluba Kolarjeva pa je še predstavila zbornik Enaindvajset, v katerem je zajeta literarna bera enaindvajsetih pišočih članov kluba. Literarni večer so z glasbo popestrili učenci Glasbene šole Trebnje. Foto: M. Markelj) Irena Polanec Kovaštvo kot umetnost tu se kulturni dogodki kar vrste. V četrtek, 22. junija, zvečer je nastopil jazzovski glasbenik saksofonist Igor Lumpert, ki je ob spremljavi kitarista Igorja Bezgeta, bobnarja Gašperja Bertonclja in svetovno znanega basista Marca Abramsa zaigral več svojih skladb, za katere je značilno ustvarjalno prepletanje elementov jazza in klasike. V torek, 27. junija, zvečer pa so v LokalPatriotovem razstavišču Simulaker odprli prvo samostojno razstavo slikarja Igorja Noseta z naslovom Naivni simboli vsakdanjosti. • Kultura je človekova vez med preteklostjo in prihodnostjo. Človeku daje življenski smisel in moč, da preživi. - P. BIBIČ Pisana druščina pevcev Jernej Zorko Jernej Zorko, ki je vrsto let delal v Nemčiji in je po svojem delu priznan ne le v Sloveniji, ampak širše v Evropi, tokrat v vojašnici predstavlja svoje enajstletno ustvarjanje. Ni le kovač, saj njegovi kovaški izdelki iz železa, nerjavečega jekla, bakra ali tomkaka nimajo le uporabne in tržne vrednosti, ampak so prava umet- RIBNICA - Oktet Gallus iz Ribnice si je sedanje ime nadel v letu 400-letnice smrti skladatelja J. P. Gallusa leta 1991, letos, ko mineva 450 let od skladateljevega rojstva, pa beleži 25-letnico. Četrt stoletja delovanja je oktet obeležil s številnimi nastopi v domovini in zamejstvu, sredi tega meseca pa s koncertom v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici. Nastal je iz vrst sodraških fantov. Pevce je zbral in dolga leta vodil do- KOSTANJEVICA NA KRKI - V Galeriji Božidarja Jakca so v torek, 23. junija, zvečer s spominsko slovesnostjo počastili 90-letnico in stoletnico rojstva Zorana Didka oziroma Toneta Kralja ter 25-letnico njune smrti. Nepozaben pečat je slovesnosti dal koncert zbora in orkestra SNG Opere in baleta, ki je pod dirigentskim vodstvom Boruta Smrekarja pod oboki stare samostanske cerkve, prepolne občinstva, razgrnil glasbeno razkošje Chcrubinijevega Rekviema v c-molu. Kot je v uvodnem nagovoru povedal Bojan Božič, direktor Galerije Božidarja Jakca, so take obletnice priložnost, da se v bogati umetnostni mozaik, ki ga predstavljajo kosta-njeviške zbirke, doda kaj novega. Tokrat sta to na novo zasnovani stalni razstavi del obeh umetnikov, Zorana Didka in Toneta Kralja, v obnovljenih razstaviščnih prostorih. KONGRES GLASBENE MLADINE SVETA Prihodnji teden bo od 3. do 9. julija v mestu Mora na Švedskem potekal 55. mednarodni kongres Glasbene mladine sveta. Od leta 1992 je članica združenja tudi Glasbena mladina Slovenije, ki jo bo na kongresu zastopal njen predsednik Silvester Mihelčič, ravnatelj črnomaljske glasbene šole. Prenova razstav, katerih vsebinsko zasnovo in strokovno izvedbo prenove je vodila višja kustosinja Barbara Rupel, pa sta le prvi v nizu pridobitev, ki bodo letos še sledile. Božič je napovedal izid obsežnega kataloga stalne Didkove zbirke, prenovo stalne razstave Franceta Kralja in začetek zaključne faze več kot petdeset let trajajoče obnove kostanje-viške cisterce. Slavnostni govornik dekan Akademije za likovno umetnost prof. Bo-goslav Kalaš je spregovoril o Didku in Kralju kot o likovnih ustvarjalcih, ki ju družita velika predanost umetniškemu poklicu in dejstvo, da smo pomembnost njunega prispevka slovenski kulturi spoznali dokaj pozno. “Oba umetnika, Tone Kralj kot slikar in teoretik ter Zoran Didek kot slikar, teoretik in oblikovalec, sta pomembna umetnika ne samo za Do- SOPOTNIKI NA ŽIVLJENJSKIH IN USTVARJALNIH POTEH - Akademski slikarki Mara Kralj in Smiljana Didek sta bili častni gostji slovesnosti v spomin na njuna življenjska in umetniška sopotnika. Razstava Jerneja Zorka v galeriji Vojašnice Cerklje nost. Zorkova posebna umetnost je stilno kovaštvo v slogu gotike, baroka in rokokoja, zato je iskan mojster pri obnovi zgodovinskih objektov v avtentičnem slogu. “Očitno je, daje iz pravega testa, kot pravimo, kajti tudi pri jeklu je tako kot drugje: če ga še tako dolgo variš in če njegova sestava ni prava, ne bo nastalo nič,” je o ustvarjalcu na otvoritvi razstave med drugim dejal dr. Ivan P. Polajnar s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Zorko je izdelal in Vojašnici Cerklje ob Krki tudi podaril relief generala Maistra, ki stoji v parku. L. M. CERKLJE OB KRKI - V galeriji Vojašnice Cerklje ob Krki je od petka, 23. junija, pa do 10. julija na ogled razstava izdelkov umetnostnega kovaštva domačina Jerneja Zorka iz Župeče vasi. Odprla sta jo predsednik Obrtne zbornice Brežice Janko Hrastovšek in brežiški podžupan Andrej Vizjak. 'J » POTA IN ST mm Poročajo ODNESEL ŠTIRI ZAJCE - Med ,ln 21. junijem je neznanec iz gospodarskega poslopja v Škocjanu last-a P- M. odnesel štiri zajce. ,ELEKTRO OB BAKRENO PLO-e **NO - Elektro, d.d., Ljubljana, °ta Novo mesto je oškodovano za r°g 400 tisoč tolarjev, ker je ne-danec s strehe njihove transforma- torske postaje pri Gospodični ukra- H i , pil V_ f ^0 kvadratnih metrov bakrene Pločevine. k STRASTEN KADILEC - Policija ISce storilca, ki je v petek ponoči °mil v trgovino Kmečke zadruge vnica na Bučki in ukradel več kot Paketov cigaret in liter viskija. VLOMIL KLJUČAVNICI - Ne-j^anec je vlomil v dve trgovini v Kr-en>. v Shine in Nina, ter odnesel tar. Z neznanim predmetom je ._®tnil obe ključavnici. Policija ga še 9'STOČA JE POMEMBNA - Na p°znem je neznanec iz sobote na e*jo ukradel visokotlačni stroj za i anje znamke Karcher ter visokot-Pregibno cev z originalno pi- j Jtnijem je neznanec z njive v °čni vasi izpulil okrog 60 grmič- [ačno štolo. naPOŠKODOVAL TRTE - V noči *"■ junij je neznanec v vinorodno!okolišu Vinji Vrh v vinogradu • • tz Ljubljane poškodoval deset trt a,tetne črnine. IZPULIL KROMPIR-Med 16. in i 1 Ju Potoč. ^ov krompirja in lastnika M. F. oško-°val za okrog deset tisoč tolarjev. potreboval mobiregljo- dVa neznanca sta 21. junija popolna prišla v trgovino Evroelektron v d fm. Za enim je odšel trgovec, ugi pa je ta čas s police ukradel obilni telefon mobireglja in odšel. , je oškodovan za 20 tisoč tolarjev. TrČIU v motoristko . STRAŽA PRI MIRNI - 24. juni-ae je 30-letna B. K. iz Škofje Loke Tr Jh 3 Z avtom ‘z Mokronoga proti hi,e tjetnu. Zaradi neprilagojene r°sti na mokrem vozišču je izgu-a oblast nad vozilom in trčila v na-foti vozečo 15-letno voznico mo-sre"1683 *co*esa 'z Stole. V ne-In j"1 sta se slednja in njen sopotnik zd Cln' P T hudo poškodovala in se favita v novomeški bolnišnici. ENAJST POŠKODOVANIH NOVO MESTO - Zaradi Prekratke varnostne razdalje se Je 24. junija ob 9.40 na hitri cesti št. 1 v Mačkovcu zgodila Prometna nesreča. Povzročitelj Je bil 44-letni Ljubljančan B. H., v°znik motornega kolesa, poleg Pjega pa so bili v nesreči udele-Zeni še štirje avtomobili. V tovorneški bolnišnici so pomoč nudili trem hudo poškodova-n!m in osem lahko poškodova-ttim. Za praznik priznanja policistom V počastitev praznika dneva policije PU Krško podelila priznanja - Zlati znak Vladu Markoviču - V športu najboljša PP Brežice - Gost Andrej Anžič SEVNICA - S proslavo na sevniškem gradu, v kateri so kulturni program oblikovale pevke domače vokalne skupine Corona in citrarka Cvetka Imberl, vodil pa jo je Vili Zupančič, je Policijska uprava (PU) Krško pretekli teden počastila Dan policije. Srečanja policistov se je poleg pomembnih občinskih mož iz Sevnice, Brežic in Krškega udeležil tudi namestnik generalnega direktorja slovenske policije Andrej Anžič. Sevniški župan in predsednik Svetov posavskih občin Kristjan Janc je pohvalil delo posavskih policistov, “ki delajo dobro, korektno in strokovno, čeprav je prometna varnost zadnje obdobje tu slaba. Treba jo je izboljšati, toda k temu moramo pri- f PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM -Najboljšim posavskim policistom je priznanja podeljeval dr. Andrej Anžič (na desni). (Foto: L. M.) spevati prav vsi udeleženci v prometu,' je dejal uvodoma in dodal, da imajo posavski policisti zlasti veliko dela z odkrivanjem ilegalcev. Spomnil seje tudi devetletnice tisočletnega sena Slovencev - samostojne države. “Profesionalno policijsko delo ni le sposobnost pravilnega reagiranja, ampak prvenstveno vključuje usluž-nostno dejavnost in etično dimenzijo policistov do ljudi. Varnost postaja vse večja vrednota, žal pa pravo vrednost dobi šele takrat, ko je nima- Storilca iz Samobora Na meji ubit naš policijski pes KRŠKO - Prejšnji teden smo poročali, da se je v noči na 17. junij pri varovanju t.i. zelene meje zgodil incident. Na območju Vlaškega križa sta sc zadrževala dva oborožena neznanca s hrvaškega ozemlja. Eden od pjtju je s strelnim orožjem ubil službenega psa slovenske policije, in to v času, ko sta policista opravljala nadzor državne meje. Neznanca sta nato pobegnila v notranjost Hrvaške. Le dva dni pozneje, 20. junija, pa ju je odkrila Policijska uprava Zagreb. Med zbiranjem obvestil so hrvaški varnostni organi ugotovili, da sta storitve kaznivega dejanja osumljena 34-letni Miljenko B. in 33-letni Miroslav R., oba iz okolice Samobora. Enemu so odvzeli lovsko puško in jo poslali v balistično preiskavo. Gre za krivolovca. Zoper oba bo podana kazenska ovadba. Na PU Krško poudarjajo, daje k odkritju storilcev nedvomno pripomoglo dobro sodelovanje med njimi in PU Zagreb. L. M. PONAREJEN PETTISOCAK ČRNOMELJ - Delavka Agencije za plačilni promet, ekspozitura Črnomelj, je pri štetju dnevnega izkupička podjetja Geltar d.o.o. odkrila ponarejen bankovec za pet tisoč tolarjev. Ponaredek so policisti zasegli. mo,” je v svojem nagovoru dejal Anžič in čestital direktorju PU Krško Mihi Molanu za vzorno vodenje uprave, ter vsem policistom, dobitnikom priznanj. Priznanja za dobro delo so prejeli naslednji policisti: Igor Božič, Anton Brlogar, Ljubica Drobnak, Slavko Gabrovec, Andrej Gerjevič, Anton Golob, Dušan Jambriško, Miran Kondrič, Jože Kovač, Jože Miklavčič, Bernard Močnik, Dejan Orthab- er, Robert Perc, Tadej Popelar, Roman Predanič, Matjaž Resnik, Ivan Rožman, Vladimir Simič, Aleš Simončič, Tomaž Sovec, Andrej Boris Skrabar in Tomaž Titovšek. Za posebne zasluge je Andrej Anžič podelil štiri bronaste znake: Antonu Jer-mančiču, Borisu Kostevcu, Aleksandru Kranjcu in Milanu Sušinu. Srebrnega je prejel policist Anton Gašparič, zlatega pa Vlado Markovič. Direktor Molan je podelil priznanja policistom še za uspehe na športnem področju. Lani so se najbolje odražali na Policijski postaji Brežice, drugi so bili iz krške PU in tretji iz sevniške policijske postaje. L. MURN CELOVIT VPOGLED - Med številnimi vozili, ki jih uporabljajo policisti pri svojem delu. so si obiskovalci na prvem dnevu odprtih vrat PP Ribnica lahko ogledali tudi vozilo JAI Provida 2000, ki ga policisti uporabljajo za nadzor hitrosti in ostalih kršitev v prometu (na posnetku). (Foto: M. L.-S.) Dan odprtih vrat PP Ribnica Ribniški policisti so prvič odprli svoja vrata za javnost - Največ zanimanja za konje, pse, prostore za pridržanje in delo kriminalistov Tako gasili v starih časih PGD Mirna Peč prikazalo delo s 95 let staro brizgalno na ročni pogon - Lepo obnovljena - Krepko poprijeti MIRNA PEČ - Pred desetletji nazaj so bili požari pogostejši, gašenje pa zahtevnejše in počasnejše kot danes. To je bilo mogoče videti tudi pretekli teden, ko so gasilci PGD Mirna Peč na igrišču za šolo prikazali delo s staro gasilsko brizgalno na ročni pogon. Poganjati tako brizgalno ni bila šala, saj je moralo več gasilcev hkrati krepko poprijeti za delo (na sliki). Pametno so morali razporediti moči, da so zmogli gasiti tudi vso noč. V vojnih časih, ko moških ni bilo veliko doma, pa so za to delo morale dostikrat poprije- ti tudi ženske. Mirnopeški gasilci so ponosni na lepo ohranjeno brizgalno, ki ima letnico 190S in je med najstarejšimi na Dolenjskem - malo starejšo premore PGD Hmeljčič. Pred dobrimi desetimi leti sojo dali obnoviti na Dob, in kot so si jo pred leti že sposodili za prikaz v Dobrni, se je to zgodilo tudi te dni, ko praznujejo dobrški gasilci. Zatem pa bo stara brizgalna spet dobila svoje mesto v mirnopeškem gasilskem domu in pričala o naši preteklosti. L. M. NAPORNO, DA JE KAJ! - Staro brizgalno na ročni pogon, ki so jo na igrišče pripeljali s konjsko vprego, je moralo poganjati več gasilcev naenkrat. Na sliki sta pri delu celo mirnopeški župan Zvone Lah in predsednik domačih gasilcev Mirko Krevs. Foto: L. M.) RIBNICA - Policijska postaja Ribnica je prejšnji torek pripravila dan odprtih vrat. Kot je povedal njen komandir inšpektor L razreda Mirko Ješelnik, so bili z obiskom zelo zadovoljni, saj jih je obiskalo kar okoli 800 ljudi. Poleg zanimanja za delo policistov je tako velikemu obisku v lepem sončnem vremenu botrovalo tudi dejstvo, da so ribniški policisti tokrat prvič odprli svoja vrata za javnost. Prej namreč za to niso imeli pravih možnosti. Dobili sojih šele v zadnjih dneh pred iztekom minulega leta, ko so se po 36 letih domovanja v utesnjenih prostorih policijske postaje na Škrabčevem trgu preselili v nove prostore na Gorenjski cesti 7. V celoti prenovljeni objekt nekdanjega zdravstvenega doma v Ribnici (čeprav je v lasti zasebnika, policistom zagotavlja trajnejše domovanje) je 42 policistov in administrativnih delavcev PP Ribnica končno razbremenil prostorske stiske in slabih pogojev za delo ter jim omogočil izvajanje še drugih del in nalog. Med slednjimi pa bodo tudi, kot je povedal ob otvoritvi novih prostorov takratni minister za notranje zadeve Borut Šuklje, dodatne naloge, ki jih bo v prihodnjih letih zahteval schengen-ski sporazum, saj PP Ribnica pokriva območje občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok in s tem velik in zahteven del naše južne meje. Na dnevu odprtih vrat so si obiskovalci lahko ogledali nove, sodobno opremljene prostore policijske postaje, v sodelovanju z delavci PU Ljubljana, pod katero spada tudi ribniška PP, pa so jim ribniški policisti omogočili tudi predstavitev opreme in načina dela policistov vodnikov službenih psov, konjenikov, prometnikov in kriminalistov. “Predvsem mlajše so najbolj zanimali konji, saj so jih lahko tudi jezdili, pa tudi psi in prostori za pridržanje, sicer pa je obiskovalce zelo zanimalo tudi delo kriminalistične službe," je povedal komandir Ješelnik. Poleg opreme, ki jo uporabljajo kriminalisti pri raziskavah umorov, nesreč, ropov in tatvin ter različnih vlomilskih pripomočkov so si obiskovalci lahko ogledali tudi vzorce prepovedanih drog in pripomočke za njihovo uporabo, kriminalisti pa so jim postregli tudi z vrsto nasvetov, zlasti za dopustniški čas. M. LESKOVŠEK-SVETE ZALOTILI PRI PODKUPOVANJU KRŠKO - 21. junjja so krški kriminalisti med kaznivim dejanjem jemanja podkupnine prijeli 39-letnega D. B., uslužbenca brežiške občine. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. ZGORELA ZIDANICA ZADRAGA PRI ŠENTRUPERTU - Zaradi udara strele je 25. junija nekaj po 3. uri zagorela zidanica v Zadragi, last J. V. iz Šentruperta. Kljub gašenju prostovoljnih gasilcev je požar zidanico uničil v celoti. Škoda znaša tri milijone tolarjev. NAŠLI UKRADENO VOZILO BREŽICE - 20. junija so v Brežicah našli pred dnevi v Ljubljani ukradeno vozilo Peugeot Boxer. Policisti so ugotovili, da je bila demontirana ključavnica, ukradenih pa tudi več kosov orodja ter prometno dovoljenje vozila. Avto so vrnili lastniku. PRAVA ZALOGA STRELIVA BREŽICE - Brežiški policisti so 22. junija pri 51-letnem domačinu zasegli dve bombi M - 52, avtomatsko puško kal. 7,62 mm, signalni revolver znamke Rohm, različne dele starega orožja, 981 nabojev različnih kalibrov (imel brez dovoljenja) ter dve lovski puški in 220 šibrnih nabojev, za kar je imel dovoljenje. Zoper J. B. bo podana kazenska ovadba. ZALOTILI OSEM IRAČANOV BREŽICE - Policisti so med množico ilegalcev 23. junija prijeli tudi osem Iračanov, ki so skušali državno mejo ilegalno prestopiti preko Bizeljskega in reke Sotle. Pred dvema tednoma so z letalom pripotovali iz Teherana v Sarajevo. Neznancu so izročili denar in potne liste, da bi jim uredil vizume za zahodno Evropo. Organizatorji sojih prepeljali v Zagreb in 23. junija ponoči v neposredno bližino državne meje s Slovenijo, kjer naj bi jih čakala dva moška in jih peš prepeljala preko Sotle na slovensko stran. Ker jih ni bilo, so pot opravili kar sami. Vse Iračane so odpeljali v azilni dom. CISTI OSMIČ PO KOLPI - Dolenjski Regionalni klub mednarodnega PrJ^kega združenja IPA je preteklo soboto pripravil že osmi spust po Kolpi od HQ^)a do Vinice. S kanuji, kajaki, rafti in drugimi plovili se ga je udeležilo okrog Policistov, carinikov in drugih. Spust, ki je namenjen poglabljanju prijateljstvi 'er dobrososedskih odnosov ob Kolpi, je slovesno odprt generalni direktor slo-Par po^c‘je Marko Pogorevc. Pred 20 kilometrov dolgo potjo po reki so čol-Poj. .Pozdravili še predsednik dolenjskega Regionalnega kluba mednarodnega Ph,!i ega združenja IPA Anton Olaj, direktor PU Novo mesto Franci Povše ter asednik slovenskega policijskega sindikata Miroslav Dušič. (Foto: M. B.-J.) LETALO ZASILNO PRISTALO PREČNA - Na letališču Prečna je 22. junija dopoldne zasilno pristalo enomotorno športno letalo z dvema članoma posadke. Avstrijski pilot je dopoldne vzletel z letališča na Dunaju ter nameraval poleteti v Zadar, toda v slovenskem zračnem prostoru je opazil, da seje pokvarila radijska postaja. Zasilno je pristal v Prečni, kjer mu je pomagal tehnik Letalskega kluba Novo mesto. TROJICA V KRŠKEM OBSOJENA Usodni neveijetai telefonski pogovori Za spravljanje plesalk v suženjsko razmerje je Hašim Šišič dobil 4 leta, njegova žena Ane pa za isto kaznivo dejanje ter napeljevanje k umoru 9 let in pol zapora - Mavretičevi štiri leta KRŠKO - Po kar nekaj glavnih obravnavah v slabih dveh mesecih se je pretekli teden na Okrožnem sodišču v Krškem končalo sojenje za to mesto dokaj neobičajne zadeve - napeljevanja k prostituciji in poskusu umora. Kranjska zakonca Ane in Hašim Šišič, ki imata v Sloveniji kar nekaj nočnih lokalov, sta bila obsojena, ker sta se ukvarjala s trgovino z belim blagom, Ane Šišič pa tudi za napeljevanje k umoru svojega moža, s čimer je povezana Belokranjka Ankica Mavretič. Tudi slednjo, ki naj bi na željo Šišičeve preko svojega zeta k temu napeljevala štiri neznance, je sodišče spoznalo za krivo. Senat s predsednikom Milošem Medvedom in sosodnico Albino Krulc ni imel lahkega dela. Po poslušanju neštetih prič pa je pretekli teden vse tri obtožence spoznal za krive in jim naložil dokaj visoke kazni, vsaj glede na odzive samih obtožencev (jok, vidno razočaranje). Najdlje bo v zaporu sedela 52-letna Ane Šišič. Za kaznivo dejanje spravljanja plesalk iz svojih klubov v suženjsko razmerje je dobila štiri leta in pol zaporne kazni, za napeljevanje k umoru svojega moža pa šest let. Sodišče ji je določilo enotno kazen devet let in pol. 47-letna Belokranjka Ankica Mavretič je za napeljevanje k umoru Šišiča kaznovana s štirimi leti zapora, 48-letni Hašim Šišič pa za spravljanje deklet v suženjsko razmerje s štirimi leti. Sodba še ni pravnomočna, odvetniki vseh treh so že napovedali pritožbo. Zakonca Šišič ostajata v priporu, Hašim pa je zaprosil za takojšnje prestajanje zaporne kazni. Da so na dan sploh prišli vsi ti nečedni posli in namere, je največja zasluga krških kriminalistov, ki so na podlagi posebnih sredstev in metod lahko prisluškovali telefonskim pogovorom in pravočasno ukrepali. “Že dlje časa smo spremljali dogajanje v nočnih lokalih v Sloveniji, kjer naj bi se poleg erotičnih plesov izvajala prostitucija. Leta 1998 smo v takšen lokal zakoncev Šišič. v krški lokal Inn, napotili tajnega policijskega delavca, toda do dokazov je bilo težko priti. Z zbiranjem podatkov smo nadaljevali in poleti 1999 izvedeli, da se takšna dekleta kupujejo v tujini, da v Slovenijo prihajajo ilegalno, da se prodajajo po naših in tujih lokalih. Znova smo zaprosili za delovanje po posebnih ukrepih in naš tajni delavec je oktobra v lokalu Inn spet videl, da se tu res dogaja prostitucija," je na glavni obravnavi povedal krški kriminalist in vodja akcije Franci Božičnik. Gost, kije želel imeti spolne odnose z neko punco, je moral najprej plačati dva šampanjca (cena okrog tristo nemških mark), nato je dekle prosilo šefinjo za dovoljenje in stranka jo je nato lahko odpeljala v hotel. Dekleta, ki sta jim Šišičeva dostikrat omejevala svobodo in imela nad njimi svojevrsten lastniški odnos - bila so tudi zaprta in brez dokumentov - so stala od 600 do 3 tisoč nemških mark. Po Božičnikovih besedah je nato krško tožilstvo ustreglo prošnji policistov, da se lahko prisluškuje dvema Šišičevima mobilnima telefonoma. Šele iz teh prisluškovanj razgovorov, ki so bila menda zelo pogosta tako podnevi kot ponoči, so policisti ugotovili, da poteka prava trgovina z belim blagom. Ni manjkalo dogovorov o cenah žensk, ki so jih prodajali tako po domačih kot tujih lokalih, čeprav sta obtoženca to zanikala. 12. januarja letos pa so policisti zaznali zanimiv pogovor med Ane Šišič in žensko z območja Metlike (Ankica Mavretič) glede likvidacije Hašima Šišiča, ki naj bi z Ane grdo ravnal. Iz telefonskih razgovorov je razvidno, daje Ane nagovorila Mavretičevo, da preko svojega zeta Boža Pečaverja nagovori štiri neznance, ki bi za deset 10 tisoč mark izvršili umor Hašima. “To je bil znak, da se verjetno res pripravlja umor Šišiča, zato smo zaprosili za prisluškovanje še Mavretičevega telefona. 23. januarja sta ženski znova govorili in Ane naj bi se v Metliki ustavila, ko se bo vračala iz Kranja. 27. januarja je res prihajala proti Posavju, toda ni se ustavila pri Mavretičevi. 28. januarja smo šli v akcijo in aretirali vse osumljene," je akcijo, ki je zdaj dobila tudi sodni epilog, razložil Božičnik. L. MURN 11 POZOR! KONJI NA CESTI! ZJUTRAJ, OPOLDAN IN ZVEČERI %%J««* HAUGH! NOVO MESTO ■ ogrevajte se z i utekočinjenim ! naftnim plinom in ■ ! PRAZNUJTE Z NAMI Odločite se za udoben način oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom do JI. decembra in izkoristite 5% popust na ceno plina, ki ga boste porabiti do JO. aprila 2001. Če kupite pri nas plinsko peč (sami ali Vaš izvajalec instalacije), Vam bomo do JO. 04. 2001 priznali še dodatni, 15% popust na ceno plina. lir informacij in seznam pogodbenih izvajalcev lam je na voljo na naših spletnih straneh. MAJCEN' Novo mesto Novo mesto Tel.:07/33-70-600, Fax: 07/33-70-601 zaključna ključavničarska dela v gradbeništvu • Sekcijska in rolo garažna vrata Cravvford protipožarna ^ vrata s certifikate OkRA NC/J PVC VBNO iSr VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA vabi svoje zavarovalce, ki so že prejeli v podpis dodatke k obstoječi polici, da jih vrnejo do 30.6.2000. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 za varovanje premoženja in oseb, d.o.o Podjetje fer Z novim Cliom bo moč vaših konjev ves dan pod kontrolo. Zato pripeljite vaše rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu, kjer vam ga odkupijo po sistemu Eurotax ter k vrednosti starega vozila prištejejo 120.000 tolarjev. Razlika, ki jo boste morali doplačati, bo odvisna od Clia, ki si ga boste izbrali: od najbolj umirjenega z močjo 60 konj do najbolj divjega z močjo 172 konj. Akcija velja do konca junija. Renault Clio. Svet je njegovo mesto. www.rcnault.si MAN/? Ituristična. ajjencija\ Za katalog pokličite 068/321 115 Novo mesto Lebanova 24 http: //www. nepremičnine. net/leran/ e-mail: leranfffisiol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Brežicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, Malem Vrhu pri Brežicah, Metliki, Mokronogu, Novem mestu, Orešju, Semiču, Sevnici, Straži, Šentjerneju, Škocjanu (in okolici), Šmarjeških Toplicah, Viru pri Domžalah, Žužemberku in drugod: • STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smo-lenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod; • VIKENDE: v Brežicah (okolica), na Bučki, v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Kartel-jevem (Poljane), Metliki, Novem mestu (okolica), Podbočju (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Tolstem Vrhu in drugod: • GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Vojna vas, Tušev Dol), Dolenjskih Toplicah, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Straži (okolica), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah (okolica) in drugod; • POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje - gostilna in stanovanje), Novem mestu (bife in stanovanje); • KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Orešju, na Trebelnem. Oddamo: • poslovne prostore v Novem mestu. Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. \_________________________________y HI MIH e(f . SAMSKI Tako: Moblgostovanje po naročilu • popoln roaming je najboljša izbira, če se odpravljate v tujino za dalj časa. Omogoča vam namreč uporabo vseh storitev, ki jih ponuja izbrano GSM omrežje tujega operaterja. Pred odhodom stopite le do našega najbližjega centra in izpolnite vlogo. Na računu Mobi morate imeti najmanj 5.000 SIT (prej 10.000) dobrolmetja za vsak mesec gostovanja. in Drugače: Moblgostovanje za dohodne klice - samonastavitev bo zadoščalo, če greste v tujino le na krajši izlet oz. odpotujete za nekaj dni. Ta roaming vam zagotavlja sprejem klicev in SMS-ov. Storitev si povsem preprosto vklopite sami, torej ohranite tudi anonimnost. Iz omrežja Mobitel GSM (se pravi še v Sloveniji) pokličite s svojega mobilca brezplačno številko 125 in sledite glasovnim navodilom odzivnika. Velja pa biti pozoren: sprejemanje klicev v tujini je namreč možno le, dokler je stanje na računu Mobi pozitivno. Moblgostovanje vam je na voljo brez priključne takse in brez naročnine. Podrobnejše informacije in navodila za uporabo so na voljo v vseh Mobitelovih centrih, na naši spletni strani in na številki 121. mobi ŠOKANTNE CENE!!! Corsa: 1:505.179 sit od 1.399.000 SIT Astra: 2.311.596 sit od 2.199.000 SIT Vectra: 3.013.732 sn^ od 2.799.000 SIT Omega: £493 296sit od-5,174.000 SIT Cene so določene na dan 9.6.2000 ob upoštevanju menjalniškega tečaja. PridilUemo si pravico do spremembe M?ie v primem spremembe menjalniškega tečaja. Najugodnejši prodajalec vozil ffpet v Sloveniji: OPEL -0- ^j/mar 6.0.0. Kruno d.o.o., Cesta svobode 37, Brežice, (07) 499-23-00; poslovalnica Novo mesto, Podbevškova 13, (07) 393-03-60; poslovalnica Trebnje, Obrtniška 21, (07) 346-05-10; poslovalnica Sevnica, Planinska cesta 6, (07) 814-15-25 I PIAVA LAGUNA I NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas od 1. do 28. julija. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki (s satelitskimi programi), direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja za 4 osebe že od 137 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli ”**: Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM! V hotelih kategorije **: paviljoni Bellevue, Galeb. Albatros in Delfin cena polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri PLAVA LAGUNA, POREČ tel : 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr Zelo po svetu. Zelo Mobi. Moblgostovanje. V več kot 70 državah sveta. NOVA NISSAN ALMERA. MARSIKAJ JE ŠE PRED VAMI. Življenje je cesta. Na mb ji mrnogot* predvideti., kij vu čaka u nastodnj m ovrnkom Zato »mo novo S. Alniero oprem* L * mm. kar potrebujete na vsakodnevnih poteh. S'»lema ABS to EBD ter a _ a akt" merne. V letih 1941-1945 se ni nihče od teh govorcev in njihovih predhodnikov spomnil, da bi nam omogoči' vrnitev na svoje domove, temveč so nas prepustili usodi izginotja širom po Evropi razkropljenih. Narodnoosvobodilno gibanje pa je bilo sestavni del zavezniške protinacistične fronte, ki so jo vsi zavezniki priznali ter vseskozi tudi podpirali. V sklopu zavezniške fronte je narodnoosvobodilna vojska osvobodila Slovenijo ter nam tako omogoči; la vrnitev na svoje izropane in tudi razrušene domove. Zato smo zaskrbljeni in ogorčeni nad izjavami tistih, ki s tem netijo nestrpnost in sovraštvo, s tem pa tudi pozivajo s tako imenovano "nedokončano državljansko vojno” na revanšizem. S tem pa tudi kažejo, da niso pripravljeni priznavati vrednot povojne demokratične Evrope, ki je tudi obsodila revanšizem. Slovenski izgnanci ob vsem trpljenju, ki smo ga preživeli v 4-lej" nem izgnanstvu, ne gojimo nobenih revanšističnih občutkov, temvec smatramo, da je prav sedaj, ob prelomu tisočletja, primerno, da vsi skupaj strnemo vrste, da v novem tisočletju ne bomo narodi doživljali uso; de, ki smo jo doživljali mi in drug' narodi v preteklem stoletju. Za Društvo izgnancev Slovenije FRANCE TOMSt predstavnik DIS za stike z javnostjo VESELO V POČITNICE METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi predšolske otroke, šolarje in njihove starše v petek, 7. julija, na izlet “Veselo v počitnice” v Kostanjevico na Krku Okoli kostanjeviškega otoka boste veslali s čolni, si ogledali kostanjev'" ško jamo in izlet zaključili s popoldanskim kopanjem v Termah CateZ. Prijave zbirajo v pisarni OZPM na Pungartu vsak dan od 9. do 14. ure do zasedbe avtobusa oz. najpozneje do torka, 4. julija. Podrobnejše informacije dobite na telefonu: 068/69 360. USPEŠEN DIRK HEIJ DRAGATUŠ - Dirk Heij, nizozemski akademski kipar, ki živi in dela v Dragatušu, je od 9. do 18. junija kot eden od dveh umetnikov iz Slovenije razstavljal na razstavi Evropski ogenj v belgijskem Liegeu. Na razstavi, ki je bila prodajna, se je predstavilo 246 umetnikov iz 32 evropskih držav, vendar niso prodali veliko del. Zato je še toliko večji Heijev uspeh, da je Muzej umetnosti province Liege odkupil enega od dveh njegovih kovinskih bikov. Je ni na zemljevidu Vzdržite, lepo vas prosim, kljub komarjem in vročini do konca kakšne nacionalne odddaje o kulturi. Gotovo boste naleteli tudi na prikaz odprtja katere od likovnih razstav. Osredotočite se na publiko, ki se sprehaja od slike do slike z vsevednim izrazom na obrazu. Prav imate, četudi je dogajanje posneto v razstavnem prostoru našega glavnega mesta, boste lahko likovne navdušence prešteti na prstih ene roke. No ja, če je “matar" vsaj evropsko znan, boste potrebovali še kakšen prst z druge roke. Hočem povedati, da se zgodi kaj podobnega tudi na deželi, vendar je tokrat razstavišče polno likovne kulture željnih ljudi. Slavnostni govorci, ki se največkrat pricijazijo ob južno mejo iz Ljubljane, so nad tem začudeni in njih usta so odprta kot takrat, ko zaide vanje prevroč krompir. “Navdušujoče, presenetljivo!" izjavljajo. Le državni hohvudarji postavljajo še naprej svoje kamere po galerijah, kjer lahko pozdravijo vsakega obiskovalca posebej, saj ga gotovo poznajo s preteklih snemanj. Za nacionalne televizijce je že Šiška na drugem koncu sveta, Bele krajine pa najbrž sploh ni na njihovem snemalnem slovenskem zemljevidu. TONI GAŠPER1Č RAUCHOVA GLASBENA ŠOLA - Profesor Slavko Rauch, priznani glasbeni pedagog, ze vrsto let uspešno poučuje mlade glasbenike, ki z navdušenjem spoznavajo svet glasbe in not. Z veseljem prihajajo v Glasbeno šolo Slavka Raucha na Ragovo, kjer pridobivajo znanja iz teorije in se uče igranja na inštrumentih. Vsako leto ob zaključku šolskega leta pripravijo tudi javni nastop svojih gojencev. Na sliki: utrinek z letošnjega zaključnega koncerta mladih glasbenikov, ki vadijo pri prof. Rauchu. (B. A.) Večerna toaleta Večerna priložnost" je zelo ši-rok pojem. Vrtna zabava se razlikuje od svečane prireditve, večerja v dvoje pa od gala plesa. Celostno podobo seveda določa vrsta večera. Kadar se vam obeta ples, računajte na odlaganje odvečne obleke (suknjič, jopica). Za tak 'večer se ne oblecite v do vratu zabel kostim, saj boste obsedele za Mizo. Če ste povabljene na večer-Jo, si prihranite odvečno trpljenje v pretesnih oblačilih in obutvi z vralolomnimi petami, sajJih ne 0 uihče opazil. Saj ne želite zateklih nog, ki jih boste le za trenutek na skrivaj vzele iz čevljev in bodo pred odhodom kar naenkrat premajhni. Potrudite se za 'ep dekolte, ki bo vsem na očeh. Za večerno prireditev, kjer bo Potrebno stati, si lahko privoščite obleko, ki bo pokazala lepe noge. diskoteko pojdite z udobnimi čevlji, ki jih v množici verjetno nihče ne bo opazil. Oblecite se not čebula", v več plasteh, saj bo na plesišču zagotovo vroče. Za Pfepoznaven slog si privoščite kakšen izzivalen modni dodatek: Pokrivalo, šal, rokavice, torbico, nakit. Morda boste potrebovale nadomestne nogavice, da ne boste Ponesreči hodile s strganimi in ‘Mele pokvarjen večer. Prihranite si nepotrebne stroške z vrhnjmi oblačili, saj jih bo najverjetneje opazi! le garderober. In še: če vam po napornem delavniku zmanjka časa za preoblačenje za večerno priložnost, se Pripravite predčasno. Ko se odpravite v pisarno, vzemite s sabo sveče in večerno spodnje perilo, čcne nogavice in elegantne čev-ie s peto. Tako se bo dnevni ko-stim lahko spremenil v večerno toaleto. JERCA LEGAN Že tisoč mladih v topliškem taboru Vesele počitnice z Mojco DOLENJSKE TOPLICE - Tabor mladih je od letošnjega 20. aprila imel v gosteh že skoraj 1000 mladih iz vseh koncev države, delavci novomeškega društva prijateljev mladine Mojca pa bodo veliko dela imeli tudi v prihajajočih počitnicah tako s pomočjo pri izvedbi programov različnih organizatorjev letovanj iz vse Slovenije kot tudi s svojimi programi. Letos bodo od 9. do 15. julija prvič pripravili Vesele počitnice za dolenjske osnovnošolce. Bivanje jim bodo popestrili z bogatim športno-zabavno-sprostitvenim programom z zabavnimi igrami, plesi, večernimi tabornimi ognji, kopanjem v termalnem bazenu, kolesarjenjem, vožnjo s kanuji po Krki, jezdenjem in lokostrelstvom. Letošnja novost je tudi večdnevno varstvo otrok med počitnicami. Starši, ki bodo želeli dopustovati brez otrok ali pa bodo službeno odsotni, lahko otroke pripeljejo v tabor, kjer se bodo pridružili ostalim skupinam. Informacije so na voljo na telefonskih številkah: 068/321-291, 23-905 in 65-290. Slovenski osnovnošolci so ponovno pokazali veliko zanimanja'za sedme vesele počitnice in počitnice “Po angleško", poleg vseh omenjenih programov pa bo novomeško društvo ponovno imelo v gosteh otroke iz socialno šibkejših družin med počitnicami “Pomežik soncu" - akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije ter revije Otrok in družina. Na Ježnem Vrhu bo spet slovesno Nova cerkev bo dobila še tretji zvon Minilo je leto dni, ko smo na Ježnem Vrhu blagoslovili novo cerkev, dva nova bronasta zvonova in kip zavetnika te cerkve - svetega Petra. V tem času je cerkev postala znana daleč naokoli. Ob lepem vremenu je možno s tega grička videti več kot pol Slovenije. Cerkev že ima dva nova bronasta zvonova. Za lepo sozvočje zvonov in ubrano zvonjenje pa morajo biti vsaj trije, zato je graditelj cerkve Vinko Zadražnik nabavil še en zvon, ki bo največji. Ta zvon bodo slovesno blagoslovili in dvignili v zvonik v soboto, 8. julija, ob treh popoldne. Mašo in obred blagoslovitve bo skupaj z okoliškimi duhovniki vodil ljubljanski nadškof in metropolit gospod dr. Franc Rode. Po končanem obredu bodo brezplačno postregli vsem obiskovalcem s pristno dolenjsko “kapljico” in domačim kruhom. Pri obredu bo pel mladinski zbor župnije Šentvid pri Stični. Vse, ki imate doma narodne noše, pa prosijo, da jih oblečete in počakate pri Zadražnikovi domačiji, od koder bo potekal sprevod do cerkve. T. ZUPANČIČ Litija Srednjeveški dnevi na gradu Trnjak Avtentičen prikaz življenja v 15. stoletju 95 LET EME BOSTIČ - Izmed osmih otrok družine Jurgelj iz Žirovnice nad Loko pri Zidanem Mostu, živita še 95-letna Ema Bostič in njena sestra Pavla. Pavla živi v Loki in je, kljub temu da šteje že 93 let, še tako čila, da je svoji starejši sestri, ki je drugo leto v sevniškem domu upokojencev, spekla potico za njen rojstni dan. Emina nečakinja se je na prisrčni slovesnosti, ki so jo pripravili ožji sorodniki slavljenke in vodstvo doma, povedala, da je stara mama rodila, ko je po opravkih morala v hlev in je novorojenko prinesla ven kar povito v predpasniku. Ema je 20 let prodajala zlatnino v Celju pri veletrgovcu Strmeckiju. Predno je šla v pokoj, je delala v skladišču portoroškega hotela Palače, kjer je biI njen mož šef strežbe. Ko so gradili blok nasproti sevniškega zdravstvenega doma, je v tej zgradbi kupila stanovanje. Ob rojstnem dnevu je Emi čestital in izročil darilo tudi sevniški župan Kristijan Janc (na posnetku), solze sreče pa so jo oblile, ko sta jo s šopkoma razveselila še tajnik KS Sevnica Vinko Radišek in vodja doma Mira Mlakar. (Foto: P. Perc) Modni kotiček Turjak - V času od 16. do 18. junija so se na gradu Turjak odvijali Srednjeveški dnevi, s katerimi so domačini počastili zmago Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku 22. Junija 1593 leta. Prireditev seje odvijala šele drugič po vrsti, vendar je b,la zelo skrbno organizirana. y petek, 16. junija, so prispeli go-stJe iz Češke in Italije, ki so ob gradu Postavili šotore s srednjeveškimi mo-hvi in grbi, prikazali pa so tudi star Pačin kovanja ter izdelovanje mrež-n>h srajc, narejenih iz kovinskih obročkov, ki so ščitile bojevnike pred Udarci meča. Na gradu so jim v večernih urah v Viteški dvorani po-ptregli s srednjeveško večerjo. Pri Jedi niso uporabljali jedilnega pribo-ra. pač pa so tekočino iz skodelic Popili, gosti del pa pojedli z nalomljenim kruhom. V prostoru so bile namesto električnih luči svetilke in sveče, za vse prisotne pa so bili ob-vezni srednjeveški kostumi. V soboto in nedeljo so se odvijale vjteške igre z lokostrelci in mečeval-Cl' v katerih so sodelovali domačini [P tuji gostje. Najprej so se pomerili lokostrelci v streljanju na tarčo v sku-P'Pi dečki in možje. Sledili so jim Ptečevalci, ki so se prepričljivo izzi-vah in se mečevali med seboj do Pakazanega smrtnega udarca. Zato Je med gledalci je prevladalo mnenje, da gre za poklicne igralce. Iz lože jih Je opazovala grajska gospoda in mična Srajske gospodične. Eno izmed njih je vitez obtožil čarovništva in °raj bi jo že zažgali na grmadi, ko Seje pojavil rešitelj. V dvoboju, kije med gledalci izzval val odobravanja, Je ..grdega" viteza premagal in ga Pnsilil, da seje skorajšnji žrtvi opra-v|eil. Ob koncu iger so imeli gledal-Cl otožnost, da se med seboj pomeri- DEVETDESET LET ŠUŠTERŠlCEVE MAME - Prejšnji teden je devetdeset let praznovala Ana Šušteršič, ki se je 13. junija 1910 rodila v Velikem Orehku pri Stopičah. Ob prazniku so jo obiskali podžupanja Martina Vrhovnik ter predstavniki krajevne skupnosti in Rdečega križa. (Majda Luzar) ZMAGAJMO SKUPAJ - “Zmagajmo skupaj" je biI slogan letošnjih jubilejnih desetih letnih iger Specialne olimpiade Slovenije, ki so bile v mežiški dolini. Športno srečanje, ki so se ga uspešno udeležili tudi športniki iz novomeškega VDC-ja, enote VDC Trebnje in osnovne šole Dragotin Kette iz Novega mesta, so pripravili CUDV Crna na Koroškem. Devet varovancev je v atletskih disciplinah - teku na 50, 100, 200, 400 in 800 metrov ter skoku v daljino, košarki in kolesarjenju - osvojilo 2 zlati in 5 bronastih medalj. Kipec dobrote slovenskih kmetij 2000 je za svoje slastne krofe dobila Ljuba Košiček iz Žužemberka - Medalje tudi za druge izdelke Zlati Ljubini krofi ŽUŽEMBERK - Žužemberčanka Ljuba Košiček je na razstavi "Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju s krofi sodelovala petič, letos pa je že tretjič zapovrstjo osvojila zlato medaljo in tako tudi dragoceni kipec. Vendar to ni edina nagrada, ki so si jo na letošnji razstavi prislužili Ko-šičkovi. "Drugo zlato priznanje zapored je dobil mož Janez za jabolčni kis. Če ga bo dobil tudi prihodnje leto, bo našo hišo krasil že drugi kipec, zlato in srebrno medaljo pa smo v preteklosti prejeli še za jabolčno žganje,” je ponosno povedala Ljuba. Njihova kmetija je velika 14 hektarjev, od tega je večina gozda, in jo ob očetovi pomoči očeta vodi sin Andrej. Za rejo živine je bilo zemlje premalo, zato so se pred desetletjem odločili za sadjarstvo. Jabolka prodajajo, iz poškodovanih pa letno pridelajo dva do tri tisoč litrov kakovostnega jabolčnega kisa, ki ga kisajo na naraven način. “Odločili smo se, da bomo našo proizvodnjo še razširili, kolikor se bo le dalo, vendar moramo najprej preurediti stavbe celotne kmetije,” je povedala Ljuba, ki je sicer zaposlena v Kmetijski zadrugi v Žužemberku. Ljubinih slastnih dobrot so predvsem ob praznikih deležni vsi člani njene družine, z njimi pa sodeluje tudi na odmevni skupni razstavi su-hokranjskih dobrot žužemberškega Društva kmečkih žena in tamkajšnjih vinogradnikov. Izdelava krofov nedvomno zahteva veliko kuharskega znanja in spretnosti. “Za krofe moramo imeti dobro moko in jajca ter svež kvas, najpomembnejše pa je, da imajo vse sestavine enako sobno temperaturo. Da sem spekla dobre krofe, sem preizkusila kar nekaj receptov, predvsem pa so za uspeh pomembne izkušnje,” je zaupala Ljuba. Ker rada peče tudi druge dobrote, bo na ptujski razstavi še sodelovala, le da se bo drugič predstavila s kakšnim drugim pecivom, morda s potico. Za vse gospodinje pa še recept zmagovalnih Ljubinih krofov. Potre- Z ZELENIM VLAKOM NA BRIONE TREBNJE - Na ponudbo Slovenskih železnic Ljubljana in Turističnega društva Trebnje je na izlet na Velike Brione pri Pulju nedavno odpotovala prva skupina izletnikov. Zanimanje je bilo veliko večje kot so pričakovali, zato bodo izlet ponovili. Prijave za naslednjega zbirajo do 1. septembra na telefonske številke: 041/726 780, 068/44 251 in 45 002. Število potnikov je omejeno, saj na Brionih sprejmejo le 100 obiskovalcev. Za izlet bo posameznik odštel 8.000 tolarjev, odhod vlaka z železniške postaje Trebnje bo ob 3.30, prihod v Trebnje pa ob 00.25. S seboj morate imeti potni list ali osebno izkaznico, veliko dobre volje in nekaj denarja za sladoled, za vse ostalo pa bo poskrbljeno. UUBA IN NJENE DOBROTE - Ljubini krofi niso lepi le na pogled, ampak so tudi zelo okusni. bujemo: pol kilograma mehke in pol kilograma ostre moke, 8 do 10 rumenjakov, 14 dag olja, 10 dag kvasa, I dag soli, 10 dag sladkorja, 4 del mleka, 2 žlici ruma, vanilijev sladkor, limonino lupino, malce muškatnega oreška, olje za cvrtje in marelično marmelado. Moko presejemo in dodamo sol, nato naredimo jamico, kjer pripravimo kvas za vzhajanje z malo mleka, sladkorja in moke. V posebni posodi stepemo rumenjake, sladkor, nastrgano limonino lupino, vanilijev sladkor in muškatni orešek. Ko se speni, dodamo olje in rum ter stepamo, nazadnje pa dodamo še mleko in vse skupaj zlijemo v moko z vzhajanim kvasom. Nato testo stepemo, najlažje kar z električnim mešalnikom, in ko je gladko, ga stresemo na desko. Ž nožem narežemo koščke testa in ga s suhimi rokami brez moke ali olja oblikujemo v 8 do 9 dag težke hlebčke. Le-te zložimo na pomokan prtiček, jih pokrijemo in pustimo vzhajati. Nato jih na zgornjo vzhajano stran damo v vroče olje (170° Celzija) in obvezno pokrijemo s pokrovko. Po petih minutah jih obrnemo in odprte cvremo še pet minut. Pečene zložimo v mrežico, nato pa na papirnat prtiček. Ko so ohlajeni, jim vbrizgamo marmelado in jih potresemo s sladkorjem. M. KOTNIK najstčlanska Vokalna skupina Velike Lašče, ki je s počasnim pomikanjem obkrožila prizorišče ter na več točkah ubrano zapela stare pesmi. V samem gradu so si obiskovalci v bukvami lahko ogledali postopek izdelave papirja, knjigovezinjo pri izdelavi vezane knjige s platnicami, mojstra pisarja pri delu ter svinčene črke in stare pečate, sodelujoči pa so rade volje odgovarjali na vsa vprašanja radovednih obiskovalcev. Vse dogajanje je popestrila srednjeveška tržnica z lončarskimi izdelki, izdelki iz lesa, oblačili, ročno tkanimi iz lanu, marionetami, čebeljimi pridelki, domačim pecivom, zelišči, meči, rapirji in noži, lahko smo si ogledali poslikavo lesa s starimi motivi, čebele pri izdelavi in polnjenju satovja, vsi prodajalci pa so bili ko-stumirani. Na samo prireditev so organizatorji prepovedali prihod raznim kramarjem, ki so drugače redni gostje sejmov. Organizator prireditve. Turistično društvo Turjak, je k pripravi pritegnilo vsa občinska društva in posameznike, ki so želeli sodelovati, povezali pa so se tudi s sosednjimi turističnimi društvi, centralno in podružnično osnovno šolo ter aktivom kmečkih žena. Ocenjujejo, da se je preko vikenda zvrstilo blizu 4000 obiskovalcev. BARBARA ŽAGAR jo v metu ..turške kugle", ki je sicer bojevnikom služila za krepitev mišic. Zmagovalec je dobil rutico grajske gospe. Kasneje so lahko vsi, ki so to želeli, potešili svojo lovsko strast tako, da so se z lokom in puščicami odpravili streljat makete divjih živali, postavljenih na 14 mestih v gozdu okoli gradu. Med dogajanjem so rjoveli in se med seboj bojevali gozdni možje (pravljična bitja), ki jih je radovednost prignala iz njihovih skrivališč. Obiskovalce je navduševala tudi dva- Tabor čeških vitezov ob gradu Turjak (Foto: B. Ž.) LPOfpoipftG]!^© • HGJin8[in8\y©0O8 • s k© d]©tp8sB • ^'©[pcoip^gj^© • bsld8lid8\vg)8(}8 • sDBOs© • dl©ip8s8 m KAKO ŽLAHTNO ŽLAHTNF.N.IF Krasni novi svet genskega spreminjanja organizmov Razprave o etičnosti genskega spreminjanja rastlin in živali so vroče. Včeraj samo močni odzivi svetovne javnosti, danes pa že tudi otipljivi primeri kažejo, da bi si znanost morala vzeti čas, da bi temeljiteje razpletla zapletena vprašanja poseganja v "božje" stvari. Biotehnologija (tudi slovenska) se o dosežkih genskega spreminjanja organizmov oglaša z zelo optimističnimi toni. Saj veste, kmalu bomo tudi v zmernem pasu lahko sadili plantaže banan, gensko spremenjeni pridelki nam bodo izboljšali kakovost življenja, nahraniti bo mogoče vse lačne sveta itd. Ganljivo zgodbo o biotehnologiji kot glavni prihodnji hraniteljici lačnega sveta je mogoče omajati: V ZDA vsak dan zavržejo tretjino hrane, s katero bi v enem zamahu nahranili vseh 20 milijonov Severnih Korejcev, ki stradajo; v Veliki Britaniji na leto zavržejo pol milijarde ton užitne hrane, ki je vredna kakih 400 milijonov funtov, 50 milijonov funtov pa stane njeno uničenje; v zadnjih 10 mesecih je britanska vlada uničila 30000 ton sveže zelenjave in sadja samo zato, da je ohranila primerno visoke cene. Ob takih podatkih močno zvodenijo trditve o humani naravnanosti proizvajalcev gensko spremenjene hrane. Kolikor poznamo ravnanje velikih družb, kakršna je npr. Monsanto, si bodo lačni potešili lakoto, ko bodo plačali. A s čim? Gen preskoči vrsto Okosteneli obrazec loščenja lastne javne podobe, ki svetovni biotehnologiji v zadnjem letu in pol dni pri trženju njenih dosežkov nikakor ni koristil, ob najnovejših odkritjih nemškega zoologa profesorja Hansa-Hinricha Kaatza dokončno izgublja svoj zgolj pozitivni prizvok. Prof. Kaatz je dokazal, da lahko geni, s katerimi so spreminjali poljščine, preskočijo oviro, ki jo predstavlja vrsta, in povzročijo mutacijo bakterij v drugih organizmih. Iz strokovnih logov začenjajo prihajati bolj realistični odmevi. Stroka ve, da strahu pred pohodom gensko spremenjenih organizmov v naravo ni mogoče preprosto odpraviti z zamahom roke, češ tudi naši predniki so se sprva bali vlaka in pred njim bežali, zdaj pa se vsi vozimo z njim. Profesor Kaatz je po štirih letih raziskovanja odkril, da se je tuji gen, s katerim so spremenili seme oljne repice, preselil v bakterije, ki živijo v prebavilih čebel. Njegova raziskava zastavlja resna vprašanja biotehnološki industriji, ki je prepričana, da so možnosti genskega prenosa med vrstami zelo omejene. Raziskava, ki je profesor Kaatz še ni objavil in katere odkritja bodo morali s podobnimi raziskavami potrditi še drugi znanstveniki, opozarja na možnost, da bi se z geni, ki jih uporabljajo pri genskem spreminjanju organizmov, lahko okužile vse vrste bakterij, tudi tiste, ki živijo v človeških prebavilih. To bi lahko resno škodilo vlogi bakterij, ki človeškemu organizmu pomagajo odganjati bolezni, sodelujejo v prebavi in lajšajo oz. pospešujejo strjevanje krvi. Profesor Kaatz, ki je zaposlen na Inštitutu za raziskavo čebel Univerze v Jeni, z njimi dela poskuse na poljih, posejanih z gensko spremenjenim semenom oljne repice. Seme so spremenili zato, da bi bila rastlina odporna proti določenim herbicidom. Čebelam, ki so se vračale v panj, je z zadnjih nog jemal cvetni prah in z njim hranil mladice. Potem jim je odstranil črevesje in v nekaterih bakterijah in kvasu iz njihove drobovine našel gen, ki je oljno repico naredil odporno proti herbicidom. “To se je zgodilo redko, a se je,” je dejal prof. Kaatz. Britanski minister za poljedelstvo Nick Brown se je na novico odzval z besedami: “Če to drži, so stvari postale zelo resne.” Dr. Mae-Wan Ho, genetičarka pri Britanski odprti univerzi, pravi: “Kaatzeva odkritja zbujajo zaskrbljenost in so prva resna potrditev tistega, česar smo se bali. Vsi bi radi izkoriščali tehnologijo genskega spreminjanja organizmov, a nihče noče videti nevarnosti horizontalnega prenosa genov.” Znanstveniki se bojijo., da bi se proti antibiotikom odporni gen, ki ga uporabljajo v nekaterih gensko spremenjenih poljščinah, križal z bakterijami. “Če bi se to zgodilo, bi ostali brez orožja proti nevarnim boleznim, kot sta meningitis in E. coli,” meni dr. Ho. Medtem pa mednarodni dobavitelji semena in znanstveniki priznavajo, daje onesnaženje poljščin z gensko spremenjenimi vrstami najbrž močno razširjena. Največji razpečevalec gensko spremenjenega in tradicionalnega semena na svetu Pioneer Hi-Bred priznava, da je manjše mešanje med vrstami semen neizogibno. Predstavnik za javnost Evropske zveze za seme, Garlich von Essen, govori o dveh lanskih “dogodkih”, ko so odkrili, daje bila konvencionalna koruza onesnažena z gensko spremenjenim semenom. “Vsi so vedeli zanju," je dodal. “Za tak primer še ni pravnih predpisov, zato so francoski pridelovalci preprosto jamčili, da onesnaženje ni preseglo enega odstotka.” Ameriški znanstveniki pravijo, da so tradicionalna semena na široko okužena z gensko spremenjenimi. “Stvar je ušla po dolgem in počez,” pravi Cheryl Ryan iz Ge-netic-ID, zasebne družbe, ki pregleduje poljščine in v njih išče sledove genskega spreminjanja. “Od semen, ki jih testiramo, jih je lahko tudi polovica 'gensko onesnaženih’.” Cvetni prah potuje Britanski tednik The Guardian Weekly je z naslovom Gensko spremenjeno seme zastruplja polja pred tedni takole opisal dogodke v zvezi z netradicionalnim žlahtnje-njem poljščin: Britanska vladaje odkrila, da na Otoku že več kot leto dni na tisočih hektarih raste pridelek, onesnažen z gensko spremenjenim cvetnim prahom, in da so ga morda uporabili tudi v proizvodnji hrane. Zadnji dve pomladi je od 500 do 600 britanskih kmetov, ne da bi se tega zavedalo, sejalo gensko “onesnaženo” seme, ki so ga kupili od družbe Advanta. V Veliki Britaniji kmetom ne smejo prodajati gensko spremenjenega semena, dokler ne minejo vsaj tri leta poljskega preskušanja njihovega vpliva na okolje. Izvor semena so bile rastline v Alberti v Kanadi, ki so rasle dobrega pol kilometra proč od najbližjih gensko spremenjenih vrst in so se medsebojno opraševale. Tako onesnaženo seme so lani v Veliki Britaniji posejali na okrog 9000 hektarjih, kar je približno 2 odstotka vsega britanskega pridelka oljne repice. Ocenjujejo, da so to seme letos uporabili na 4700 hektarjih. Do odkritja je prišlo med postopkom ugotavljanja ustreznosti semena, ki so ga uvozili v Nemčijo. Advantino britansko podružnico so obvestili 3. aprila letos. Takoj je ustavila prodajo ter začela s svojimi lastnimi preiskavami. Odkrili so, da je v semenu, ki je zraslo leta 1998 in so ga prodajali pretekli dve leti, približno en odstotek gensko spremenjene snovi. To je Advanta sporočila javnosti 17. aprila. Lanski pridelek semena ni bil gensko onesnažen, kajti do tedaj je družba pridelovanje semena že preselila v Ontario v vzhodni Kanadi, v Montano v ZDA in na Novo Zelandijo. Oljno repico uporabljajo za proizvodnjo hrane, npr. margarine, in v industrijskih postopkih. Advanta poskuša ugotoviti, katere kmetije so uporabljale onesnaženo seme. Menijo, da jih je večina iz severne Anglije in Škotske. Britansko kmetijsko ministrstvo je pred tedni sporočilo, da bodo s 1. junijem uvedli nova naključna testiranja uvoženega semena oz. hrane in da bo vlada skupaj z industrijo oblikovala pravila ravnanja. “Ne gre sicer za vprašanje varnosti... Vendar je vprašanje čistosti semena zelo resno,” sodijo na ministrstvu. Sklepajo, da so omenjeno seme posejali na 600 ha v Franciji, na 500 ha na Švedskem in na 400 ha v Nemčiji. Švedi bodo onesnaženi pridelek uničili, Britanci in Francozi pa ne. Nemci še presojajo, kaj bi bilo najbolje storiti. Za kanček drugačen med Polemike v zvezi s semenom so se začele le nekaj dni potem, ko so odkrili, da čebele nabirajo med, ki vsebuje sledove gensko spremenjenih rastlin. Industrija je zahtevala začasno ustavitev poskusov, ko so pri testiranju dveh vzorcev, kupljenih v trgovinah blizu poskusnih polj, odkrili cvetni prah gensko spremenjene oljne repice. Raziskovalci nekega dunajskega laboratorija so v vzorcih odkrili sestavine gensko spremenjenih organizmov, a niso mogli določiti obsega onesnaženja. Vlada je objavila, da testi niso pokazali nobenega tveganja za ljudi. Proizvajalcem medu ne bo treba označiti z nalepko, da vsebuje gensko spremenjene sestavine, ker ni verjetno, da bi vseboval več kot en odstotek take snovi, to pa je meja dopustnega naključnega onesnaženja.” Ni dokazov, da škodi, a jih tudi ni, da ne Biotehnologija meni, da ni dokazov, da hrana iz gensko spremenjenih organizmov škoduje človeku. Nekoliko manj glasno priznava, da primanjkuje tudi dokazov, da mu ne škoduje. V vročični nameri, da bi iz svojih odkritij čim hitreje izžela čim več denarja, ji preprosto zmanjkuje časa. Prav zato nasprotniki prenašanja znanstvenih izsledkov s področja genske tehnologije v naravo menijo, da javni strah koristi in znanosti samo ponuja čas, da bo bolje razumela zapletenost vprašanj, ki jih razpleta. Prijazni strah Znanstveniki pravijo, da je trenutno javno razpoloženje proti-znanstveno in da se umikamo v misticizem, vraževerje in neutemeljeno zastraševanje. "Ljudem manjka temeljnega razumevanja znanosti, še posebej biologije,” pravijo in dodajajo: “Spreminja se družba, spreminja se kultura, spreminjajo se jeziki, spreminjajo se vrste, in vendar smo sentimentalni romantiki in objokujemo spremembo.” Toda res je tudi, da zaradi načina človekovega življenja, ki je plod znanstvenega in tehnološkega razvoja, danes vrste še veliko hitreje, kot se spreminjajo, z obličja Zemlje izginjajo. V bližnji preteklosti so že bile okoliščine, ko bi dovolj močan in v svetovni javnosti odmeven strah pred neznanim lahko koristil in rešil na tisoče življenj. Če bi v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja vladal dovolj močan svetovni preplah zaradi številnih atomskih poskusov na Pacifiku in drugod po svetu, bi ta planet ne bil (v primerjavi z dolgostjo posamičnega človeškega življenja) za vse večne čase onesnažen, da o umrlih (ali pač pomorjenih) nič hudega slutečih prvotnih prebivalcih tihomorskih otokov in avstralske divjine, ki se novega oz. neznanega niso bali in so se z radioaktivnimi padavinami celo igrali kot s snežinkami, niti ne govorimo. Prevladujoče občutje tedaj ni bil strah, temveč naivno čudenje. Atomske gobe so bile za nekatere zelo draga in tragična demonstracija napredka znanosti. Kako bi tedaj koristil strah pred novim in neznanim! Ob nesreči v Černobilu je bilo že vse drugače. Moč, da ne uporabiš moči Kolikor bolje se piše človeku razvitega sveta, toliko slabše se piše naravi. To je rezultat modernega antropocentrizma, sebične zaverovanosti zahodne civilizacije v človeka kot središče stvarstva. Kolikor močnejša postaja znanost pri prodiranju v skrivnosti narave, toliko skrbneje bi morala svojo spremi-njevalsko mrzlico sejati na etičnem rešetu. Če za to ne bo skrbela, ji bo ob vsem tehnološkem blišču zmanjkalo človeškosti. Močno vprašljivo je namreč, ali sme neznatna manjšina, pa naj bo še tako pametna, poučena in bogata, prezirati voljo velikanske nepoučene večine in brez njenega pristanka spreminjati živo naravo v njenih najglobljih temeljih. Če pa se vprašamo še o enakopravnosti vsega življenja, ki sobiva na Zemlji, postane temeljit bioetični premislek nujno izhodišče tako korenitega poseganja v naravo, kot je gensko spreminjanje vrst. Ob našem drznem korakanju v gensko modificirano prihodnost bodo moralna in etična vprašanja postajala vedno bolj neodložljiva. “Trde črte” med različnimi organizmi in vrstami se talijo; danes lahko izberemo posamezne gene enega organizma in jih vstavimo v popolnoma različen in nesoroden organizem, pri čemer prečimo vse biološke meje ločnice v kombinacijah, ki jih narava nikoli ne bi mo-gla niti hotela spraviti vkup. Gen globokomorske ribe pomaga paradižniku, da v hladilnicah dlje časa ostaja čvrstejši. Malo verjetno ali kar nemogoče je, da bi narava tako “žlahtnila” vrste? Strah naših prednikov pred prvim vlakom ima v primerjavi s strahom pred goščavo neznank, k1 jih v naravo prinaša gensko spreminjanje rastlin, težo milnega mehurčka. Prvi vlak si je vsak lahko najprej previdno ogledal od daleč in pozneje nanj sedel ali pa tudi ne. Imel je izbiro. Ko je sedal nanj, je od samega začetka vedel, kam ga bo pripeljal. Gensko spreminjanje rastlin in njihovo širjenje v naravi pa je vroča tema ravno zato, ker niti znanost ne ve, kam ta vlak dolgoročno pelje. In ljudje ne bomo mogli (ali pač že ne moremo več?) izbirati, ali se bomo vozili z njim ali ne. Zato si javnost sme privoščiti nekaj strahu in dvoma in si zasluži osvetlitev vseh plati problema. JANEZ PENCA Vir: The Guardian Weekly 4 INVAZIJA TUJCEV - protestniki uničujejo rastline v poljskem poskusu z gensko spremenjenim pridelkom. SMRTNO NEVARNA BOLEZEN Kaj bi morali vedeti o steklini? Steklina je nalezljiva bolezen toplokrvnih živali in se s slino okužene živali prenaša na drugo žival ali človeka. Povzročitelj je virus, ki prizadene osrednji živčni sistem. Bolezen je smrtna. Glede na izvor okužbe ločimo: ozdno (silvatično) steklino, ki jo prenašajo divje živali, zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje... Mestno (urbano) steklino, ki jo prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke. Okužijo pa se lahko tudi druge: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko perutnina. V Evropi je glavni nosilec in prenašalec gozdne stekline lisica, v mestih pes in vedno pogosteje mačka. Okužimo se lahko: z ugrizom okužene ali stekle živali; pri stiku poškodovane kože ali sluznice s slino okužene ali stekle živali; preko opraska-nine; pri stiku poškodovane kože ali sluznice z vsebino vabe za cepljenje lisic; preko sluznice dihal v votlinah s številnimi netopirji; pri laboratorijskem delu. Okužena žival izloča virus stekline s slino že nekaj dni pred začetkom bolezni. Okužimo se lahko torej tudi od klinično še zdrave živali. Če takšna žival ugrizne drugo žival ali človeka, virus nekaj časa na mestu poškodbe obmiruje. Nato potuje po perifernih živcih v možgane, kjer povzroči poškodbo živčnih celic. Obnašanje živali se spremeni. Po določenem času se virus vrne na periferijo in se nekaj dni pred smrtjo pojavi v slini živali. Po okužbi z virusom stekline preteče do pojava bolezni 10-60 dni, lahko pa tudi več. Bolezen traja 1-7 dni in se konča s smrtjo. Gozdne živali so plahe in se izogibajo človeka in naseljenih krajev. Stekla žival pa izgubi plahost, sredi dneva se lahko pojavi v naselju, postane napadalna, vidne so lahko paralize okončin (najprej zadnjih), pretirano slinjenje, jezik, ki visi iz ust, zavijajoče lajanje. Pri domači živali posumimo na steklino, če naglo spremeni svoje vsakdanje obnašanje. Postane lahko napadalna, nemirna ali pa pretirano umirjena. Žival izgubi apetit in besno grize ali požira različne predmete. Pred to smrtno boleznijo se lahko zaščitimo s številnimi ukrepi: ne božajte divjih in potepuških živali; domače pse in mačke mora veterinar redno cepiti proti steklini; domačim živalim ne dovolite, da se nenadzorovano gibljejo; zunaj bivališča mora biti pes z gospodarjem, na vrvici in z nagobčnikom; pri stiku domače živali z divjo ali sumljivo mora lastnik žival takoj izolirati in obvestiti veterinarsko postajo; reden in organiziran odstrel ter cepljenje lisic z nastavljanjem vab; ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice; ne dotikajte se trupel živali, pač pa obvestite pristojno veterinarsko postajo; trupla živali lahko odira le oseba, ki je proti steklini cepljena, primerno zavarovana (obleka, rokavice, maska) in us- posobljena za to delo, brez poškodb na glavi in rokah; seznanite otroke z nevarnostjo stekline. Pustite, da kri nekaj časa teče iz rane. S čistim robcem ali sterilno gazo obrišite slino proč od rane, nikakor pa preko nje ali vanjo. Rano temeljito sperite z milom pod čisto tekočo vodo in jo povijte s sterilnim povojem. Takoj obiščite zdravnika, ki bo rano dokončno oskrbel in vas napotil v antirabično ambulanto pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo. Nadaljnji postopek je odvisen od tega, ali je poškodbo povzročila znana ali neznana žival. V primeru, da je poškodbo povzročila domača žival, lastnik živali ne sme ubiti. Poškodovanec se mora takoj zglasiti v antirabični ambulanti, kjer pove točen naslov lastnika živali, ki je povzročila poškodbo. Žival mora biti deset dni od dne, ko je povzročila poškodbo, pod veterinarskim nadzorom, ne glede na to, ali je cepljena proti steklini ali ne. Veterinar opravi v tem času tri klinične preglede živali. Če žival pobegne, mora lastnik takoj obvestiti veterinarsko inšpekcijo. Truplo ubite ali poginule živali mora lastnik takoj odpeljati na veterinarsko postajo. Veterinar glavo živali pošlje v preiskavo, ki ovrže ali potrdi sum na steklino. Cepljenje proti steklini morate opraviti takoj po poškodbi v antirabični ambulanti območnega zavoda za zdravstveno varstvo: ko vas je poškodovala divja, nepoznana ali domača žival, kije ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo (pobegnila, poginila ali ubita in zakopana); če veterinar pri živali opazi znake stekline ali potrdi steklino na podlagi preiskave možgan mrtve živali; pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic z nastavljenimi vabami za lisice. Preventivno cepljenje je obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom stekline - veterinarji, lovski čuvaji, gozdarji, preparatorji, laboratorijski delavci... Priporočljivo najeda se pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja (zlasti v Indiji, Afriki ali na Tajskem). O nujnosti cepljenja se odloči zdravnik v antirabični ambulanti-Cepljenje je varno in učinkovito. Za popolno zaščito so potrebne štiri doze cepiva. Na rani se okužba z virusom stekline ne pozna. Kljub temu da se rana zaceli brez zapletov, je lahko okužena. Ne odlašajte s cepljenjem! Kdor za steklino zboli, zanesljivo umre-Ne dotikajte se nastavljenih vab za cepljenje lisic. V njih je živ virus stek; line, ki prav tako lahko povzroči okužbo. Naučite otroke pravilnega odnosa tako do divjih kot domačih živali. S tem boste preprečili ne le možnost okužbe z virusom stekline, pač pa tudi marsikatero neprijetno ali nevarno poškodbo. JASMINA PATKOVIČ COLARIČ-dr. med., spec. epidemiologije-Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 29.VI. SLOVENIJA 1 •'5 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi 9 00 Risanka 9.10 Male sive celice 10.00 Zgodbe iz školjke II.I5 National Geographic 12.05 Naokoli po Nemčiji ■00 Poročila 0-40 Tedenski izbor Družinske vezi 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki L30 Poročila ^■45 II. šola Iz življenja Hrastkovih '•45 Delfini v ogledalu, dok. oddaja »15 Oddaja o znanosti »■45 Risanka 00 Kronika HO Dnevnik, vreme, šport •05 Tednik ‘105 Osmi dan ‘‘•00 Odmevi, kultura, šport 4,00 Podoba podobe ■30 Slovenci v Avstraliji Slovenija 2 •30 Vremenska panorama • 8.00 Videospotnice • ■25 Uboga mala bogatašinja, ser., 1/6 - 9.15 Grace * “Oaru, nan„ 4/25 • 9.35 Murphy Brown, nan. -i«.00 Euro 2000: Bruselj ■ polfinale ■ 13.30 Eu-°news • 16.25 Svet poroča • 17.00 Euro 2000 ^terdam - polfinale • 20.05 Večer muzikalov iz ,est Lnda - 21.05 Pot k slavi - 22.05 Poseben po- Nem' fif^ ^ '*ezuvora' 'la*'T nan'' ® 35 kanal a 8-15 Dogodivščine Rokcain Binča, ris. -9.15 Ange-aj.na s srcem, nan. • 14.20 Matlock, nan. -15.15 j^akon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 D|yji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 at ■ 20.00 Ljubica, otroci so se skrčili, film - 21-45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. in 'Vimbledon - 23.30 Nikita, nan. - 0.30 M A.S.H., nan. qajba tv J3.30 Wimbledon -14.00 Živa-magazin -15.00 imbllon -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-ovtee -19.15 p/x. umori s trikom, nan. - nan. VAŠ KANAL 3-40 Videostrani -16.40 Ostržek, risanka -18.00 lq i ružcnja • 18.30 Prva pomoč -19.00 Novice • ,r'!3 Tedenski kulturni pregled • 19.30 24 ur -2i nn ^on,aktna oddaja - 20.40 Nas poznate? ■ ‘ -00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled • '•25 Odkrito HTV 1 3.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 izobraževalni program -12.00 Poročila -12.40 Pi rint strasti (serija) - 13.45 Poročila -13.55 »iv!>fna oddaja - 16.30 Trenutek spoznanja -18 nn rva3ka danes -17.30 Kruh naš vsakdanji -to nc Hrvaška kult. dediščina -18.30 Kolo sreče -‘y 05 Risanka - 19.30 Dnevnik, Pni )n m ■ l7 Jv uiicvuiK, vreme, šport • p , v velikem planu • 21.00 Ko čas teče - 21.45 ‘01 ure kulture - 22.20 Odprto - 23.10 Poročila -tl il , n sodobnega plesa - 0.30 Poročila -■40 Sladke besede (film); 2.05 Leningrajski vboji grei)0 v Ameriko (fin. film); 4.30 Dojilja 'ai». film) HTV 2 L0O Turistične panorame - 9.05 Labirint strasti 5a.L P-55 Neptunova hči (film) -11.30Cesarst-rri ,lvi'ne' 11-55 Zvezdni prah ■ 12.25 Potovanja °k. serija) -13.25 Pacific Palisades (serija) -•10 Newyorška policija (serija) -15.00 Leta ne-ffnosti (serija) - 15.55 Vesti za gluhe in na-"”,nc • 16.05 Cesarstvo divjine • 17.00 Deček gluši °dkriv; } svet (serija) -17.30 Hugo -18.00 Dok. film . - - -nulama županij -19.30 Dnevnik, vreme, P°rl - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 - 0 innca (serija) - 21.55 Kviz - 22.25 Gilda (film) 'O Umetnine svetovnih muzejev pETEK, 30.VI. ^-OVENIJA 1 Tedenski izbor Odmevi 8-30 Prisluhnimo tišini 9 00 Risanka 9-20 Iz življenja Hrastkovih 9.30 Udarna brigada 9.45 ll. šola I0.15 Delfini v ogledalu, dok. oddaja 10.40 Oddaja o znanosti '1.05 Alpe-Donava-Jadran n 31.30 Liian Paksu Perhoseki, fin. drama “0 Poročila 15 Tedenski izbor Osmi dan 14.05 Slovenci v Avstraliji 15.00 Vsakdanjik in praznik u ^-00 Mostovi j -30 Poročila ■45 Lahkih nog naokrog • Dok. oddaja ,.■33 Dosežki ■45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 Mobilni telefon 22.05 Odmevi, šport 23.05 Polnočni klub 0.10 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.35 Videospotnice - 10.00 Euro 2000 - 13.20 Gore in ljudje - 14.20 Moj pete, film -16.10 Mož, kije delal čudeže, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Spoznavajmo, serija - 19.00 Dok. oddaja • 19.30 Videospotnice - 20.00 Grace na udaru, nad. - 20.25 Atletika - 23.00 J.A.G., am. nad., 1/15 - 23.45 Oz, am. nad - 0,35 Noč z Dickom, am. nan. KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis-13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake ■ 15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. • 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Z odliko, film - 0.00 Miami Vice, nan. - 1.00 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. ■ 12.50 Ljubezen ali denar, nan. -13.20 Policisti s srcem, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. - 15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. • 17.15 Divji angel, nad. • 18.15 Labirint strasti, nad. • 19.15 24 ur - 20.00 Vitez za volanom, film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Wimbeldon - 23.15 Mile-nium, nan. - 0.00 Operacija Strela, film GAJBA TV 14.00 Živa-magazin - 15.00 Wimbledon - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 F/ X- umori š trikom, nan. - 20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa-magazin ■ 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi • 19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Prva pomoč - 21.35 Motosport mundial HTV 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti (serija) -13,25 Dok. serija -14.00 Poročila • 14.20 Maščevanje mevž (film) • 16.00 Televizija o televiziji -16.30 Turistični magazin - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 5.000 km skozi Mehiko - 18.30 Kolo sreče - 19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 007 Tedenski pregled - 21.00 Rob Roy (film) - 23.20 Poročila - 23.40 Nočni program: Nemogoči izhod (film); 1.35 Amazona (film); 3.05 Venerina delta (film); 4.45 Melo (fr. film) HTV 2 9.05 Labirint strasti (serija) - 9.50 Film - 11.40 Cesarstvo divjine - 12.05 Pol ure kulture -12.35 Bizanci (dok. film) -13.35 Plen (serija) -14.20 Urgenca (serija) -15.05 Serija -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -15.45 Teden plesa -16.55 Risana serija -17.30 Hugo -18.00 Dok. film ■ 19.00 Panorama županij ■ 19.30 Dnevnik • 20.10 Kviz - 20.25 Leta nočnih mor (serija) - 21.30 Latinica ■ 23.30 Cas je za jazz • 0.30 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 1.VII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Risanka 8.35 Zgodbe iz školjke 9.05 Radovedni Taček 10.10 Hitro, za življenje gre, film 11.25 Klapa zahodnega dela. nad. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.35 Petka 14.45 Priletel je črni kos, film 16.30 Poročila 16.45 Fračji dol, nan, 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, 9/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Vesna, slovenski film 21.45 Velika imena malega ekrana 22.45 Poročila, šport 23.15 Vrtiljak, nan., 7/10 23.45 Vran, nan., 2/22 0.25 Farewell My Lovely, film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice -9.25 V telovadnici, nad. - 9.55 Med nebom in zemljo, nan. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno - 13.00 Šport - 17.00 Atletika - 19.30 Videospotnice - 20.05 Izbor koncertov narodne glasbe - 21.05 Z zemlje na luno, nan. - 22.05 Sobotna noč - 0.05 Svetnik, nan., 25/43 - 0.55 Šok, Šved. nan. KANAL A 8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Brooklynski most, nan. • 11.30 Mladoporočenci -12.00 Misija nemogoče, nan. • 13.00 Kung Fu, nan. • 14.00 Prava umetnost, film -15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Divja Amerika, dok. nan. -17.15 Divji svet, nan. - 18.00 Skrivnosti morskega kraljestva -19.00 Del-laventura, nan. - 20.00 Ljubica, povečal sem otroka, film • 21.40 Dvojna prevara, film • 23.20 Opravičilo, film -1.10 Atlantis POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Sabrina: mlada čarovnica, nan, -12.00 Modna popotovanja - 12.30 Neprijetni pasji mladiči, dok. Oddaja - 13.00 Formula 1 -14.00 Pop'n’roll - 15.00 Otroci ne lažejo -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Mistralova hči, nad. -17.30 Betsyjina poroka, film - 19.15 24 ur - 20.00 Prvi vitez, film - 22.20 Leon, film ■ 0.20 Metulj, film GAJBA TV 14.30 Wimbledon -18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Kameleon, film - 0.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav?- 19.00Novice-19.30 24ur-20.00 Iz združenja - 20.30 Belokranjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.15 Videotop HTV 1 7.45 Tv spored ■ 8.00 Poročila - 8.05 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Nora misija (film) -14.05 Hruške in jabolka - 14.45 Film - 17.00 Be-verly Hills (serija) -18.05 Melrose Plače (serija) -18.55 Risanka-19.30 Dnevnik, vreme, šport-20.10 Zabavni program - 20.45 Film - 22.40 Poročila - 23.00 Mini serija -1.00 Nočni filmski maraton HTV 2 11. lOTvspored-11.25 Labirint strasti (ser.)-14.55 Potovanja (ser.) -15.55 Črno-belo v barvi • 18.55 Povabilo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Fra-sier (ser.) - 20.30 Opera box - 22.10 Pravi čas - 23.00 Nogomet - 0.30 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 2.VII. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav Risanke 9.50 Ozare 9,55 Nedeljska maša 11.00 Svet divjih živali, ser. 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.35 4x4 14.05 Mobilni telefon 14.35 Vesna, film 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-donava-Jadran 18.15 Naravni parki 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Danes 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Bela mafija, ser., 1/2 21.30 Večerni gost 22.30 Poročila, šport 23.05 Balet SLOVENIJA 2 8.15 Videospotnice - 8.50 Noro zaljubljena, nan. -9.10 Iz dobrega gnezda, nad. -10.00 Popolna tujca, nan. -10.30 Zvezde Hollywooda -11.00 dok. oddaja -11.30 Pripravljeni -12.00 V duhu izročila -13.00 Šport-15.30 Motokros do 125 ccm - 17.00 Polni!!! - 19.00 Euro 2000: finale -22.00 Šport v nedeljo ■ 23.30 Z žensko se ne ravna tako, am. film KANAL A 8.00 Risanka • 10.00 Družinske zadeve, pon. - 10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Družina na razpotju, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Do ušes zaljubljena • 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Draga, skrčila sva se, film -21.20 Stilski izziv - 22.00 Klic v sili, film POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. ■ 11.25 Koncert -12.15 Manhattan bo moj, nad. -13.05 Dvojčici, nan. - 13.40 Formula I - 16.00 Mala Daniela, nad. • 17.00 Modna popotovanja - 17.30 Materina želja, film - 19.15 24 ur • 20.00 Najini mostovi, film • 22.25 Šola golfa - 23.00 Wimbledon - 23.30 Ne zaljubi se, ko si že mrtev, film GAJBA TV 15.30 Za fante, film -18.00 Rojeni v svobodi, nad. ■ 19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. • 22.00 Pogrešani, film - 0.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Posnetek dogodka-18.25 Belokranjski obzornik -19.00 Novice -19.15 Od sobote do sobote - 19.30 24 ur ■ 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? -20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav? PONEDELJEK, 3.VII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4 nog naokrog 9.10 Otroška oddaja 10.15 Klapa zahodnega dela, nad., 2/13 10.30 Dokumentarna oddaja 11.30 Na vrtu U.55 Novi raziskovalec, serija, 9/13 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila 16.45 Evropsko prvenstvo plesnih navijaških skupin 17.45 Dežela kraljice iz Sabe, dok. oddaja 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan, 6/33 21.00 Dokumentarec meseca 22.00 Odmevi 22.55 O opatu in duši v vicah, tv nan. 23.30 Kri na soncu, am. film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad, 1/15 - 9.45 Spoznavajmo, ser., 6/11 -10.35 Euro 2000: finale • 14.35 Sobotna noč -16.35 Pripravljeni -17.05 Domače obrti -17.35 Veliki ruski skladatelji -18.05 Snežna reka, nad. - 19.00 Lingo -19.30 Videospotnice ■ 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 22.00 Znanost v vojni, ser., 1/6 - 22.50 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.15 Risanka-9.15 Angela, pon, -10,10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. ■ 20.00 Policaj z Beverly Hillsa, film - 22.00 Zvezdna vrata, nad. - 22.45 Bob, nan. - 23.20 Miami Vice, nan. -0.20 Ricki Lake -1.15 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom -10.30 Tri ženske, pon. • 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Ljubezen ali denar, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. ■ 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Na univerzi, film • 21.30 Raztresena Ally, nan. • 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Wimbledon - 23.45 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. GAJBA TV 13.00 Živa-magazin - 14.00 Wimbledon - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 F/ X - umori s trikom, nan. -20.10 Zobozdravnik, film - 22.00 Živa-magazin - 22.45 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. - 0.00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Posnetek dogodka-18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice-19.30 24 ur-20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Mreža, oddaja o računalništvu TOREK, 4.VII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Japonske pravljice 10.00 Risanka 10.20 Dežela kraljice iz Sabe. dok. oddaja 11.10 Velika imena malega ekrana 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 6/33 16.00 Poročila 13.45 Dokumentarec meseca 14.35 Godalni sekstet 16.00 Izobraževalna oddaja 16.30 Poročila 16.45 Lutkovna nanizanka 17.00 Kako rada imam šolo, nan., 26/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 26/26 17.45 Zibelke svetovnih kultur, serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan. 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport 22.55 O uročenem pismu, tv nan. 23.30 Začetek, drama, 1/2 SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice - 9.00 Z zemlje na luno, nan., 1/12 - 9.50 Snežna reka, nad. - 10.30 Jasno in glasno • 11.25 Plavanje -12.55 Euronews - 13.25 Znanost v vojni, dok. ser., 1/6 -14.15 Studio City - 15.15 Kolesarska dirka po Franciji -19.00 Noro zaljubljena, nan. - 19.30 Videospotnice 20.05 Portret - 21.00 Vsakomur svoje, fr. film - 22.25 Havinck, niz. film - 0.00 Svet poroča KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. ■ 11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. ■ 20.00 Tvegani pregon, film • 22.10 Mesto zločina, nan. -23.10 Bob, nan. - 23.45 Miami Vice, nan. - 0.45 Ricky Lake - 1.45 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna potovanja -10.30 Tri ženske nad. • 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Ljubezen ali denar, nan, -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. • 16.25 Tri ženske, nad. ■ 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. ■ 19.15 24 ur- 20.00 Zapeljevanje, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. • 23.00 Wimbledon - 23.45 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. GAJBA TV 14.00 Živa-magazin -15.00 Wimbledon - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Kaznilnica, film - 22.00 Živa-magazin - 22.45 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. -0.30 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani • 16.45 Risanka -18.00 Mreža, oddaja o računalništvu -18.30 Šport • 19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00 Pristani, am. film - 21.35 Novice • 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 5.VII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Dober dan Koroška 9.00 Risanke 10.00 Kako rada imam šolo, nan.. 26/26 10.15 Moja žival in jaz, nan., 26/26 10.30 Zibelke svetovnih kultur, dok. ser., 1/5 H.30 Obzorje duha 12.05 Razkošje, nad. 13.00 Poročila 13.55 Hitro, za življenje gre, am. film 15.10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila 16.45 Pod klobukom 17.45 National geographic, ser., 8/13 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 21.35 Triglavski narodni park 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.05 O pastirju, ki je volk postal, tv nan. SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Med zemljo in morjem, nad., 1/12 - 9.50 Havinck, niz. film - 11.25 Portret -12.20 Eurone-ws -13.45 Glasbeni festival -15.55 Ujetniki nebes, film -18.05 Uboga mala bogatašinja, ser., 2/6 ■ Šef, nan., 5/6 ■ 20.00 Euro 2000 - 21.00 Atletika - 22.30 Gospa s slike, 2/2 - 0.05 Mož, ki je delal čudeže, film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. • 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.10 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 Will in Grace, nan. - - 23.10 Bob, nan. - 23.45 Miami Vice, nan. - 0.45 Ricke Lake - 1.40 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom • 9.30 Modna popotovanja • 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Ljubezen ali denar, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad, -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur-20.00 Prisega, film-21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Wim-bledon ■ 23.45 Nikita, nan - 0.30 M.A.S.H., nan. GAJBA TV 13.00 Živa-magazin - 14.00 Wimbledon - 18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 F/ X - umori s trikom, nan. - 20.10 Mestni fantje, film - 22.30 Živa-magazin - 22.45 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. • 0.00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-16.30 Pristani,film-18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Vesele tačke ■ 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Ptaplamo se varno - 21.45 Rezerviran čas TELEVIZIJA NOVO MESTO HiIŠal S Trdil 1; ■1 Jj f na kanalu H1! 03.0 MHZ NAGRADE V SLOV. KONJICE, OTOČEC IN ŠENTJERNEJ Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral Lucijo Mestnik iz Slov. Konjic, Zvoneta Bučarja z Otočca in Marijo Novak iz Šentjerneja. Mestnikovi je pripadla denarna nagrada, Bučar in Novakova pa bosta za nagrado prejala knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. julija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom »križanka 26«. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 24. KRIŽANKE Pravilna rešitev 24. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: VODOKAZ, STOTINA, TIMOTEJ, ARE, ATE, NOVATOR, SKAKAČ, SAKO, PART, AIL, RP, LOCEN, TIMOL, ALITERACIJA, KIS, BAKARAT, ANA, OSA, OČA. NAGRADNA KRIŽANKA 26 m DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST AVTOR: JOŽE UDIR DIVJI KOZEL TOPOVSKO STREUANJE STARA MAMA DELO IN ZASLUŽEK ENEGA DNE VRSTA POLŽA GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK ✓RH NA TRO MEJI IRAK-SAUD.ARAB. JORDANIJA ARABSKI ŽREBEC PRIIMEK IN IME NEKD. EGIPT. PREDSED. (1970-1980) RAST, POSTAVA PREBIVALEC ARMENIJE NOČNO ZABAVIŠČE PERJE PRI REPI DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ZVIJAČA LEVI PRITOK RONE V FR. EGIPT. BOG SONCA SKUPNA OBEDO- VALNICA OTOK V TIHOMORSKEM ARHIPELAGU TUAMOTU IZDELOVALCI VIOLIN IZ CREMONE GLEDALIŠKA IGRA TEPEC, TELEBAN AM.PISATELJ (CONRAD POTTER) ZARNIK TINE VULKAN NA SICILIJI (KOROŠKI) PLES SRBSKO MOŠKO IME STARO- PERZIJSKA KRALJICA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST TABOR CICIBANOV PLANINCEV - Osmi planinski tabor za cicibane planince iz novomeških vrtcev, katerega se je udeležilo 47 otrok, starih od 6 do 7 let, je bil letos v Kranjski gori. Otroci so na taboru utrdili in dopolnili planinska znanja, ki so jih med letom v vrtcu pridobivali v akciji Cicibani planinci, ter vsak dan opravili po eno daljšo planinsko turo. Najmlajši planinci so uživali v spoznavanju čudovite gorske narave, medsebojnemu druženju, kovanju novih prijateljstev in zabavnih igrah. Obiskati so tudi Kekčevo deželo. Na fotografiji pa je skupina otrok pri Zlatorogu ob jezeru Jasna. (Foto: M. Markovič) OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa podžupanje Mestne občine Novo mesto z dne 8.6.2000 izvedena JAVNA RAZGRNITEV • OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO (PZ ZA UN TURISTIČNO REKREACIJSKEGA CENTRA »OSTANEK« V ZALOGU) in • OSNUTKA ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZA TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER »OSTANEK« V ZALOGU v času od 29.6.2000 do 29.7.2000 v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje za krajevno skupnost Žabja vas: v blagovnici Žabja vas Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutka dokumenta bo potekala v krajevnih skupnostih Straža in Prečna in sicer v KS Straža v torek, 25.7.2000, ob 20. uri ter v prostorih KS Prečna v četrtek, 27.27.2000, ob 20. uri. Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6 Svet Zavoda VDC KRŠKO-LESKOVEC Ul. Staneta Žagarja 4, 8273 Leskovec Na podlagi 56. člena Zakona o socialnem varstvu objavlja javni razpis za imenovanje DIREKTORJA ZAVODA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja stopnja strokovne izobrazbe po 69. členu Zakona o socialnem varstvu strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva najmanj 5 let delovnih izkušenj predložen program dela zavoda. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom v kuverti z oznako »Ne odpiraj - javni razpis« sprejema tajništvo zavoda 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva objave razpisa. Izbrani kandidat bo imenovan skladno s 56. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 - odločba US RS, 1/99, 41/ 99 in 36/2000) in za dobo štirih let v skladu s 33. členom Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/ 94 in 8/96). V4AN/$ tutiitičnO. drjencija Kandijska 9, Novo mesto Tel.: 07/322-11-15, 332-54-77 POREČ, KRK in RAB • 7 dni • POL • že od 28.500 SIT dalje PAG - Novalja • 7 dni • APARTMAN za 4 osebe • že od 68.800 SIT dalje BRAČ • 7 dni • APARTMAN za 4 osebe • že od 73.700 SIT dalje HVAR, KORČULA, DUBROVNIK, ČRNA GORA... JADRANJE - šola jadranja od četrtka do nedelje • NOVO!!! TUNIZIJA, GRČIJA, ŠPANIJA, MAROKO, DOMINIKANSKA REPUBLIKA... Pokličite, poslali vam bomo cenik. Če želite biti zmeraj korak pred željami kupcev, zaposlenih, lastnikov in okolja, se pridružite vodilni slovenski izvozni družbi Prevent, d. d., Slovenj Gradec dobavitelju evropski avtomobilski industriji Komunikativni, ustvarjalni, inovativni, prilagodljivi in sposobni timskega dela imate priložnost sprejeti življenjski izziv in uresničiti svoje cilje na področju razvoja in kakovosti za zasedbo delovnih mest RAZVOJNI TEHNOLOG TEHNOLOG KAKOVOSTI (lahko tudi pripravnik), če ob tem izpolnjujete naslednje pogoje: - višješolska ali visokošolska izobrazba strojne ali druge tehnične usmeritve - aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno drugega (angleško, nemško ali francosko) - poznavanje računalniških programov v okolju Windows (Word, Excel) in ste pripravljeni - tudi več let bivati v tujini (zunaj Evrope) ne odlašajte z odločitvijo več kot 8 dni ter se nam oglasite na naslov: Prevent, d. d. Kidričeva 6, 2380 Slovenj Gradec s pripisom “prijava na razpis”. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas leta dni, s poskusno dobo pol leta in možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Možnost usposabljanja v bližini kraja bivanja, in sicer v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Lenartu v Slovenskih Goricah ter Mirni na Dolenjskem. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 8000 NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 2000/2001 naslednja prosta delovna mesta strokovnih delavcev: - 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, polna učna obveznost, določen čas od 1.9.2000 do 31.8.2001 - 1 učitelja nemškega jezika, polna učna obveznost, nedoločen čas - 1 učitelja nemškega jezika, polna učna obveznost, določen čas od 1.9.2000 do 31.8.2001 - 1 učitelja matematike z računalništvom, polna učna obveznost, nedoločen čas - 1 učitelja matematike s fiziko, polna učna obveznost, določen čas od 1.9.2000 do 31.8.2001 - 1 učitelja gostinskega poslovanja, polna učna obveznost, nedoločen čas - 1 učitelja gostinskega poslovanja, polna učna obveznost, določen čas »od 1.9.2000 do 31.8.2001 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbirnem postopku. LUK EC SE PREDSTA VI - Plesni klub praznuje letos 10-letnico delovanja. Na zaključni prireditvi v kulturnem domu so se številnemu občinstvu predstavili plesalci, ki so osvojili že kopieo kolajn na državnih in drugih tekmovanjih, ter obetavni naraščajniki. Sebastjan Vod-lan in njegova soplesalka Ana Marija sta zadnjič javno odplesala pred nastopom na hali a Open. (Foto: P. P.) MESNINE DEŽELE KRANJSKE, d.o.o. Ljubljana, Mesarska c. 1 vabi k sodelovanju 1. MESARJE - PRODAJALCE - 2 delovni mesti 2. POSLOVODJE - 1 delovno mesto za delo v PE v Novem mestu ali Brežicah Pogoji: tč. 1. poklicna šola za mesarje, izpit za prodajalca, izpit iz hig. min. tč. 2. poklicna šola za mesarje, izpit za poslovodjo, izpit iz hig. min. - komunikativnost in samostojnost pri delu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-mesečnim poskunim delom. Nastop dela po dogovoru. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mesnine dežele Kranjske, d.o.o., Mesarska c. 1, Ljubljana. Prijavi priložite pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri vas bomo pisno obvestili. DOLENJSKI UČITELJI V LAŠKEM - Učitelji podaljšanega bivanja iz Dolenjske so v začetku meseca obiskali oddelek podaljšanega bivanja osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem. Učenci so jim z učiteljico Sonjo Purgaj predstavili svoje dejavnosti, nato pa oblikovali negativ za odtiskovanje različnih predmetov in glinasti model zalili z mavcem. Naredili so lepe izdelke, podobnih pa je bila polna tudi njihova učilnica. V spomin na obisk so dolenjski učitelji prejeli poslikane posodice, nato pa so si ogledali še šolo in kraj. Sprehodili so se po najstarejšem delu Laškega in se povzpeli na grad Tabor. (Foto: H. Murgelj) Upokojenci prostovoljci Seminarji za prostovoljno delo članov društev upokojencev -Poudarek na socialnem področju Lani so se začeli prvi seminarji za usposabljanje prostovoljcev - članov društev upokojencev, ki izvajajo socialne programe. Ugotovili so, da tisti upokojenci, ki že izvajajo socialne programe, premalo vedo, kako pristopiti k starejšim, kako jim pomagati in jih usmerjati pri nadaljnjem reševanju težav. Ker so društva upokojencev tudi informator in vez med starejšimi, njihovimi svojci in strokovnimi službami, je potrebno, da društveni delavci in prostovoljci pridobijo čimveč znanja. Prijetno druženje starostnikov TREBNJE - Tukajšnja organizacija Rdečega križa vsako leto pripravi srečanje za starostnike nad 70 let. Tokrat se ga je udeležilo 160 starejših od 260 vabljenih, med njimi so bili tudi oskrbovanci Doma starejših občanov Trebnje in njihova direktorica Majda Ivanov, na druženje v gasilskem domu v Trebnjem-pa so povabili še poslanca dr. Franca Žnidaršiča, predsednika krajevne skupnosti Staneta Sitarja in predsednika območnega Rdečega križa Dušana Mežnaršiča. Bogat program so pripravili učenci trebanjske osnovne šole, člani Rdečega križa pa so poskrbeli za postrežbo, srečelov in prevoz tistih starostnikov, ki ga niso imeli. Medse so povabili tudi najstarejše: devetdeset-letnika Stanka Kolarja in Terezijo Kristan, Franca Žužka, ki ima 87 let, in 91-letno Marijo Mlakar ter vsakemu izročili šopek rož. Za veselo razpoloženje je skrbel ansambel Suha solza ter z njim štiriletna deklica in šestletni deček, otroka enega izmed članov ansambla. R. M. Med tovrstnimi socialnimi programi so se najbolj uveljavili obiski na domu starejših, ki so bolni ali drugače potrebni pomoči, nudenje uslug in dnevne pomoči, organiziranje skupinskih letovanj v počitniških domovih in različnih oblik rekreacije ter vključevanje članstva v kulturne in športne dejavnosti. Tako upokojenci izražajo svoje interese in sposobnosti ter s tem prispevajo tudi h kulturi na likovnem, literarnem, glasbenem in pripovedovalnem področju v svojem okolju. Na seminarju za prostovoljce je poudarek predvsem na socialnem področju, saj je potrebno najprej poskrbeti za pomoč tistim upokojencem, ki živijo v težkih socialnih razmerah. V začetku enodnevnega seminarja udeleženci najprej poslušajo predavanja o interesih in potrebah starejših ljudi ter prostovoljnem delu, spoznajo konkreten program v društvu, nato pa v delovnih skupinah razpravljajo o aktualnih vprašanjih, izkušnjah in vsebini programa. V razpravah so ugotovili, da v društvih upokojencev premalo poznajo programe, ki jih različne organizacije izvajajo za starejše, bolne in onemogle člane, da je med aktivnimi prostovoljci največ žensk ter premalo mlajših upokojencev in strokovnjakov, ki bi lahko prispevali h kakovosti programov. Ob zaključku seminarja udeleženci pripravijo tudi predloge za dejavnosti društev. A. ŽIBERNA POHOD NA TRIGLAV ČRNOMELJ - Klub belokranjskih študentov vabi na pohod na Triglav. Na pot boste odšli 15. julija in se vrnili naslednji dan. Prijave do 1. julija zbira Uroš na telefonsko številko: 041/ 452 960. ŠOLA V NARAV! - Približno sto učencev krške osnovne šole Jurija Dalmatina je nedavno preživelo prijetne dneve v šoli v naravi v Mladinskem letovišču in zdravilišču Debeli Rtič. Fantom je bilo všeč urjenje v lokostrelstvu, prav vsi Krčani pa so naravnost uživali v predstavitvi običajev, predvsem pa oblačil, pokrival in glasbenih instrumentov različnih narodov na zemeljski obli, ki jih je predstavil občasni svetovni popotnik Andrej Strmecki, sicer profesor umetnosti na ljubljanski bežigrajski gimnaziji in na srednji ekonomski šoli. (Foto: P. Perc) Cesta Mali Log -Zakotek v gradnji LOŠKI POTOK - Dela so se začela v začetku junija na 1600 m dolgem odseku, ki vas Mali Log povezuje z regionalno cesto v smeri Notranjske. Trasa poteka večji del po že obstoječi poti, vendar bo tokrat izginilo več ostrih ovinkov in klančin, široka pa bo 5 m. Cestišče, ki je vsaj v KS Loški Potok eno zadnjih makadamskih, že dolgo kliče po posodobitvi. Pot je bila še zlasti problematična v zjm-skem času in seveda za težje tovore sploh. Zemeljska dela opravlja Furlan iz Ribnice, ostala dela vključno z asfaltom pa bo dokončalo Primorje Ajdovščina sredi julija, financira pa občina Loški Potok. “Vzporedno s to gradnjo pa bomo preplastili že dokaj dotrajan asfalt skozi vas. Za prvo gradnjo imamo vsa soglasja lastnikov parcel, po katerih bo potekalo bodoče cestišče, nekako zatika pa se pri nekaterih lastnikih v vasi, ki ne pristajajo na širitev obstoječe ceste, ki je za normalen promet preozka," pravi vaški predsednik Janez Debeljak. Tako bo najbrž ostalo pri sedanji širini, ki znaša cca 3,5 m, verjetno pa bo zamujena tudi edinstvena priložnost, ki se ta trenutek ponuja. A k TV SLOVENIJA RAZVEDRILNI PROGRAM JAVNI RAZPIS EMA 2001 Slovenski izbor pesmi za Evrosong 2001 Razvedrilni program TV Slovenija objavlja javni razpis za izbor pesmi, ki bo predstavljala Slovenijo na Evrosongu 2001. Razpisni pogoji: 1 ■ Pesem ne sme biti daljša od treh (3) minut, izvaja pa jo lahko največ šest (6) nastopajočih na odru. 2- Besedilo pesmi mora biti napisano v slovenščini. 3- Pesem ne sme biti niti javno predvajana niti objavljena v tiskani obliki ali na kakršnemkoli nosilcu zvoka do 1.2.2001. 4- Izvajalci morajo dopolniti šestnajst (16) let v letu, ko bo objavljen Evrosong 2001. 5- Avtorji pesmi morajo biti državljani Republike Slovenije. 6- Avtorji morajo do vključno 15.11.2000 na Razvedrilni program TV Slovenija poslati: 1 x audio kaseto ali DAT z demo posnetkom končne verzije pesmi 1x besedilo pesmi 1x notni zapis pesmi 1x fotografijo izvajalca (izvajalcev) naslov morebitnega založnika podatke o avtorjih in izvajalcih podpisano izjavo avtorjev, da pesem ni bila in ne bo objavljena v nobeni obliki in javno predvajana do 1.2.2001. 7 Prispele pesmi bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo določi Razvedrilni program TV Slovenija. 8- Izbor pesmi bo objavljen 15.12.2000. 3- Izbor pesmi, ki bo predstavljala Slovenijo na Evrosongu, EMA 2001, bo 24.2.2001. 10. Razpis velja od dneva objave do vključno 15.11.2000. 11. Strokovna komisija bo upoštevala vse pesmi, ki bodo na TV Slovenija, Razvedrilni program z oznako EMA 2001, prispele s poštnim žigom 15.11.2000. Polni naslov, kamor je potrebno poslati pesmi: TV SLOVENIJA, Razvedrilni program, EMA 2001, 1550 Ljubljana OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35, 8350 Dolenjske Toplice razpisuje za šolsko leto 2000/2001 prosto delovno mesto: • PROFESORJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela: 1.9.2000 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ižobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju v 8 dneh po objavi na naslov šole, s pripisom »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. ZAHVALA V 71. letu starosti je umrl naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast BOGOMIR MIRKO VOVK z Dvora 48 Najprisrčneje se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem, gasilcem, borcem in lovcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo ge. Slavki Andrejčič za ganljive besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto ■0“ 068/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi /e minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 69. letu se je od nas poslovil dragi Dado, oče in stari oče ALOJZ STARC z Griča I, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za pomoč, izraze sožalja in tolažbo ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in tople besede slovesa. Sin Tone in hčerka Marija z družinama ZAHVALA Ljubezen je tvoja tišina, ki odmeva v naših srcih. V 70. letu se je poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANKO BRATE iz Šentjanža Hvaležni smo vsem, ki ste ga imeli radi in mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč in oporo v času njegove bolezni in ob najtežjih trenutkih slovesa. Hvala za izraze globokega sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Vsi njegovi ZAHVALA Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. V 56. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš brat, stric in boter TONE LUŽAR iz Polhovice 11 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi PGD Mokro Polje, Cestnemu podjetju Novo mesto, govornikom za besede slovesa, službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 8274 RAKA v trgovini ZRNO NA RANČU poteka Posebna akcija kmetijskega in Vadbenega materiala: * cement 789,90 SIT * apno 415,93 SIT * nod. blok (cel kamion) 76,90 SIT + prevoz * arm. mreža 9x6 4.990,00 SIT Najugodnejše fasade avstrijskega Proizvajalca OUARZOLITH * stiropor fasada debeline 5 kpl. 1.637,00 SIT * toplotni omet supertherm -Vreča 1.050,79 SIT trgovsko podjetje Zrno zbira naročila in pripravlja ponudbe za vse vrste fasad, izdelavo notranjih in zunanjih strojnih ometov, večje zidarske storitve. !^a ta način boste v ZRNU dobili jnformacijo in pomoč pri gradnji •uše od temeljev do strehe. KMETIJSKIREPROMATERIAL Rosebno ugodna ponudba gnojila PETR0KEMIJA KUTINA •KAN 27% 1.499,00 SIT ’ UREA46% 1.790,00 SIT Rosebna akcija zaščitnih sredstev Za vinogradnike in poljedelce -Posebni popusti za večje količine: * antrakol, kg 1.286,00 SIT * kumulus, kg 315,97 SIT ] mikal, kg 3.193,39 SIT * bordojska brozga 393,88 SIT J^a zalogi imajo krmni ječmen in krmno koruzo. 2RNU vsaki stranki omogočijo Postavo na dom oz. gradbišče z astnim prevoznim sredstvom. Telefon: °608/75-410, 0608/75-086 Sporočamo žalostno vest, da je umrla v v FRANČIŠKA CIZEL upokojena blagajničarka Pošte Krško Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 26.6.2000, na pokopališču v Krškem. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ZAHVALA Nekje v njej je bol bila, a zamahnila je z roko, češ, zmogla bom - močnejša sem, pa vendar ni bilo tako. V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, tarna, sestra in teta ANA BUTALA roj. Pašič iz Podzemlja 23 a Ob boleči izgubi in bolečini se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za pomoč zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, bolnišnici Novo mesto, dr. Janežu in dr. Kotarju, osebju ZD Metlika, dr. Srebočanovi, dr. Mlačku, kolektivu otroškega vrtca Metlika, govornici ge.Branki Hauptman, Kometu Metlika, Emoni Merkur Črnomelj in Novo mesto, gostilni Veselič, kolektivu Novosel, d.o.o., in LD Gradac, Društvu upokojencev za poslovilne besede, izvajalcu žalostinke in pogrebni službi Piškurič za izvedbo pogreba. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Janja in Lilijana z družinama, sestra Zinka z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče, dedek in tast JOŽEF BRAJER Jelševec 11 Hvaležni smo vsem, ki ste se od njega poslovili in kakorkoli pomagali, da smo ga v miru pospremili na poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kamor se ozrem, povsod prazno je, ni več skrbne roke sestrine. Ob boleči izgubi sestre MIHAELE LINDIČ se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na poti k večnemu počitku. Hvala tudi g. kaplanu, pevkam in govorniku za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Brat Slavko in vsi, ki so jo imeli radi ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE TOMC iz Stranske vasi pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Tomčevi, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Iskre Semič, Pošti Slovenija PE Novo mesto, kolektivu Pošte Kandija, Stroj Plast Križan Moverna vas, GD Stranska vas, govornikoma Tonetu in Ivanu za poslovilne besede, pogrebni službi Kukar, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi nn \V7/i\(3 9Z M PHH/A TEDENSKI koledar • KIN0 • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO UL-tl U UUULKJ XJLn\CJ Z_]L^UuUlAA1L-l\ POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 29. junija - Peter, Pavel Petek, 30. junija ■ Emilija Sobota, 1. julija - Bogoslav Nedelja, 2. julija - Marija Ponedeljek. 3. julija ■ Irencj Torek, 4. julija ■ Urh Sreda, S. julija - Anton LUNINE MENE 1. julija ob 21.22 ■ mlaj kino BREŽICE: Od 29.6. do 2.7. (ob 19. in 21. uri) komedija Notting Hill. 5.7. (ob 21. uri) ljubezenska drama Konec afere. DOBREPOLJE: 2.7. (ob 15. uri in 20.30) ameriški film Svet igrač. ČRNOMELJ: 30.6. (ob 21. uri) komedija V petek zvečer. I. in 2.7. (ob 19. uri) komedija Ameriška pita. 1. in 3.7. (ob 21. uri) ZF drama Misija na Mars. GROSUPLJE: 30.6. (ob 20. uri) ameriški film Svet igrač. IVANČNA GORICA: 29.6. (ob 20. uri) ameriški film Svet igrač. KOČEVJE: 30.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Svet igrač. KRŠKO: 29.6. (ob 19. uri) komedija Mišek Stuart. 30.6. in 2.7. (ob 20. uri) ter 1.7, (ob 18. uri) komedija V petek zvečer. METLIKA: 30.6. (ob 21. uri) ZF drama Misija na Mars. 2.7. (ob 21. uri) slovenska komedija V petek zvečer. 5.7. (ob 10. uri) risanka Tarzan. NOVO MESTO: Od 29.6. do 5.7. (ob 19.30) film Brezglavi jezdec. Od 29.6. do 5.7. (ob 21.30) drama Erin Brokovich. RIBNICA: 1.7. (ob 22. uri) ameriški film Svet igrač. VELIKE LAŠČE: 1.7. (ob 20. uri) ameriški film Svet igrač. ODPRODAJA TRGOVSKEGA BLAGA IN NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV V DOBRO UTEČENI TRGOVINI ODPRODAMO TRGOVSKO BLAGO - TEHNIČNO ROBO VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE, ELEKTRIKO, PLIN, BARVE IN OSTALO KOVINSKO GALANTERIJO V NAJEM DAMO OPREMLJENE PROSTORE IN TRGOVINO okoli 100 m2 v starejših prostorih in okoli 200 m2 pokritega, zaprtega skladišča MOŽNOST SELITVE V NOVE, NEOPREMLJENE PROSTORE (okoli 200 m2) V NOVEM OBJEKTU ODDAMO POSLOVNE PROSTORE 1. V PRITLIČJU okoli 200 m2 2. V PRVEM NADSTROPJU okoli 200 m2 (možnost uporabe dvigala) LOKACIJA: Draga 1 ŠMARJEŠKE TOPLICE LJ NM ■ Otočec ---------- ZG Draga inDQnn >PRODAJA SERVIS Informacije: g. IVAN JORDAN tel. 07-38-43-060 Vsak delavnik: od 7. do 15. ure Svet Otroškega vrtca Metlika Župančičeva 1, 8330 Metlika razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (53., 144., 145. člen - Ur. I. RS 12/ 96) in 40. člen Zakon o vrtcih (Ur. I. RS 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in vodstvene sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predložiti mora vizijo razvoja vrtca, življenjepis in kratek opis dosedanjih delovnih izkušenj. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek mandata: 1.9.2000. Kandidat naj pošlje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov vrtca v 8 dneh po objavi razpisa, s pripisom: »RAZPIS ZA RAVNATELJA«. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 1. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi .1100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna sluiba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540. Elektronska pošta: lnfo@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DEl.O-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. Male oglase sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. Osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 BELA TEHNIKA HLADILNIK in pralni stroj, malo rabljen, prodam ® (07)33 75 080 ali 33 75 081. I776 KMETIJSKI STROJI CISTERNO za gnojevko, 3000-litrsko, prodam. ® (041)381-806. 1785 TRAKTOR IMT 560 z gozdarsko opremo prodam. ® (041 )714-566. 1787 MOTOKULTIVATOR Labin Progres, 14 KM. s prikolico, frezo in plugom za jarkanje ter 1 m2 suhih plohov, debeline 5 cm, prodam. ® (041 )80 73 15. 1793 MOTORNA VOZILA FIAT TIPO 1.6 z veliko dodatne opreme ugodno prodam.® (041)652-995. 1766 OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1989, 3V, prodamo za 340.000 SIT. Avto-hit, »(068)376-490. 1768 DAEWOO NUBIRA 1.6 SX, letnik 1999, ugodno prodamo. Avto-hit, ® (068)376-490. 1769 KIA SPORTAGE MRDi 2.0 16 V, letnik 1998, prodamo za 2.500.000 SIT. Avto-hit, ® (068) 376-490. 1770 R CLIO 1.2 RN, letnik 1994. prodamo za 660.000 SIT. Avto-hit, ® (068)376-490. 1771 FORD TRANSIT 2.5, tovorni kombi, letnik 1991, prodamo za 750.000 SIT. Avto-hit. ® (068)376-490. 1772 SUZUKI SWIFT 1.3 GL, letnik 1995, veliko opreme, ugodno prodamo. Avto-hit, ® (068) 376-490. 1773 FIAT UNO 60 S, letnik 1991, prevoženih 104.000 km, kovinsko siv, prodam. ® (068)41-345 ali (040)204-789. 1791 SEAT AROSA, letnik 12/97. 40.000 km. ugodno prodam. 0(068)376-500. 1797 R 4, letnik 1990, prodam. B (068)75-003 ali (041)788-878. 1799 AUDI A 4 1.6, letnik 1996, kovinsko moder, air-bag, servo volan, ABS, CZ, lita platišča, deljiva zadnja klop, vlečna kljuka, prvi lastnik, servisna knjiga, nepoškodovan, prodam. ® (0609)645-537. 1802 R 5 FIVE, 5 V, kovinske barve, letnik 1995,62.000 km, prodam. 0(041)625-182. 1807 SUZUKI MARUTI, letnik 1994, zelo dobro ohranjen, prodam. O (068)83-578. 1812 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 21 01, dobro ohranjen, prodam O (031 >306-019. MEGANE 1.4, letnik 1997, registriran do 6/01, ohranjen, ugodno prodam. O (068)73-640 ali (041)689-021. 1821 TOYOTO COROLO 1300 XL. staro 10 let, 52.000 km, prvi lastnik, garažirano, odlično ohranjeno, registrirano do 5/01, prodam. O (061)14 208 47 ali (041)340-226. 1824 JUGO 45, letnik 1991, prodam. 0 (068)326-704. R LAGUNA 2.0 RXE, letnik 11/95, 70.000 km, registriran do 4/01, lastnik 4 leta, kovinsko mišje sive barve. ABS, avtomatska klima, potovalni računalnik, električna stekla, avtoradio, velur sedeži, 2 zimski gumi. prodam. Možnost kredita. Cena 1.820.000 SIT (17,500 DEM). O (068)65-095 ali (068)315-854. 1803 POSEST 'irriA MARKT, d.o.o. Novo mesto, Novi trg 11 Prodajamo, kupujemo, posredujemo pri prodaji, kupnji ali zamenjavi: hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, gozdov. Informacije: tel. 068/324-244, 324-245, 041/661-331 V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH prodamo takoj vseljivo hišo, 267 m2 stanovanjske površine. Mrvar, O (041)235-746. 1822 PREKLICI JANEZ HOČEVAR, s.p„ Prečna 2. Novo me-sto, sečnja in splavilo lesa iz gozda, preneham z dejavnostjo 16.7.2000. 1788 MIRKO VOVKO, Gor. Brezovica 9, prepovedujem Antonu Žuri, Darji Žura in Jožefi Vovko iz Malih Brusnic 5 kakršnokoli nadaljevanje gradnje stanovanjske hiše, dokler ni rešen status lastništva. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal! 1817 PRODAM BRESKVE- sprejem naročil. Kličite zvečer na ® (068)75-497, Hrastar, Sr. Gričevje 1! 1752 VIDEO digitalno kamero Sony DCR-TRV 120 ugodno prodam.® (041)511-846. 1774 DOMAČE VINO, več sort belega in rdečega, ugodno prodam. ® (068)89-018 ali (041)880-343. 1779 300 LITROV rdečega in 100 litrov belega vina iz bizeljsko - sremiškega okoliša (Pišece) prodam. ® (0608)65-526 ali (041 )823-938. 1815 2 VILIČARJA Litostroj, 3.5 t D, letnik 1981, in Indos, 2.51, električni, prodam. ® (068)83-147. LEPO IZDELANE gajbice za jabolka ali krompir prodam. ® (068)24-761. 1825 RAZNO OPAZ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam.® (063)451-082. 1329 DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko BPH Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. ® (068)39-30-262. ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. ® (068)44-662 ali (041)710-963. 1713 VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovofali nasvet? Pokličite! ® (090)46-52, 156 SIT/min. SERVIS, montaža in prodaja hladilne in klima tehnike ter centralnih napeljav.® (041)500-190, Zvonko. 1781 ZELIŠČAR - izziv za zdravje in lepoto. Angelin - zeliščno mazilo hitro in trajno pozdravi ekcem, luskavico, akne, celi brazgotine ter odpravi gube. ® (041)886-345. 1796 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868 VINOGRAD, 800 trt, star 25 let, s starejšo zidanico in nekaj drevja, 42 a, na Kovbatih, prodam. ® (068)75-552. 1783 STAREJŠO HIŠO oddam v najem. ® (041 )611-377. 1800 DIMNIKARSTVO MIHELČIČ MARJAN, s.p. SOS partner SCHIEDEL 8000 Novo mesto, Jurčičeva 15 Sanacija dimnikov vseh vrst. Povrtavamo in vgrajujemo nove iz nerjaveče pločevine z 10-letno garancijo vrste SCHIEDEL. Tel. 07/33-26-057, 041/622-757. SUZUKI AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubljana-Črnuče zaradi razširitve dejavnosti zaposli 2 trgovki v trgovini v Slovenski vasi ob hrvaški meji. Kandidati naj oddajo vloge na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa. NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. ® 041 /628-385. FRIZERJA za določen čas, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas zaposlimo. ® (041)39 49 26. 1784 ŠOFERJA C- in E- kategorije, z izkušnjami za mednarodne prevoze na območju Madžarske, Avstrije in Hrvaške zaposlimo. ® (041 )352-763. NATAKARICO za pomoč ob vikendih za delo v okrepčevalnici iščem. ® (041)584-636. PRODAJALKO za delo v Mokronogu v popoldanskem času zaposlimo. ® (068)81-133. STANOVANJA V IZOLI ugodno oddam stanovanje v času turistične sezone. ® (066)644-041. 1778 STANOVANJE 80 m2, opremljeno, oddam. ® (040)282-744. ENOSOBNO STANOVANJE, 33 m2, v centru Novega mesta, opremljeno, oddam. ® (041 )680-686, po 20. uri ali (031 )823-625. 1786 S 15.7. poceni oddam sobo ženski za pomoč v gospodinjstvu. ® (068)324-292, popoldan. ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu kupim. ® (041) 744-411, po 16. uri. 1798 DVOSOBNO komfortno stanovanje v Novem mestu oddam. ® (068)33 23 572, zvečer. 1804 V NOVEM MESTU, Ul. Slavka Gruma, prodam dvosobno stanovanje, 53 m2, drugo nadstropje. ® (068)27-823. 1808 NA RELACIJI Mirna - Trebnje - Novo mesto iščem sobo s souporabo kopalnice. ® (041 )802-997. 1809 ENOINPOLOSBNO STANOVANJE v Novem mestu kupim. ® (041)565-847. 1810 ŽENITNE PONUDBE 37-LETNO DEKLE, po poklicu cvetličarka, išče resnega partnerja. ® (090)42-17, od 16. do 22. ure. 1767 ŽIVALI MLADE NESNICE. hisex, rjave in grahas«-pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, proda‘ jamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Joz Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-80 • Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608)6 • 587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, ® (068)° III. 17,1 KOKOŠI NESNICE za nadaljnjo rejo prodam-»(068)33 44 328. 17811 TELICO za zakol, staro 2 leti. prodam. ® (0608)41-163. 1787 BREJO telico prodam.»(068)78-348. l7’2 TELICO SIVKO, brejo 7 mesecev, in kravo, suro 6 let, prodam.® (068)73-305. 1794 ODOJKE. 20 do 30 kg. in bika, 650 do 700 kg. prodam. »(068)71-247. ,w TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. »(068)378-220. 180:1 VELIKE ŠNAVCERJE, mladiče prodam. * (0608)75-114. 1817 KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Farma Kalem (Zdravlje). “ (068)323-747 ali (041 )689-427. 1818 BELI PIŠČANCI, stari 4 tedne, bodo v prodaj 20.7. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje (041)708-671 ali (068)44-389. 1823 » 068/324-377 ** ***** fITNESS - ŠOLAMI - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel : 068/322-827 40 m2 poslovnih prostorov v Novem mestu oddam za mirno obrt. ® (061 )778-666. 1801 OPAŽNE PLOŠČE, kovinske punte in fasadni oder posodim. ® (068)33 46 106. I8l l V DOPOLDANSKO VARSTVO na vašem ali našem domu vzamem otroka. ® (068)33 47 028 ali (031)802-938. 1814 SLUŽBO DOBI KUHARICO, lahko pripravnico, za peko pic zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec, ® (041)630-213. 1775 DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. ® 041/730-151. REDNO ali honorarno zaposlim 2 dekleti za strežbo.® (041)621-890. 1777 LERA TRADE, d.d. Rožna dolina c. VI/36 1111 Ljubljana zaposli PRODAJALCA ZA DELO V RIBARNICI (dva delavca) za določen čas v trajanju 6 mesecev, s polnim delovnim časom, kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas. POGOJI: - trgovska izobrazba najmanj dve leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Od kandidatov pričakujemo, da jih delo v ribarnici veseli, da so zanesljivi, dinamični in komunikativni. Ponujamo vam zanesljivo delo, urejene delovne razmere ter stimulativne osebne dohodke. Izbrani kandidati bodo nastopili delo takoj po prejemu sklepa o izbiri. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: LERA TRADE, d.d. Rožna dolina c. VI/36 1111 Ljubljana Kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. Upravni odbor Fondacije Ana, Trdinova 7, (c/o Ram Invest), 1000 Ljubljana, objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev štipendij iz sredstev Fondacije Ana za šolsko leto 2000/2001 Fondacija Ana bo v šolskem letu 2000/2001 iz sredstev Fondacije dodelila štipendije socialno ogroženim dijakom srednješolskih ustanov v Sloveniji. V okviru štipendije se krijejo celotni stroški povezani z izobraževanjem. Na razpis se lahko prijavijo učenci osmih razredov osnovnih šol in dijaki, ki izpolnjujejo naslednje razpisne pogoje: • so izjemno uspešni v šoli, • so posebno nadarjeni, • imajo nizek socialni status, • kažejo interes za nadaljnje delo in šolanje. Na razpis lahko kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, prijavijo tudi šole. V prijavi mora kandidat predstaviti sebe, svoje delo in želje oziroma načrte ter priložiti: • pisno prijavo s podrobnim življenjepisom • potrdila o doseženih rezultatih na tekmovanjih, raziskovalnih nalogah, • potrdila o učnem uspehu zadnjih štirih let, • mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, • potrdilo o socialno-ekonomskem statusu, potrdilo o zaposlitvi staršev, mnenje svetovalne službe o socialno ekonomskem statusu družine. Prijave sprejemamo do vključno 31. julija 2000 na naslov: Fondacija Ana, (c/o Ram Invest), Trdinova 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Komisija za dodeljevanje štipendij«. Z vsemi izbranimi kandidati bodo opravljeni razgovori. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. NAJHITREJSI IZBEREJO „ S, Ljubljanska testa 26 8000 Novo mesto l tel: 07/ 33 81 000 fax: 07/33 81 010 HITRE POVEZAVE S SVETOM INTERNETA DOLENJSKI USTIDOLENJSKi UST PARKETARSTVO Krvavec 104,5 DOLENJSKI LIST ROLETARSTVO Šentjernejsko cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33 .♦ MERKUR ROLETE ALU IN PVC ŽALUZIJE VERTIKALNE ŽALUZIJE PLISEJI ROLOJI TEN0E K0MARNIKI MONTAŽA IN SERVIS MERKURJEVE VROČE CEHE Več kot 35 I N T E R MARKETING Prodajni center podov pcp pureber; ravne kupolaste balkonske senčniki ZA VAS DOM, POSLOVNI OBJEKT Cene goriva so • V • 1073 MJ-lz ui^V Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 vaši prihranki pa Je to mogoče? Seveda je. S turbodizelsko Mazdo 323 DITD, ki doseže hitrost 100 km/h v 12 sekundah, si lahko privoščite zelo ugodno varčevanje. Za začetek hoste prihranili pri ceni: do konca avgusta bodo cene dizelskih modelov enake bencinskim. Varčevali hoste tudi med vožnjo, ker Mazda 323 DITD povprečno porabi le 5,1 L goriva na 100 km, zunaj mesta pa pičlih 4,4 1.. Ndto boste prihranili še pri gorivu, saj bo razlika med ceno dizelskega in bencinskega goriva čedalje večja. Če želite varčevati z gorivom in prihraniti, se oglasite pri trgovcu z vozili Mazda. Ljubljana: A C05M0S, 01/51 95 090: GAMA CENTER, 01/52 31 126: MAZDA CITV, 01/2« 25 000, Maribor AVT0CENTER I ŠERBINEK. 02/45 03 550: Huj. AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451: Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/53 61 770; HM Celjf. STIGMA 93, 03/54 11 251: Zagorje: AVT0H1ŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729: Velenje-. AS AVTOMOBILI SKORNŠEK. 03/89 72 170: Kranj: AVTO MOČNIK, 04/20 41 696: Nova Gorica: AUTORENT, 05/30 28 460: Koper. AVTOPLUS, 05/61 37 038, Novo mesto: I \_ SIGMACOM, 07/33 76 400; Brežice: GAMA, 07/49 93 030 mazda.mms.si I OGNJIŠČE Ponudba velja od 22. junija do 5. julija za izdelke v zalogi v vseh prodajalnah ŽIVILA Kranj in DELIKATESA Jesenice.* GEL ZA TUŠIRANJE, FA, Henkel. različni vonji. Jp gg 200 ml Mmern H _ •LUSKA JUHA, KNORR, Kolinska. 63 g Živila LEDENI ČAJ, SOLA, Pivovarna Union, breskev, 1,5 litra PORTRET TECjA TEdNA Drago Gr Kolektivni uspehi so zasnovani na volji in predanosti vseh in vsakega sodelujočega posameznika posebej, vendar pa je običajno vedno kdo, ki je srce združene volje in vezivo predanosti. Če bi iskali takega posameznika za uspehi Pihalnega orkestra Videm Krško ali za uspešnim delovanjem krške glasbene šole, potem ga ne bi bilo težko najti. Kdor vsaj malo pozna glasbeno dogajanje v Krškem, bo takoj pokazal na prof. Draga Gradiška. Ta mesec je minilo srebrnih 25 let, odkar je za stalno prišel v Krško, hkrati pa je letošnje leto zaznamovano še z enim pomembnim življenjskim jubilejem. 19. julija se bo prof. Gradišek srečal z Abrahamom. Ob jubilejih, kot je petdesetletnica, se človek ozre na prehojeno življenjsko pol in ga ob tem prevzema manjše ali večje zadovoljstvo. Prof. Gradišku bo Abraham najbrž natrosil predvsem slednje. Najdelavnejši del svojega življenja je preživet prav v Krškem. Po rodu pa ni Krčan, ampak se je rodil na drugem koncu Slovenije, v Šentjanžu pri Dravogradu. V družini je bila glasba doma. Gradiškov oče sicer ni igral nobenega inštrumenta, je pa imel izjemen posluh in je dobro ter rad pel. Veselje do glasbe je očitno prešlo na otroke, vsi trije njegovi sinovi so se od mladih nog ukvarjali z glasbo in vsi trije postali poklicni glasbeniki. Drago si je glasbeno znanje nabira! na nižji glasbeni šoli na Ravnah, na srednji glasbeni šoli v Mariboru in Ljubljani ter na ljubljanski akademiji za glasbo, kjer je leta 1974 diplomiral pri prof. Jožetu Faloutu. Že naslednje leto je prevzel vodenje pihalnega orkestra tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj. Z mlado družino se je preselil v Krško in tu ostal. 'Na začetku je bilo bolj žalostno, a sem vztrajal," se spominja prvih let. Iz godbe, ki je na prvi vaji z novim vodjem štela vsega 13 godbenikov, je v letih trdega in načrtnega dela nastal pihalni orkester, ki sodi v vrh slovenskega godbeništva in brez katerega si je kar težko zamisliti krško glasbeno prizorišče. Pri svojem delu je prof. Gradišek s pridom izkoristil izkušnje, ki si jih je nabral v ravenski godbi, tedaj med najboljšimi v Sloveniji, ter v orkestru Slovenske filharmonije, kjer je igral med študijem na akademiji. A ni skrbel le za primeren program in kakovostno rast godbe, ampak je tudi poučeval skoraj vse pihalne inštrumente. Naloga vodje pihalnega orkestra je bila namreč tudi skrbeti za vzgajanje novih godbenikov. Kasneje je to nalogo prevzela glasbena šola, kjer je prof. Gradišek nadaljeval z glasbeno vzgojo mladih rodov. In ko je februarja 1992 po upokojitvi dotedanjega ravnatelja Josipa Klepca prevzel ravnate-Ijevanje.je tudi ta ustanova doživela nov zagon. V nekaj letih se je uvrstila med prvih deset v Sloveniji. Ta čas je v šolo vpisanih več kot 460 učencev, ki se učijo vse inštrumente razen harfe in solo petja, možnost pa imajo tudi igrati v šolskem godalnem, pihalnem, harmonikarskem in simfoničnem orkestru. Kakovost glasbene šole najlepše in najzgovorneje potrjujejo uspehi njenih učencev na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Razcvet glasbenega življenja v Krškem je nedvomno vezan na ime prof. Draga Gradiška, zato bi lahko odgovorni z več občutka prisluhnili njegovi dolgoletni želji, da bi glasbena šota končno dobila primernejše prostore. Želja je res osebna, a kot vse Gradiškovo delo, je tudi ta prepletena z bogatenjem vseh. MILAN MARKELJ Izlet naročnikov Dolenjskega lista Na kopanje v Baško 15. julija Julijski izlet bo nekaj posebnega, ker bomo soboto, 15. julija izkoristili samo za kopanje na otoku Krku, in sicer v Baški, največjem turističnem središču otoka. Z novomeške avtobusne postaje bo odhod ob 6. uri. Predvidoma ob 17. uri bo odhod proti domu, postanek za večerjo v prijetni domači gostilni in prihod domov v poznih večernih urah. Ne pozabite na veljavni potni list ali osebno izkaznico, pa kakšen sendvič in pijačo! Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.800 tolarjev, za ostale pa 5.500 tolarjev. Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 10. julij, na tel. številkah: 068/321-115, 325-477 Na izlet vas vabita DOLENJSKI UST /V4AN/4P turistični, ičjencijci Rollins zvezda prečenskega Otočca Prvo ime letošnjega Rock Otočca bo Henry Rollins - Od okroglih miz do ustvarjalnih delavnic - Prizorišče pomaknjeno pod krošnje dreves - Domači gasilci bodo skrbeli za mokroto PREČNA - Največji slovenski festival rockovske glasbe Rock Otočec bo letos tako kot lani ob prečenskem letališču, trajal pa bo tri dni, od 7. do 9. julija. Poleg nastopov številnih rockovskih skupin iz Slovenije in Hrvaške ter zvezde festivala Henryja Rollinsa bodo letos pripravili še številne vzporedne prireditve, od tekmovanja v improvizaciji, tekmovanja debatnih skupin, okrogle mize o mladinski kulturi do modne, likovne, frizerske delavnice, delavnice slikanja po telesu in organiziranih tradicionalnih iger v blatu. Očitno je Rock Otočec dobil svoj domicil v Prečni, kjer ga je novomeški Festival na čelu z Marjanom Pirnarjem in Francijem Kekom kljub precejšnjemu nezaupanju domačinov prvič pripravil lani, glede na dobre izkušnje z lansko prireditvijo pa organizatorji letošnje prireditve ne čutijo odkritega nasprotovanja krajanov Prečne in Straže s katerimi pa letos celo dobro sodelujejo: pri pripravi koncertnega prostora in pri dežurstvu gasilcev, ki bodo med samo prireditvijo poskrbeli za dovolj vode, s katero bodo po potrebi poškropili tudi osvežitve željno publiko. Krajani Straže in Prečne, stari nad 40 let, bodo imeli prost vstop na prireditveni prostor. Z izjemo več hrvaških skupin letos v programu festivala ne bo toli- Spet prireditve na gradu V soboto se prične metliško kulturno poletje “Pridi zvečer na grad” -14 prireditev in bogat spremljajoči program METLIKA - S koncertom tam-buraške skupine metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” se bodo v soboto, 1. julija, ob 21. uri na dvorišču tukajšnjega gradu pričele osme mednarodne kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad”. Otvoril jih bo • Tudi letos je mogoče kupiti vstopnico za vse prireditve, ki velja 8 tisoč tolarjev. Upokojenci, študenti in dijaki bodo imeli pri vstopnini 20 odst. popusta. Prva brezplačna filmska predstava, risanka Tarzan, pa bo v kulturnem domu v sredo, 5. julija, ob 10. uri. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Jezni borci - Kam pa odplake spušča BTC? - Kurikulum ali govoriti slovensko - Na pošti je za zgoret - Naši bralki v bran češnjevi miss - Belokranjcem dražje sadje - Malo glasneje! Vsi želodci niso enaki, vsi okusi tudi ne in niti ne vse meje tolerance. Justi iz okolice Novega mesta nam je pisala, da so člani območnega združenja Zveze borcev po izletu 17. junija kosili v gostišču Baza 20. Kosilo so rezervirali in se zanj dogovorili vnaprej, vseeno pa so kar nekaj časa čakali na postrežbo, kar nekaj izletnikov pa je po divjačinskem golažu in ajdovih žgancih imelo prebavne težave. Najemnik lokala Jože Končina se zaveda, da imajo ljudje različne okuse in pričakovanja, vendar odločno zavrača pripombe o kakovosti kosila, saj so isto hrano jedli mnogi drugi, pa je niso mogli prehvaliti. “Okrog 90 izletnikov je v lokal prihajalo postopoma. Zaradi hude vročine in žeje smo stregli najprej pijačo, ki sojo naročali in plačevali posamezno, kar je bilo zamudno. Ob prihodu so bili brez vodiča in so se posedali na več koncev, namesto na predvideni skupni prostor. Poleg tega so k mizi prihajali postopoma in z zamudo," je pojasnil. Halo, tukaj DOLENJSKI UST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. Avberjeva iz Bršljina meni, da je članek o poginu rib v njihovem potoku nepopoln, ker za krivca razglaša le to, da imajo nekatere družine speljan odtok fekalij kar v potok. “Res za starejše hiše to že leta drži, zanima pa me, ali se kdo vprašuje, kam gredo fekalije iz BTC-ja, še posebej, kadar imajo kemično čiščenje?” Sama trdi, da vse spuščajo v potok , ki zatem naraste in se peni, o čemer so krajani že obvestili tudi policijo. “V katerem slovarju se najde besedo kurikulum?” nas je spraševala Ivanka iz Vipave, ki redno spremlja Dolenjski list in se jezi tudi nad jezikovnimi napakami. Meni, da bi se morali tujk izogibati in namesto njih uporabiti slovensko besedo. Na pošti na Mimi nimajo klimatske naprave, zato je v teh vročih dneh še položnice težko plačati, kaj šele tam delati. Marija z Mirne zato predlaga, naj kak višji poštni uradnik pride vsaj za en vroč dan službovat v njihov kraj. Bralka iz Šmarjeških Toplic, ki je že poznana inšpektorjem in krajevnim veljakom, opozarja na smetišče v bližini njenega doma, razraščeno grmovje in 7 posušenih smrek ob cesti, ki bi jih bilo treba odstraniti. Klavdiji iz okolice Novega mesta se ne zdi prav, da so se spravili na 14-letno miss češenj in njene starše. “Lepo je vsako dekle zase, to je stvar okusa in ni prav, če se gledalci zdaj oglašajo in blatijo dekle, ki se kolikor vem, niti ni samo prijavilo za tekmovanje. Zdi se, kot bi bila napaka o strastnem kajenju namerna,” je dejala. V bran brusniške miss in njenega dobrega imena je stopila tudi bralka iz okolice Žužemberka: "Razočarana sem nad novinarjem. Kako si, če osebe sploh ne pozna, drzne pisati o njej nekaj, o čemer še sam ni popolnoma prepričan. Miss, ki jo je izbrala komisija, se mi zdi primerna, čeprav ima komaj 14 let, dekle zelo trpi in z njo cela družina. Sram naj bo vsakega, ki štirinajstletnici ne privošči imena miss češenj!” pravi. Kot ugotavlja Jože iz Semiča, morajo Belokranjoi kupovati dražje sadje kot Ljubljančani, čeprav so tam plače precej večje. “V Ljubljani je sadje 50 do 100 odst. cenejše, nazadnje sem videl breskve v Intersparu po 199 SIT, medtem ko so v metliškem Mercatorju po 400 SIT. Zanimivo bi bilo dobiti statistične podatke o cenah sadja po različnih mestih,” je dejal. Novomeški policisti, ki se vsako jutro skupaj s posavskimi kolegi oglašajo v programu Radia Krka in poročajo o stanju na cestah, imajo nekam tih glas. Tako ugotavlja Marija iz Šmarjeških Toplic, ki mora zato vsako jutro med vožnjo prilagajati glasnost gor in dol, pa še vedno vsega ne razume. Klicala je že radijskega tonskega tehnika, ki pravi, da že sami naravnajo glasnost do konca. Morda bi se morali nekoliko bolj ojunačiti policisti, saj bo zaleglo samo jasno in glasno sporočilo. B. D. G. EKOLOŠKI SPUST PO KOLPI DAMELJ - Turistično drušvo Kolpa bo pripravilo v nedeljo, 2. julija, ekološki spust po Kolpi. Začetek spusta bo ob 9. uri v Damlju. Štiri ure pozneje se bodo udeleženci ustavili ob golaž v kampu Katra v Vinici, potem pa bodo nadaljevali čolnarjenje do Žuničev. Spotoma bodo čolnarji pobirali odpadke v reki in ob njej, najbolj prizadevni „smetarji“ pa bodo dobili praktično nagrado. Za spust, kije na lastno odgovornost, se čim prej prijavite pri Stanetu Lozarju (tel. 068-51-325, 041-736-558), v kampu Katra (068-6464)34,041-368-312), pri Jožetu Čemasu (068-646-059), Nikolaju Simčiču (068-646-209,031-304-709) ali Francu Peršiču (068-646-019,041-853-413). Pristopnina je 1.500 tolarjev, v to vsoto pa so všteti spominska majica, golaž in čevapčiči. Če bo slabo vreme, bo spust 9. julija ob isti uri. ko nastopov tujih skupin, kot smo jih bili vajeni lani, po zatrdilu Francija Keka pa je organizatorje edini tuji ansambel Rollins Band stal toliko, kot prejšnja leta vsi tujci skupaj. Franci Kek Henry Rollins je namreč ena osrednjih osebnosti postpunkovske renesanse, svojo samostojno glasbeno pot pa je začel po razpadu legendarne skupine Black Flag sredi osemdesetih let. Poleg muziciranja se R°*" lins piše knjige in poezijo, igra v filmih, nekaj časa pa se je prizkušal tudi kot voditelj na MTV. Za razliko od treh prejšnjih fes**" valov Rock Otočec letos na oder v Prečni ne bodo stopile novomeške skupine, ki se bodo pa menda spet pojavile naslednje leto. Med 10 skupinami mladih upov, ki sojih izbrali med 118 mladimi skupinami, bo z našega konca nastopila le skupin® Direndaj, sestavljena iz mladih glasbenikov iz Novega mesta in Krškega- Na koncertni prostor, ki je zdaj pomaknjen pod krošnje brez, P0(l katerimi so očistili grmovje, bodo tudi letos organizirali avtobusni prevoz iz Bršljina, parkirni prostor Pa bodo pripravili na koncu letališke steze. I- ’• Sašo Hribar. Sicer pa se bo do konca avgusta zvrstilo še 13 prireditev, kot spremljajoči program pa še tri razstave v Ganglovem razstavišču ter šest brezplačnih filmskih predstav za otroke in mladino. Kot je na tiskovni konferenci povedala predsednica prireditvenega odbora Anica Kopinič, so tudi letos poskrbeli za vse okuse. Tako bodo prišli na svoj račun tisti, ki imajo radi tamburice, ljudske plese, vokalne in instrumentalne zasedbe, godbe na pihala, jazz, estradne zvezde, gledališče ali pa jim je ljubše, da prisluhnejo pogovoru z zanimivim gostom. Letošnje prireditve naj bi veljale 4,9 milijona tolarjev. Od tega bodo za honorarje za samo štiri prireditve: gledališko predstavo Balkanski špi-jon ter koncerte Petra Graše, New Swing Ouarteta in Danijele - odšteli kar 2,6 milijona tolarjev. Načrtujejo, da bodo poldrugi milijon tolarjev zbrali od vstopnic, 700 tisočakov bo prispevala občina, 2,7 milijona tolarjev pa sponzorji, od tega kar milijon tolarjev generalni sponzor Branko Čulig s podjetjem Status. To je največja vsota glavnega sponzorja doslej. Čulig je dejal, da je želel s tem postaviti merilo, koliko naj bi v prihodnje prispeval generalni sponzor. Tako kot člani prireditvenega odbora, ki za delo ne dobijo honorarja in pravijo, da jih druži ljubezen do Metlike in življenja v njej, je tudi Čulig dejal, daje sponzor postal zaradi ljubezni do Metlike in spoštovanja do ljudi, ki se trudijo s poletnimi prireditvami. M. B.-J. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV SEVNICA - Na sevniškem gradu so se s koncertom sevniške godbe, pod taktirko Franca Zupanca, preteklo soboto začele prireditve letošnjega sevniškega grajskega poletja. V nedeljo, 2. julija, ob 15. uri pa se bo v sevniškem grajskem parku pričelo tradicionalno srečanje ljudskih pevcev. Sevniška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti pričakuje, da se bo srečanja udeležilo preko 30 skupin iz Slovenije. MATJAŽ VRHOVNIK PREIZKUŠAL RENAULTOV CLIO ŠPORT 2.0 16 V Matjaž Vrhovnik, naš smučarski šampion - tretji slalomist na svetu, je prejšnji teden z veseljem preizkusil Renaultov Clio šport 2.0 16 V, katerega izdelavo je Renault zaupal tudi novomeški tovarni Revoz. Povedal je, da je v tednu dni, kolikor je vozilo imel na razpolago, prepotoval skoraj celo Slovenijo in povsod zbujal zanimanje. O avtomobilu samem meni, da je pravi “športnik”: hiter, varen, zanesljiv in z dokaj nizko porabo goriva. Z odgovornimi v tovarni Revoz pa se dogovarja, da bi ga preizkušal spet avgusta in septembra. __ VLAK, KI SE NAGIBA - Predstavitvene vožnje z enim najsodobnejših vlakov z nagibno tehniko od Ljubljane do Novega mesta in nazaj so se minuli četrtek na povabilo Slovenskih železnic in Avlocommercevega podjetja AC Konim udeleže1 številni gospodarstveniki, novinarji in vodilni predstavniki obeh omenjenih potk jetij. Vlak Regio-Swinger nemškega proizvajalca Adtranz, ki sodi v skupil Daimler-Chrysler, sla predstavila direktor Konima Brane Žerdoner in predstavnik nemškega podjetja Uwe Wulf (na sliki). Sodobni vlak ima klima napravo, poganja ga dizelski motor, doseže največjo hitrost 160 kilometrov na uro, tehnika nagibanja pa mu omogoča hitrejšo vožnjo na ovinkih. Proga tokratne vožnje sicer m dovoljevala nazornega prikaza nagibne tehnike, po izračunih pa bi vožnja i omenjeno tehniko na tej relaciji trajala približno eno uro. Žal pa je bila to le predstavitvena vožnja in takšnega vlaka na naših železnicah še ne bomo videli-(Foto: M. Kotnik) J^cstivaf CTRrcšicc •S-?- 1C). S*2000 Država partnerica Velika Britanija OSREDKI KONCERTI Sobota, 15 7. ob 20:30, Brežičfe, THE PURCELL QUARTET OPERA PROJECT Torek, 18.7. ob 20:30, Brežice, MUSIČA ANTIQUA RUSSICA Sreda, 19 7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, THE WALLACE C0LLECTI0N Četrtek, 20.7. ob 20:30, Brežice, QUINK VOCAL ENSEMBLE Petek, 21.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, RED PRIEST Sobota, 22.7. ob 20:30, Mokrice, J0GLARESA Nedelja, 23.7. ob 20:30, Brežice, REJCHA TRIO Torek, 25.7. ob 20:30, Sevnica, Petr WAGNER, Monika KN0BL0CH0VA Sreda, 26.7. ob 20:30, Brežice, FLORILEGIUM Četrtek, 27.7. ob 20:30, Brežice, LA SELVA MUSICALE Petek, 28.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, OSLO BAR0QUES0L0!STS Sobota, 29.7. ob 18:30, Brežice, MUSIČA ANTIQUA AMBERGENSIS ŠTUDENTSKI FESTIVAL Torek, 1.8. ob 20:30, Bogenšperk, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Sreda, 2.8. ob 20:00, Rajhenburg, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Četrtek, 3-8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišecc, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sreda, 9-8. ob 20:00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrteketrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19.8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI Sobota, 22.7. ob 17:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov: B.Schlick (petje), H.M.Kneihs (kljunasta flavta), A.Kroper (flavta), Sh. Ad-El (čembalo) RAZSTAVE 15.-20.7., Brežice, KLEKLJANE MOJSTROVINE SLOVENIJE 16.-29-7 , Rajhenburg, BRITANSKI KRONSKI DRAGULJI 16.-19.8-, Rajhenburg, W1LLIAM SHAKESPEARE TEDEN BRITANSKEGA FILMA - Kino Brežice, ob }1:00 Ponedeljek, 17 7., Hindle Wakes (M.Elvey, 1927) nemi film, pianist A.Goričar Torek, 18.7, Hell Unlimited (H.Biggar, N.McLaren, 1936) Britannia Hospital (L. Anderson, 1982) Sreda, 19 7, A Matter of Life and Death (M.Poweli, E.Pressburger, 1946) Četrtek, 20.7, Whisky Galore! - Tight Little Island (A.Mackendrick, 1948) Petek, 21.7, The Tingler (W.Castle, 1959) Sobota, 22.7, It happened here (K.Brownlow, AMollo, 1961) Nedelja, 23.7, Quatermass and the Pit (R.W.Baker, 1967) Ponedeljek, 24.7, Kes (K.Loach, 1969) Torek, 257, Sunday, Bloody Sunday (J.Schlesinger, 1971) Sreda, 26.7, The Lastof England (D.Jarman, 1987) ; Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon; (01) 425 33 66, e-pošta: info@k-ramovs.si