L lat s* koritll dolav-akoga l|udatva. D«Uv oi to oprtvlitni do VM|k kar producirt|o. Thi« ptptr I« 4tvoitd to iht inttrttit of tho working olttt. Work-trt aro ontitlod to ali what thoy produca. Kb Mr »d M iMoat-oUii b»imi, D*o. t, ItOT, »t t h« post officw »t ChU»«o III. uod.r tb. Act of Ooacr.t* of March Ird IW7S Offici: 4008 W. 31. Str., Chicafo. 'Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE* naitovilko v oklopa|u* ki ao naha|a poUg va-iaga naslova. prilopl|o« n«ga apodaf ali na ovitku. Ako (385) |o «tovilka . . ' ledni vam a prihodn|o Atavilko našoga liata po-Itit naročnina. Prosimo. ponovit* |o tako|. Ste v. (No.) 384. Chicago, III., 19. |anuar|a (January) 1915. Leto (VoL) X. Priroda se je oglasila Elementaren dogodek je pahnil Italijo v nesrečo. Strašan potres je porukal vso srednjo Italijo, iti v kratkih minutah so bila mesta poškodovana kakor po dolgotrajnem obleganju, hiše razdejane, nekatere vasi popolnoma uničene. V kratkih sekundah je padlo ua^nanje 14,IKK) mrtvih in 20,000 ranjenih. Pobožni nevedneži in hinavci bodo zopet videli prst božji, ki ga moli nevidna roka skozi oblake, in govorili bodo o kazni božji. Kdor hoče biti po sili praznoveren, najde seveda lahko tudi vzroke za tako transcendentalno kazen. To ni bilo nikdar težko. Italija je "oropala" svetega očeta in sveto cerkev. To se je seveda že davno zgodilo, ali ''božji mlini meljejo počasi." Nemara so v nebesih potrebovali toliko časa, da so mogli pripraviti vse za potres. Italija je bila članica trozveza, a ko sta šli Avstrija in Nemčija na vojno, je Italija ostala doma. "Izdajstvo." Zdaj jo Bog za to kaznuje. Italija mobilizrn. Poslala je Turčiji zaradi incidenta v Hodeidi ultimatum. S potresom jo je Bog posvaril. Na kakršno stališče koli še postavi krščanska duša. Boga vedno lahko spravi v svoje zadeve. Mi, ki smo bolj brezverni, ne maramo nadlegovati Boga ob vsaki priliki, ker vemo, da je iskati vzroke elementarnih dogodkov v prirodnih zakonih, ki se ne ozirajo ne na vernost in brez-verstvo, ne na moralo in nemoralo, ne na dobroto in zla, ampak ne poznajo vseh teh pojmov, ker poznajo le svojo moč. Nauke pa dobivamo iz takih prirodnih kata strof tudi mi, čeprav se razlikujejo od onih, ki jih prodajajo krščanski modrijani. Njih Bog bi imel preveč opraviti, če bi hotel zdaj porukati ta polotok, potem oni otok, potem cel kontinent pod- kuriti tukaj kakšen vulkan, pihniti tam v vodo, da bi nastala poplava, premikati oblake, voditi roje kobilic na žitna polja in hrošče nad gozdove. Kajti razun na naši mali zemlji bi ,moral opravljati take hudobne posle na hiliouih in trilionih drugih svetov, ue glede na to, da mora neprenehoma paziti, kako se kreče iu suče brezštevilno zvezd, solne, planetov, lun, megel i t. <1., ki smejo [tac tudi le tedaj treščiti druga ob drugo, kadar je to njegova volja in kadar jih mora kaznovati. Ne, mi ne vlačimo nobenega Boga v te reči, ker nočemo podtikati vsegainočnosti, da potrebuje šibo za vzgojo človeštev kakor ubog šomašter v hribovski vasi. Ne potrebujemo božjega hrbta, da bi nanj valili vsakovrstne strahote, ker ne vemo, Čemu bi bilo tedaj treba prirodnih zakonov, ki se razkrivajo znanosti v vsej svoji veličini, mogočnosti in čudovitosti. V teni razodevanju pa se nam kaže. da nima priroda do svojih bitij ne ljubezni ne sovraštva. Kar se mora po njenih zakonih zgoditi, se zgodi, brez obzira na to, če človeku koristi ali škoduje. In vendar so njena dejanja zgovorna. Kakor da je poosebljena in da govori človeku z njegovim jezikom. Le malo potruditi so mora, da ga razume. Po neštetih evropskih bojiščih, v Afriki; Aziji, na morju se pobijajo ljudje, požigajo vasi, rušijo se mesta prelivajo kri. Strahovito divja vojna, in vsi stojimo pod vtiskom tc zgodovinske gro zote, brez moči, da bi izrazili svoja čuvstva, za katera nimamo besed. Velikanska tragedija, velikanska prikazen je ta vojna v svoji doslej nedoseženi grozoti."" Sredi te svetovne igre pa s»* naenkrat oglasi Priroda. Vbogi ošabni človek, kaj je vsa tvoja sila v primeri z mojo močjo! Leta, desetletja so se pri- pravljale tvoje države; ua miljone ljudi je v njih znašalo svoje davčne krone in marke in franke, da se je v dolgem času nabral denar za tvoje klanje. Na miljone ljudi si je moralo trgati od ust doneske za Molohove zahteve. Na miljone ljudi je moralo v potu svojega obraza izdelovati puške in bajonete, tokove in možnarje, ladje in trdnjave, da se morete moriti. Kakšna ogromna svota naporov, žrtev, misli — za tak žalosten fakt! A jaz, Priroda, se le zganem — le eno sekundo, dve — in učinek te kretnje je hipoma tak kakor ga dosežejo tvoje armadč po neskončnih pripravah in po dolgem, dolgem, krvavem trudu. Cele tedne streljajo tvoji topovi, preden porušijo sovražnikov zid; jaz se zmajem, iu tu leži v prahu palača, tam katedrala, tam pol mesta, tam cela vas. Sto krogel pošlješ iz svoje puške, da ubiješ enega ubogega človeka, svojega brata. .laz le malo porukaui to zemeljsko skorjo in 14.000 jih je ubitih, 20,000 ranjenih! Kadar je najstrašnejši, je človek še Pigmej, pritlikavec, mravljince vpričo velike Prirode. Ali kar slišimo v njenem strahotnem nauku ni samo roganje, temveč nekaj veliko večjega. Toliko sile, toliko fizičnega iu duševnega napora, toliko blaginje žrtvuje človek, to malo, u-bogo bitje, za klavrni rezultat, da naposled ubije sebi enako bitje, ali pa da je sam od njega ubit — bolj kakor hoče slepa sreča nego on sain. Preden si je oprtal puško, je bil siromašno živo orodje, kadar jo odloži, bo zopet to. Vsi velikanski uspehi, ki jih bodo za oslepljevanje ubogih na duhu zapisavali v oficielne akte in v šolske knji-ge, so komično majhni dogodki, čim jih premeriš z merilom prirode. Vsa ta velika, grozna vojna s svojimi mrliči in pohabljenci, s svojo krvjo in s svojimi solzami, s svojimi križci in medaljami je smešna, do joka smešna s stališča prirode in njenih zakonov. Sama pa mu kaže brezčutna priroda, sovražna iu prijateljska obenem, kje bi bile njegove velike naloge, dostojne umnega bitja, ki se imenuje kralja v stvarstvu in baha s svojim napredkom. Boj človeka proti človeku, umetno prikraj šavanje itak kratkega življenja, rokodelsko po-habljenje itak slabih teles, vse le po volji malo peščice, vse le za interese malega številca enako nepopolnih, v materinih bolečinah rojenih, umr jočih ljudi —- kako malenkostno, kako klavrno je tol Tam pa je priroda s svojimi silami, ki povzročajo Človeku danes nepopisno škodo, jutri na mu lahko prinašajo neznansko korist. Blisk oblakov je bil strahovita grožnja, dokler ni človek spoznal njegovega bivstva; danes mu njegova sila razsvetluje hiše in mesta, goni vlake in vozove, giblje stroje, pomaga gledati, prenašati misli in zdraviti bolezni. Tam so cilji, vredni boja, kjer se v svoji veličini javljajo sile, grozeče človeku, ne da bi vpraševale za njegovo vero, narodnost, spol, starost, domovino, poklic, bogastvo in revščino. Vsemu človeštvu groze, kakor da bi mu hotele z grmečim "lasom pridigati: Tvoji interesi so enaki in boji človeka s človekom so nezmiselni Karkoli je človeštvo doseglo velikega, je doseglo s solidarnostjo. Karkoli hoče doseči, do seže le s solidarnostjo. Cim večji so cilji, tem več je treba solidarnosti. Za naloge vsega človeštva je treba solidarnosti vse^a zemeljskega rodu. Glasno govori priroda. Ali na miljone ušes je gluhih in ne razumejo njenega nauka. Kdor ga razume, je poklican in dolžan, da ga tolmači nevednim. Kajti dokler se ne bo zakon solidarnost' izvrševal po vsem zemeljskem planetu, ostanemo pritlikavski rod. i kruli Ko smo bili majhni in smo Itodili v šolo, so aš učili, da je "Oče naš" najlepša molitev. Imenovali so jo molitev vseh molitev. Nekoliko pozneje, ko so mislili, da dobiva otroški razum prvo sposobnost presojanja, so nam začeli "Oče naš" analizirati in razlagati. Najlepše v tej molitvi — so nam dejali — je veliko, brezpogojno zaupanje v nebeškega očeta. "Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako tudi na zemlji" — to pomeni — so pravili da ni v človeškem srcu nobenega dvoma o božji dobroti, ki bo gotovo vse tako uredila, da 1>q prav. V tisti molitvi so tudi besede: Daj nam danes naš vsakdanji kruli. Tudi to so nam razlagali. Ne skrbi za jutri, ne zbiraj za pojutršnjem — so rekli —, prosi Boga, naj ti da, kar potrebuješ danes. In dal ti bo. Jutri ga prosi vnovič, in dal ti bo zopet. Zaupaj nebeškemu očetu, in dajal ti bo zaradi tvojega zaupanja. -Pšenica in koruza, krompir in fižol raste v božji pri rodi. Ali Bog je izgubil oblast nad svojo naturo in njenimi darovi. Kapitalistična družba je reformirala tc reči in napravila red. Od Boga ni mogoče izprositi ne imrke ne mesa, ne obleke ne strehe. Kapitalisti so mogočnejši od nebeškega očeta. Vpeljali so še drugo razliko. Boga - so nas učili — je treba le moliti. Kapitalistom je treba vse plačati. Molitev za vsakdanji kruli ne doseže več nebes. Ako ne doseže kapitalističnega gospodstva, se izgubi v prazni neskončnosti kakor glas upijočega v puščavi. Ce se hoče kaj kupiti, je treba denarja, in da s » dobi denarja, je treba staršev, ki so ga že nabrali, kapitala, ki nosi obresti, ali pa dela. Prositi za vsakdanji kruh s«1 pravi prositi za delo. Kapitalistom ni treba moliti, ker jim kup denarja zagotavlja vsakdanji kruh, vsakdanjo pečenko, vsakdanje vino, če se jim zljuhi, pa tudi vsakdanjega šampanjca. Molitev bi bila torej le za prolctarca. Toda Bog ne oddaja delo. Torej "oče naš" ni v nebesih, ampak v kakšni rezidenci na zemlji. Moliti nebeškega očeta ne pomaga nič; moliti bi bilo treba Koekefcllerja, Carnegieja, Morgana, Garyja in Schwaba. Tak je novodobni Olimp. Miljonarji stoje nad Bogom. Vojna in bestialnost lz Švice prihaja grozno poročilo. Če ga človek rita, i Še* in išče kakšno točko, na katero bi se mogel opreti, da mu ne bi bilo treba verjeti. Ali ne najde je. In kadar mora naposled sam sebi priznati, da ima to, kar čita, dokazil no moč, ga oblije kurja polt in zbežal bi v puščavo, tja kjer je najbolj samotna; kajti — človeka je sram, da je človek. Za vojne grozote gre, za barbarstvo. To je poglavje, ki ga eita človek že s topimi čuti. Pet mesecev traje vojna. Klanje se nadaljuje danna-dan. Vsak trenotek se zgodi kaj strašnega. Cez miljon ljudi je mrtvih; čez tri miljone ljudi je ranjenih, bolnih, vjetih. Vsaka bitka, vsaka pa-trolska praska, vsaka kanonada je grozna. Življenje v mokrih ali zmrzlih zakopih je grozno, stradanje je grozno. Skratka — vsa vojna je jfrozna. Ali vendar je med grozotami in grozotami razlika. Ako smo se privadili dejstvu, da je vojna in vemo, da ne moremo dejstva samega izpre-meniti, smatramo tiste grozote, ki jih povzročajo vojne operacije, za normalne. Ali četudi nam te vsakdanii^esti otope živce in nas napravijo cinične, sit. nam morajo vendar naježiti lasje na glavi in ¿^staviti dih, ako nam pridejo pred oči opisi barnarstev, o katerih poroča profesor Keiss. Dolgo se je Srbija pritoževala, da tepta avstrijska armada na njenih tleh vse zakone mednarodnega prava s petimi in da počenjajo nekateri njeni oddelki zverinska dejanja. Tem tožbam se ni pripisavala posebna važnost, kajti podobne obdolžitve prihajajo od v*eh koncev in krajev, in čimdalje traje vojna, tem bolj se mno- Nekoliko več pozornosti je zbudila tožba, katero so bili podpisali dr. Artus von Tiennow, «Julij Schmidt, Janje Krasojevič in dr. Nikolaje-vič. Švicarski odsek ženevske konvencije jc poslal profesorja z lausannskega vseučilišča II. A. Keis-sn v Srbijo z nalogom, naj preišče zadeve, katerih se tiče tožba, in gleda, da dobi dokaze, s katerimi bi se mogla dognati resnica. Profesor Keiss, ki je bil nato res v Srbiji, poglavito v okolici Šabea, je podal ženevski konvenciji poročilo o svoji preiskavi. In to poročilo učinkuje, kakor da bije človeka s kolom po glavi. Dasi nimamo v sebi nobenega " avstrijskega " čuvstva, dasi nam je vsa ta vojna zoprna kakor svetniku pekel, «lasi nimamo z njo in z njenimi nagibi kaj opraviti, nas je vendar sram v dno srca, kakor da smo sami zadeti s tem! tožbami. Profesor Keiss konstatira v uvodu svojega poročila, da irre za nemško in madjarsko vojaštvo, ki je vršilo grozne zločine med mirnim srbskim prebivalstvom; za barbarstva slovanskih vojakov ni našel dokazov. Mala tolažba — ali zelo majhna! Ne višina civilizacije in kulture, ampak plemenska sorodnost je preprečila še več grozodejstev. To ni sijajno izpričevalo za ljudi. Nemški in niadjavski vojaki so ljudje kakor češki ali slovenski. V normalnih razmerah so tako dobri in tako slabi, kakor ljudje drugih narodnosti. Vojna je iz njih — gotovo ne iz vseh — napravila divjake. Ali to, kar poroča švicarski profesor, bi bilo vendar nemogoče, ako ne bi bile živalske strasti umetno vzgajane in podpihovane. Kako so morali učiti te ljudi, kaj so jim morali govoriti o Srbih, kakšno vlogo jc morala igrati inteligenca, da so postala taka zločinstva mogoča? Toda poslušaj m o, kaj pravi profesor Keiss. On dolži avstrijsko armado, da je požigala srbska mesta in vasi, morila brez provokacije srbsko prebivalstvo, onečaščala žene in dekleta, uničila letino in kmetije, ter izvršila vsakovrstna hudodelstva, za katera ni bilo nobene vojaške potrebe in za katera ni mogel on najti niti najmanjše opravičbe. Število meseca avgusta pomor jenih prebivalcev vsake starosti in obojega spola ceni profesor Keiss na 4.r>00. Noben« teh žrtev ni zakrivila dejanja, ki bi opravičevalo- maščevanje avstrijskega vojaštva. Na svojem umikanju če« rnačvansko planjavo so Avstrijci popolnoma o-pustošili to ozemlje. Mesta in vasi so popolnoma uničene, prebivalci so bilj trpinčeni in mnogo jih je bilo pobitih. Celo živino, katere ni moglo avstrijsko vojaštvo porabiti, so pobili. Po letini ni bilo v tem kraju nobene sledi. Nemško in avstrijsko vojaštvo je požgalo vso pospravljeno žrtev. Najgroznejše. kar pripoveduje profesor Keiss in za kar pravi, da ima ncizpodbojne dokaze, je sledeče: : Petdeset moških, ženskih in otrok jc bilo z žico skupaj zvezano in pognano v globoko jamo. Madjarski vojaki, ki so storili to divjaško dejanje, so streljali v to človeško grmado, in dasi so bili med njimi še živi ljudje, so zasuli vse skupaj s prstjo, katero so trdno poteptali. Profesor Keiss je dal odkopati to jamo in jo je fotografiral. Po njegovem zatrjevanju je morala biti večina ljudi še živa. ko so jih zasuli. Tudi za drug slučaj, v katerem je bilo osemnajst oseb z žico povezanih, starejši ljudje spredaj, na kraju pa dva do trileten otrok, h kateremu je bil privezan še psiček, pravi profesor Keiss, da je pripravljen doprinesti absolutno zanesljive dokaze. Te ljudi so avstrijski vojaki prisilili, da so morali plesati okrog ognja, in ko so bili ta ko utrujeni, da se niso mogli več gibati, so jih z bajoneti nagnali v ogenj, kjer so se živi sežgali Navadni umori, izvršeni od posameznih avstrijskih vojakov, so bili tako pogosti, da se jim žo skoraj ni posvečevala nobena pozornost. Preiskava profesorja Kcissa se je omejevala večinoma na okolico Aabca, jugozapadno od Bel-grada. Tukaj je našel veliko slučajev, da so bili ljudje bičani. Ženc in dekleta, ki so jih vojaki oskrunili, so bila potem slečena in do krvi pretepena. Mnogo jih je bilo zbičanih do smrti; mno ffo drugih jc našel profesor Keiss v bolnišnicah, kjer si jc poskrbel njih izpovedbe in jih fotogra firal. da si je poskrbel dokazilni materijal. V poročilu je navedenih mnogo drugih slučajev bestialne okrutnosti, ki niso primerni za objavo. Izmed posameznosti navaja, da so nekemu Srbu v Cikoti odrezali nos in ušesa ter kose mesa iz bokov. Drugega Srba v Dvorskem so privezali na vetrni mlin in pri vsakem obratu so ga bodli z noži. Omeniti bi bilo še, da je profesor Kicss rojen Švicar, po narodnosti pa Nemec, torej se mu ne more podtikati plemensko sovraštvo . . . Ako se strmeči vprašujemo, kako je vse to mogoče — vkljub kulturi, vkljub krščanstvu, a-ko stikamo z drobnogledom po vzrokih in pojasnilih. ne moremo priti do druf ¿a zaključka, kakor da je tega zverinstva kriv avstrijski sistem. Kazumeti moramo predvsem, d$ je Avstrija začel& vojno z gotovim namenom, da uniči Srbijo in se polasti njenega ozemlja, kakor se je polastila Bosne in Hercegovine. V dobi miru smo lahko opazovali politiko Avstrije v Bosni in Hercegovini. Sistematično je šla za tem, da uniči jugoslovanski značaj dežele. Nemškemu in madjarskemu kapitalizmu so se na stežaj odprla vrata; dežela je postala kolonija kakor Kamenin ali Kjavčev. Nemški in madjar-ski uradniki so se trumoma importirali. Domače prebivalstvo se je ščuvalo: Katoličani zoper pravoslavne, pravoslavni zoper katoličane, moha-medani zoper oboje. Tuji kapitalisti so dobivali nezaslišane-privilegije. Po prekrasnih bosanskih gozdovih se je razvijalo roparsko gospodarstvo. Tako se jc Avstrija pripravljala, da germanizira in madjarizira deželo. Logično je, da ima s Srbijo enake namene. Na vojni se pa dolgotrajni proces lahko močno o-krajša, čimbolj se domače prebivalstvo iztrebi, tem hitreje se po končani vojni doseže cilj z im-portiranjem in naseljevanjem. Vojna Avstrije proti Srbiji ima pravi, pristni roparski značaj; njen namen je kapitalistična osvojitev — le na ta način je mogoče razumeti barbarsko metodo, s katero se vodi, metodo groze, ob kateri «e mora zjokati kultura. P ROLETARBO proti militarizmu 1 Skrb za MiiiJost dri«ve je lepa reč. Socialistično staliéée razumejo popolnoma napačuo ti-ati, ki mialijo, da hoče socialistična atranka državi odreéi nioinoat obrambe, ako j«' najdena. Če je socializem nafeloma nasproten vojni, se mora to vedno razumeti v t im zinislu, da hoče socializem ustvariti razmere, v katerih ne bo več povoda za vojno. Nikdar si pa socializem ni pripisoval moči čudežev, in od kapitalistične družbe ne pričakuje, da bo obračunala z vojno. Socialistična stranka se bo z vsemi močmi upirala vsaki vojni, ki irre z» osvajanjem, za u-ničevanjem neodvisnosti drugih, za kapitalističnim raz&irjanjem. Ali če se kpiček težko pridobljene svobode ne more ohraniti drugače kakor z vojno, ne bo socializem nikdar zahteval, da naj se zaradi kakšne blede teorije svoboda žrtvuje tiranstvu. Zaradi tega je tudi napačno misliti, da se socialistična stranka upira sistemu narodne obrani be sploh. Pač j>a je med sistemom in sistemom razlika; ée je eden sprejemljiv, ni zato sprejemljiv vsak. Odločno se mora socializem «pirati vsakemu militarizmu. Njegovo jedro je stalna armada Kjer se ona v gnezd i, si prejalislej pribori prvo mesto v državi in stlači vse druge interese podse. Militarizem postane sam sebi cilj in namen; Čim se primerno razvije, ne služi več on narodu, ampak narod mora služiti njemu. Praktično se to lahko opazuje po vseh mili-tarističnih državah, najbolje na Nemškem in predvsem na Pruskem, kjer je militarizem dosegel vrhunce, tako da je poslal vzor drugim državam, ki ga skoraj po opičje posnemaj«». Kaj pomeni militarizem, povedo predvsem proračuni takih držav, v katerih je ta sistem razvit, zlasti Če se primerjajo tekom daljše dobe. Tedaj se opazi da požirajo vojaške zahteve v nekaterih takih deželah več kakor katerakoli dr favna potreba, in da ne naraščajo nobeni izdatki tnko hitro in v taki velikanski progresiji kakor militaristični. Kjer so stali pred Štiridesetimi leti za vojaške zahteve tisočaki v proračunih, stoje danes miljoni. Kakšno nardno gospodarsko škodo pomeni ta ogromna Molohova požrešnoat, nam je jasno, »ko si domislimo, da ure tu vseskozi za nepro- duktivne izdatke. To je denar ljudstva, pometali v brezdno, i* katerega se nikdar ne vrne noben vinar. To je izgubljeno delo miljonov. Tega denarja pa bi bilo družbi treba na vseh koncih in krajih za resnične, deloma skrajno nujne potrebe. Tisočletja že obdeluje človek zemljo, a vendar še ni dežele na svetu, kjer bi bila vsa tla tako urejena, da bi moglo poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo i t. d. doseči največji mogoči uspeh. A gotovo je obdelovanje zemlje za človeštvo važ nejše od militarizma, kajti zemlja ga mora rediti, in od produktivnosti zemlje je v največji meri odvisno blagostanje narodov. Z miljardami, ki jih požira neproduktivni militarizem, bi se nešteta zemljišča lahko zbolj-šala, močvirja osušila, suha tla namočila, vode regulirale, skalnati hribi pogozdili in poveča.a vsakovrstna rodovitnost. Ve» pametni svet priznava, da je za boljše življenje sedanjega rodu in za napredek poznejših rodov treba temeljite ljudske izobrazbe. Ml litarizem požira denar, ki bi lahko prišel v prid šolstvu in pospešil našo splošno kulturo. - Tako se kaže militarizem škodljivca s svojo materialno nenasitnostjo. Ali njegova škodljivost sega še vejiko dalje. Kar je v moškem svetu zdravega, mora vse v njegove kasarne. Nekoliko let mora tam preživeti kotnisno življenje, čigar glavna vsebina je disciplina in subordinacija. Toda v vojašnici ne, gre za tisto disciplino, ki je potrebna v vsaki družbi in ki je vtemeljena v solidarnosti, temveč za slepo zatajevanje samega sebe, za brezpogojno priznanje, da je misel greh iti da razum ne tiči v glavi, ampak v zvezdi ali v katerem že znamenju, ki označuje šaržo. Korporal je absolutno modrejši od vojaka lajtnant je pa že cel Sokra-tes. In lajtnant je stalna zvezda na utilitarističnem nebu..On ostauc v kraljestvu kasarne, kadar odidejo prvi, drugi, tretji rekruti. Oni, civilisti, se vioejo kot rezervisti, on je še vedno tain. In novi rekruti. novi rezervisti prihajajo, rod za rodom. vsi pod njegovo roko, pod njegovo komando. On postane stotnik major, civilisti s«» vedno le rekruti in rezervisti. Oni lahko opravlja jo najvažnejše posle v meščanskem življenju — zanj ho vedno le rekruti in rezervisti. Tesar iu profesor, kmet in umetnik, kovač iu izumitelj mu mora salutirati iu "pokorno javljati," ter ga smatrati za višje bitje. Tako nastane v militaristični državi posebna privilegirana kasta, ki ni nič manj domišljava kakor nekdanji fevdalci in ki hote ali nehote ubija deuiokratizem. Institucija enoletnih prostovoljcev in rezervnih častnikov, ki jo potrebuje militarizem ue le, zato, da mu ne zmanjka oseb za oficirska mesta, ampak tudi zato, da se ne zameri "boljšim slojem," prenaša militarističnega duha v civilno življenje. Po državnih, deželnih, mestnih uradih, povsod kjer je kaj oficielnega, povsod kjed so "šarie" in "rangi" se vpeljuje subordinacija po vojaškem vzoru. Birokracija se uniformira, dobiva znamenja svoje stopnje in se s svojo obleko povzdiguje nad "navadne" civilne ljudi. Če je današnja Prusija takorekoč ena sama velika kasarna, se lahko pravi, da gredo vse mi-litaristične države to pot in se bližajo temu cilju. Nobene salomonske modrosti ni treba, če se hoče spoznati, da izpodjeda tak sistem vse temelje demokracije in vsebuje največjo nevarnost za ljudski napredek. Z militarizmom je vrednost ustavnosti in parlamentarizma popolnoma paralizirana. Države z razvitim militarizmom so absolutistične, pa naj bo njih konstitucionalna oblika kakršna koli. V pruskem deželnem zboru je pred par leti neki naduti junker dejal: "Cesar mora vedno i-meti toliko moči, da ukaže lajtnantu, naj vzame deset mož iu z njimi raz/ene parlament." Zgražali so se zaradi teh besed; nesramne «o bile Ali da je na Pruskem tako se ne da tajiti. Ce« bi cesar poslal lajtnanta in deset mož z nasajenimi bajoneti v deželni zbor, bi se ta razSel iu bil Jbi konec besed. Ko je bila pred Khuen lfedervaryjevo vlado na Ogrskem opozicija v večini in je prišla v konflikt s krono, ni sicer cesar poslal lajtnanta v parlament, pač pa «»brsta Fabriciusa, in ta je z bajoneti razgnal poslance pj*av tako. kakor bi bil to lahko storil lajtnant ali pa tudi feldvebel. Ljudska volja, ki je poslala poslance v paila ment, ni bila vndna piškavega oreha. In ko je postal Khuen lledervary ministrski predsednik, je predelsl tudi to ljudsko voljo ¡mj svoje — zopet s pomočjo militarizma. Kjer se je bilo bsti^ da bi zmagala opozicija, tja je prišlo vojaštvli "čuvat rod." in v vsakem takem kraju je vlada dobila veČino. Kdor bi hotel zbirati take dejanske primere, bi lahko posvetil {emu delu vse življenje, imel bi vedno dosti opravka, in sestavil bi lahko celo, veliko knjižnico. To so tehtni in pretehtni razlogi, iz katerih se demokratični socializem upira militarizmu. posebno važen pa je ta moment, da je militarizem večno nevaren delavskemu gibaniu. Danes jih je na tisoče na evropskih bojiščih s puškami v rokah, ki ne morejo vedeti, če ne pride kmalu po vojni dan, ko se bodo ravno te puške obračale proti njim, kakor so se že obračale. Zagovorniki militarizma nam radi pojo pesem o njegovi vzgoje val ni vrednosti. Pri vojakih — pravijo — se ljudje navadijo reda in imajo od tega korist za vse življenje. Mi bi brez pomisleka priznali še več. V Avstriji 11. pr., kjer je ljudsko šolstvo še vedno zelo zanemarjeno, se je marsikdo še le pri vojakih naučil eitati in pisati. Take slučaje poznamo sami in ni nam jih treba še le dopovedovati. Ali taki dokazi nas ne morejo prepričati. A-ko bi militarizem le nekoliko miljonov manj pogoltnil, bi ostalo za šolstvo toliko denarja, da bi vsi duševno zdravi lahko znali ne le citati in pisati, ampak še kaj več, in ne bi bilo treba tistih drobtiu, ki jih pobere ta ali oni posameznik v kakšni "Cnteroffizicrs-Bildungschule." Kar se tiče reda, mislimo, da je tudi to nalo-era šole, v katero pride človek prej kakor pa v kasarno, kamor prinese večinoma že gotov značaj. Razuutega pa je tisti "red " ki si ga želimo in ki naj izhaja iz svobodnega spoznanja potrebe, nekaj druzega kakor red iz vojašnice. Tudi-v Ameriki imamo ljudi, ki s<* trudijo,, da bi presadili cvetko militarizma .sem. In. priznati se jim mora, da niso leni, temveč razvijajo veliko delavnost in agitacijo. O nagibih, ki jih vodijo pri tem delu, izpregovorimo drugič. Vpričo njihove vsiljive propagande pa je skrajno potrebno, da spozna ljudstvo vse nevarnosti militarizma, da se jim bo znalo tudi uspešno upreti. Berchtold demisioniral Kdo je Berchtold i (»rof, avstro-ogrski minister za zunanje za deve, veleposestnik — velika reč. Našim čitate-ljen» je znan. Tudi. njegova demisija je Velika m' S ae časopisje poroča, da je povsod zbudila senzacijo. To je pač naravno. Ako demisionira vodja zunanje politike v državi, ki se vojskuje, sredi vojne, mora to Senzacionalno učinkovati. V Berchtoldovem slučaju gre pa še za to, da ni bil le vodja avstrijske zunanje politike, ampak tudi povzročitelj vojne, iz katere sedaj beži. Nobeno politično mesto v državi ni v slučaju vojne tako važno kakor mesto zunanjega ministra. Posebno velja to za habsburško monarhijo, v kateri prihajata innistrska predsednika že zaradi tega manje do veljave, ker sta dva in ker predstavljata dve državi, medtem ko reprezentira zunanji minister enoto. Nehote mota vsakdo vprašati, kaj se je zgodilo, da zapušča krmar ladjo v tako kritičnem času in potrjuje na ta način vpričo vsega radovednega sveta, da nekaj važnega v državi ni v redu. Kajti Berchtoldov odstop se ne da zakrinkati s pretvezo, ki se navadno rabi pri odstavljanju nesposobnih generalov, češ da odstopajo iz zdravstvenih razlogov ali pa zaradi starosti. Grof Berchtold je razmeroma mlad mož in o kakšni resni nenadni bolezni ni nihče ničesar slišal. Zdi se, da v Avstriji čutijo, da se za to demi-sijo ne morejo iskati pretveze, ker se ne bi dal nihče na svetu preslepiti z njimi. Ce pa je tako, tedaj tiči v tem že priznanje, da je zunanji minister demisioniral iz političnih razlogov, in sicer morajo biti to zelo tehtni razlogi, zakaj zaradi malenkosti ne bo noben vodilni minister v takem Času zapuščal svoje odgovornosti in kazal svetu sliko notranjih razprtij. Grof Berehtobl je pred javnostjo v prvr vrsti odgovoren za sedanjo vojno. On je sestavil in odposlal tisti ultimatum Srbiji, ki je moral povzročiti vojno, ker jo je hotel povzročiti. Diplomatični posli so po vseh sedanjih državah tajni, v Avstriji z njenimi absolutističnimi tradicijami še nekoliko bolj kakor drugod. Zato je tudi Berchtoldov a demisija zavita s skrivnostnim pajčolanom, in preden se bo izvedela vsa resnica, bo preteklo precej časa. Tako. bo tudi š.-ticba potrpljenja, preden bo natančno znana vloga, ki jo je Berchtold igral v avstrijski politiki. Sedanji ex-ministcr je bil svoj čas avstrijski veleposlanik v Petrogradu, in zato so razni državniški preroki ob njegovem imenovanju sklepali, da bo vodil politiko zbližanja in sporazuma med Avstrijo in Rusijo. v , Imenovan je bil v čudni dobi. Njegtfv predhodnik je bil grof Achtenthal, ki je izvršil aneksi-j«. Bosne iu Hercegovine, kar je položilo v evropsko politiko kal velike nevarnosti. Pozneje si je na druifi strani pridobil znatno zaslugo s tem da je preprečil vojno, katero je hotel izzati avstrijski generalni štab z Italijo. Aehrenthal je težko obolel in zaradi tega večkrat podal cesarju svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Dobil je daljši dopust in namestnika. Ali — zadnji dan, tik pred njegovo smrtjo mu je bilo naznanjeno, da je Franc .Jožef blagovolil sprejeti njegovo demisijo in imenovati Berch-tolda za njegovega naslednika. To se popolnoma vjema z blagifiu srčnimi lastnostmi habsburški- hiše ... Prvi meseci Berchtoldove dobe so bili razmeroma mirni. Značilno ji» bilo le ti», da ji- trdovratno podpiral vse zahteve vojnega Yinni.st.stva, tudi tiste, ki so bile tako pretirane, da se jim je. upiral celo ogrski finančni minister. Velik preobrat je nastal ko je izbruhnila balkanska vojna. Berchtold je sicer proglasil nevtralnost Avstrije, ali kmalu se je očitno pokazala njegova protisrbska politika, ki se je hitro stopnjevala do neutajivega sovraštva. Ne le da ji« Avstrija kljub svoji ofieielni nevtralnosti delala Srbiji zapreke na vsi li koncih in krajih, ji» je tudi naravnost provocirala ; pod Berchtoldovim ministrstvom ji» bil vpeljan tisti infamni sistem političnih in časnikarskih laži, ki je imel namen očrniti Srbijo pred vseih svetom kot barbarično in razbojniško državo iu tako najti umeten povod za napad. Iz govora bivšega italijanskega ministrskega predsednika Giolittija na .ptv*ii se ¡j i italijanske zbornice J" sedaj znano, da je Avstrija takrat res hotela napasti Srbijo in «la je zahtevala v ta namen nemško in italijansko pomoč. Da bi mogla iz ofenzivne vojne napraviti defenzivno, je Berch-toldova diplomacija s pomočjo svojega podlega "literarnega biroja", ki je oskrboval časopise z infamno zlaganimi vestmi, kovala zaporedoma afere začenši s Prochaskovo, pa dalje brez konca in kraja. Znano je, da sta sc na Dunaju borili mirovna in vojna stranka za odločilni vpliv. Nekateri so mislili, da zastopa Berchtold protivojno strujo. Žili se nam, da so se motili. Kajti ravno oficielna politika je bila ves čas provokatorična, in mobili-zacija avstrijske armade, ki je trajala še čez drugo balkansko vojno, ji* le povečala izzivanje. ' Pomirila se ni avstrijska zunanja politika niti tedaj, ko je bilo na Balkanu že vse demobilizirano. Srbija je izkušala doseči boljše stiki» z Avstrijo in je imenovala Jovanoviea za svojega poslanika na Dunaju, o katerem je znano, da se je trudil za mirno sosedovsko razmerje. Ali Berchtold je bil hladen kakor led. Naposled je prišel sarajevski atentat, ki je za nas še vedno nepojasnjeno poglavje. Berchtold se je mesec dni pripravljal, da je sestavil svoj ultimatum. To je toliko časa, «la ne more biti trovora o pp-nagljenju. .lasno je, da je bila vsaka beseda pretehtana, in vsi, ki so sodelovali'pri sestavljanju tega dokumenta, so se morali zavedati, kakšne posledice mora imeti tak ultimatum. Dokaz je tudi v tem, da se je Avstrija že takrat popolnoma pripravila za mobilizacijo. Berchtold je za ultimatum (absolutno odgovoren, ne le po splošnih diplomatičnih šegah, ampak tudi zato, ker bi bil moral brezpogojno demisioniral i, če se ne bi bil strinjal z vsebino in formo spisa in z njegovimi neizogibnimi posledicami. Berchtold ji' odgovoren za vojno. In sedaj, po petih mesecih ti- vojne deinisio- nira. Zakaj? Kaj se je zgodijo? Kaj .s«- godi \ Avstriji? Kakšne struje se bojujejo tam? Kakšna velika nasprotja se krešejo tako. «la se ne dak več utajevati? ^M V Berlinu pravijo: menjava ministrov se označuje* za nepričakovano .To pomeni, da je tudi nemška vlada presenečena. Iz Kodanja poročajo: Demisija grofa Berch-tolila je povzročila velikansko senzacijo in bo imela velik moralen vpliv. Visok diplomat izjavlja, da so že dolgo vladala velika nasprotja med nazori cesarja Franjc Josipa in grofa Berehtolda. Zadnji je izjavljal, da ne more biti več sporazumen z avstrijsko vojno taktiko in priporočal je baje, naj se sklene mir pod najugodnejšimi pogoji, ki so v sedanjih razmerah še mogoči, prede 11 bo Avstrija popolnoma minirana. Iz Londona brzojavljajo: Vest, «la je grof Berchtold resigniral in da ga nadomesti baron Štefa n Buriau, je izzvala v evropskih diplomatičnih krogih senzacijo. Grof Berchtold. ki je nekaj let vodil zunanje zadeve Avstro Ogrske, je oilgovoren za noto do Srbi je, ki jo izzvala vojno. Dejstvo, «la je bil Oger imenovan za njegovega naslednika, se tukaj tako razlaga, «la bo Ogrska poslej igrala znatno vlogo v vodstvu dvojne monarhije. Dasi je Ogrska edina z Avstrijo glede na vojno, je vendar že večkrat pokazala svojo ne-zadovoljnost glede na vojno vodstvo. — Grof Tisza se je že večkrat pritožil, a k«'r je našel na avstrijskem dvoru gluha ušesa, ie šel v Berlin, ker je imel audienco pri nemškem cesarju. Zahteval je, «la dobi Ogrska tisto mesto, ki ji gre v dvojni monarhiji. To so vesti, t«> so uganke. Ali eno je jasno: Nekaj velikega se maje, nekaj poka v habsburški monarhiji. To dejstvo je zapečatila senzacionalna Berchtoldovn de-misija. Iz velike blaznice Ko je izbruhnila vojna, so kratkovidni ljudje v Berlinu s popolnim prepričanjem računali, «la planejo Japonci na Rusijo in odvzamejo na ta način Nemčiji glavno breme. V Berlinu je živelo precej Japoncev, zlasti dijakov, ki so študirali na sveučiliSču in na tehniki. Cim so Berlinčani tiste «lni opazili kakšnega Japanca na ulici Unter «b n Linden ali pa na elegantni Friedrichstrasse, so ga objemali, pritiskali na prsi in poljubovali. Kakor je znano, je prišlo drugače; in kdor je imel kaj soli v glavi, je lahko pričakoval, da se Japonsko ne udeleži vojne drugače kakor ob strani Anglije. Berlinčani pa so bili vendar zelo presenečeni. Z«lsj piše veliki nemški šmok Maksimilian Harden, eden prvih gobezdačev pred bogom, v svoji 41 Zukunft" sledeče: "In koga ne oblije rdečica sramu, če se spo- mnimo. «la so neitlškc žene in nemški možje na javni ulici objemali in polni navilušenja pritiskali kot zaveznike na svoje prsi te rumenkaste opo-naševalce in samo — opice?" C«' bi se Japanci t«'p!i za Nemčijo, ne bi bili oponaševalei in opice. • Turški list "Sabah" pravi, da je bil turški jezik po«l vplivom francoščine in prevzel iz nje iszliene izraze; z«laj pa je sklenjeno, da se bo«lo za bodoče namesto njih rabile nemške besede. Tako n. pr. ne bo«lo več r«'kli monsieur ampak llerr, ne madame ampak Fran i. t. d. — Zakaj? Zato, ker so Nemci vojni zavezniki Turčije. • Badenski vladni list "Karlsruber Zeitung" 'objavlja med drugim imena pa«llih vojakov, ki s«> bili v miru bad«*nski uradniki. Da se pa tudi po smrti ne bi zgodila kakšna insubnrdinaeija. navaja ta imena strogo po "rangu", ki so ga imeli k«>t uradniki. Celo nekemu uradnemu organu je to preveč, pa pravi: "Po našem mnenju naj bi se na polju časti skupno pa«lli tudi v "Karlsruher Zeitung" skupno registrirali, pa najsi tudi sveti Birokracij malo ome«lli, od česar si' bo potem v miru itak lahko temeljito pozdravil." Na Nemškem imenujejo Japonce se«laj le ru-mene opice. V času ruskojaponske vojne so jih imenovali visoko kulturen narod. Darvvinova teorija j«» o «'j preabrnjena. Glasbo nemških babic piši« v štev. 20.: Bližu Jofingena v Švici živi neka žena. ki jc po rodu Sviearka. Omožila se je z nekim Nemcem in j«' imela z njim dva sina. Po njegovi smrti se je vnovič omožila, in sicer s Francozom. Tudi z njim je imela «Iva sina. Ko je izbruhnila vojna, sta morala oba starejša vstopiti v nemško, oba mlajša pa v francosko armado. Tako so si bratje postali "sovražniki"! In vsi Štirje so že padli. • Naj bo država monarhija ali republika, absolutistična ali ustavna — njena vlada jc vedno kapitalistična, ako je v «leželi gospodarstvo kapi talistieno. Vojna za krščanstvo in vojna za islam, pa veiular enaki interesi. K«lo reši to uganko? ^k • Potiorek pravi, da Avstrija ni iskala vojne n Srbijo. Nismo ve«leli. da je Srbija poslala ultimatum Avstriji. iï Avstr, Slovensko •W Bol. Pod. Društvi UitoMvItlH« 1«. Jtauvsria mL lnkorportnuM 14. f.bruv» S 1VUS v 4riavi Kamm Sedet Frontenac, Kan». GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minaral, Kana Podpreds.: JOUN GORÖEK.Box 179, Rsdley, Kans. Tajnik: JOHM CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbsrry, Kans Blagajnik: FRANK STARČ1Č,Box 245., Mulbsrrj Kau* Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Frontauae, K«»» NADZORNIKI; PUNORAG J URSE, Box 207 Rdley, Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac. Kan* ANTON KOTZVfAN. Fronteaac Kana POROTNI ODBOR JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark MATIJA feETlNA, Box 23, Franklin, Kans Pomoini odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kana -iprej>«mna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vai dopisi ae naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Tsa denarne poiiljatve pa ffl. blagajnika. PROLET A i » r DAN BREZPOSELNIH. IMENIK IN NASLOVNIK URADNI KOV KRAJ ENIH DRUÔTEV A.8.B P.D. V LETU 1915. Ôt. 1. Frontenac, Kans. Predseduik : Juha Miklauc, box 227; tsjuik Louis Bresniknr, Lock Box ¡18; biauajnik Leo Hromek, box 263. Vsi v Frontenac. Kansas, Seja *e \ r*i v »a ko tietjo nedeljo v mesecu. Št. 2. Chicopee. Kans Predsednik Joe Lesjak, box 65; tajnik Anil Polowich, box 23; blagaj. Fr. Stumfel, box 25. Vai v Chicopee, Kana. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Ôt. 3. New burg. Kans. Predsednik: Anton Mali«; tajnik Juha Crepinsek, box 29; blagajnik John Strah, box <30. Stanujejo vsi na R. F. D. No. 2, Mulberry, Kans. Seja ae vr&i vsako drugo nedeljo v mesecu Ôt. 4. Mineral, Kana. Predsednik: Louis Mandelj, Stone City, Kana.; tajnik Frank Kositz, box 32, Mineral, Kans.; blagajnik Fr. Speiser, box 131, Mineral. Kans. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu, ât. 5. Weir, Kans. Predsednik: Tomaž lira ulja; tajnik Yodock Moosbrugger; blagajnik Peter Kukovie. Vsi v Weir, Kans. Seja «e jrrhi vsako drugo nedeljo v roeseeu. Ôt. 6 Yale. Kans. Predsednik: Auton Moinik; tajnik Josef Grošelj; blagajnik Frank Šetina. Stanujejo vai na R. K. No. S, Pitts burg, Kan«.»* Seja ae vrti vsak«» tretjo nedeljo v mesecu. Ôt. 7. Curanvllle, Kans. Predsednik: Joe Kues; tsjnik Joe Miklauc; blagajnik Peter Hofer. Sta nujejo vsi na K. R. No. 8. Pittsburg, Kana. Seja »e vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 8. Fleming, Kana, Predsednik: Mateui Lornšek. R. H. No. 2, box 82, Cherokee, Kans.; tajnik Jacob Cukjati, K. K. No. 2, box 83. Pittsburg, Kan».; blagajnik John Bob nar, R. R. No. 2, Cherokee, Kans. Seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu. Ôt 9. Redley, Kans. Predsednik: Frauk Vchar; tajnik Alex Cukjati, box 81; blagajnik Louis l^ekAe. Vsi v Rsdley, Kans. Seja s»« vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 10. Jenny Lind, Ark.. Predsednik: Mike Pavčnik, box S2; tajnik Frank Grilc, box 37; blagajnik Anton Kolbe. Vai v Jenny Lin.I. Ark. Seja se vrti vsaiko drugo nedeljo v me seeu. Ôt. 11. Breezy Hill, Kans. Predsednik: John Pečnik, R. F. D. No. 2, Mulberry, Ksns.; tsjnik .Rohua Oodina, box 13, Breezy Hill Sta., Mul berry, Kana.; blagajnik John Žordani, Breezy Hill Sta., Mulberry, Kans. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 12. Cherokee. Kana. Predaednik: Leo Preložmik»; tajnik Martia, Premk, box 21; blagajnik Andrej Medved, box 2. Vsi v Cherokee, Ksns. Seja ae vrti vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Ôt. 13. Adamson, Okla. Predsednik : Frank Akvart, box 54; tsjnik John Picsk, box 238; blagaj. John Gregorina. Vai v Adamson, Okla. Beja vsako 2. nedeljo v mesecu. Ôt. 14. Maynard, Ohio. Predsednik: Anton Reanik, box 501; tajnik Louis Enoch, box 343; blagajnik Joe M ike ne, box 22. Vsi v May-nsrd, O. Seja ne vrti vsako -prvo nedeljo v mesecu. Ôt. 16. Franklin, Kana. Predaednik John Žager, box 8e; tajnik Vineenc Ksgortek, box 45; blagaj nik Ant. Koiir, bo* 20. Vsi v Franklin, K mis. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Ôt 17. Carney. Iowa. Predaednik: Vineenc Plrr.ai, R. No. 4, E. Dee Moines, Iowa.; tajnik Mike Krantr, R. No. 4, Des Moines, Iowa; blagajnik Louis Blasnik, box 61, Car- ney, Iowa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 18. Winter Quartera, Utah. Predsednik: Vineenc Ra\nikar, box 72; tajnik And. Cnuk, box 18; blag Ant. Shumer. Vsi \ Winterquarters l'tah. Seja vsako 3. nedeljo V'mesecu. Št. 19. Black Diamond. Wash Predsednik: J«m> Biirkelcs; tajnik Krank Druml, box 830; blagajnik Fl lip Steraig, box 264. Vsi v Black I»ia mond. Wash. Seja vsako 4. nedeljo \ mesecu. Št 20. Ely. Minn. Preilseduik: Ixjuis Champa, box t>01; tajnik Frank Martinjak, box-178; Ido gajnik Dom. Mestnik, box 80. Vsi \ Ely, Minn. Seja se \ rti vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 21. Witt. 111. Predsednik: Paul Obregar, box 402; tajnik .lohn Re polu sky, box 494; bla gajnik Luka DernoVŠek, box 424. Vai v Witt, III. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 22. Huntington, Ark. Predsednik: Johu Novlsn; tajnik Frank Senger R. F. l>. No. 191, II ti« tington, Ark.; blagajnik Jernej Zore. Huntington, Ark. Seja se \ rši vsako 4. nedeljo v mesecu. Št. 23. Pleasant Valley. Pa. Predsednik: Frank Zaje; tajnik John Hribernik, box 158; blagajnik Math Breznik, box HC. Vsi stanujejo na K' F. 1>. No. 2, Irwin Pa. Seja se vrt^ Vsako prvo nedeljo v mesecu. John Čeme, gl. ta j. IZZA SARAJEV. ATENTATA Napadalca na prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda in njegovo soprogo vojvodinjo Hohenburg, Principa iti ('abrino-viea, so iz Sarajeva prepeljali v neko kaznilnico na Češkem. Zgodilo se j«* to tajno, tako da v Sa rajevu o transportu niso vedeli. Oba obsojenca so prepeljali vkle-•ijena v zaprtem vozu na kolodvor, odkoder sta odpotovala preko Zagreba. Prestala bosta kazen v neki češki trdnjavi. Kakor je znano, je bilo sedem drugih obtožencev, ki so bili ob-dolženi sokrivde pri atentatu, obaoienih na smrt na vešalih. O niihovi koneni usodi ni bilo se nobenega poročila. Vest o prevozu Prioeipa in Cabrinoviča obuja zopet spomin na ta čudni proces in na atentat, v katerem je še vedno toliko skrivnostnega. KROMPIR. Deželni odbor je naročil večje množine krompirja. Krompir bo stal približno 12 kron od kvintala na železniški postaji v Gorici. A ko bi ena nli več občin hotele naročiti cele vagone, se bo blago odposlalo na železniško postajo, ki jo občine navedejo. Višje transportne stroške bodo morali plačati naročniki, oziroma bodo nižji t roški na njihovo korist. Blago se bo moralo plačati ob izročitvi. Krompir v množinah pod 1 <| se ne bo «lajal. Neka dunajska korespondenca poroča: Vlada je izvedela, da na-kupujejo trgovci v velikih množi nah krompir z namenom, dn ga izvažajo. To zbuja seveda med prebivalstvom bojazen, da bo ostalo za porabo doma manj krompirja in da se bo vsled tegn Izdatno podražil. Vlada pa ne do voli, da se ne podraži to najpo trebnejše živilo, nobenega izvoza krompirja in bo proti vsem po izkusom izvoza nastopila kar naj bolj energično. Akcijski odbor eksecutive So cialistične stranke v Ameriki je na svoji nujni seji sklenil sledeči proglas: Ptt miljonov mož in žena je v Ameriki brez dela. Nekaj velikega se mora zgoditi, in delavci so edini, ki morejo to storiti. Predlagamo petek, 12. februar ja, za narodni dan brezposelnih. Velika armada brezposelnih, ki roma pobita in potrta v bedi od mesta do mesta in prosjači povsod za delo, pomeni veliko so cialno tragedijo. To je tragedija trpečih in obenem tragedija za one, ki se morajo vsak trenotek bati, da bodo tudi vrtni mednje. Tragedija je za narod, ki mora na posled prenašati vse posledice, ki izvirajo ix nje Za nas, ki delamo, za nas iz organiziranega delavskega gibanja in iz socialističnega gibanja pomeni ta tragedija dvojno nevar nost. Vse, kar nam je drago, vse upanje na?« lastne osvoboditve ali našega socialnega napredka, vsa ka možnost razvoja nasifc orga nizacij je na kocki. Naj U vztrajamo vedno kakor gluhi, kakor živina, ki se goni v klavnico, kot žrtve nepopravljive, nepotrebne socialne tragedije? Vse v tej krizi nam ukazuje, da pripravimo globoko segajoČo akcijo, ki pokliče delavce naroda ood zastavo. Z ozirom na te raz mere, kakršnih še ni bilo, je akcijski odbor sklenil razglasiti Lincolnov rojstni dan, 12. februar 1915 za vse delavske in sociali stične organizacije za dan brezpo selnih. Ta dan naj se prirede po vseh mestih po vsej deželi veliki shodi organiziranega delavstva in socialističnih ail kot demonstraci ja proti brezposelnosti Razprav lja naj se o sredstvih in potih, ki' so mogoča, da se ublaži beda in odpravi zlo, ki izvira iz te social ne tragedije. V vseh vaseh, v vseh mestih mora ta dan s tisočerih odrov za doneti protest brezpravnih proti sramoti brezposelnosti. Sklep de lavstva. da se sa vedno odpravijo te razmere, mora dne 12. februar ja odmevati po vsej deželi. Delavci, demonstrirajte za svo je pravice! USTAVLJENA PREISKAVA. Vojno sodišče v Ljubljani je ustavilo preiskavo proti bivšemu ljubljanskemu županu Ivanu liri barju in proti profesorju dr. Fr. Ilcšiču. Oba sta izpuščena. •Vest ljubljanskih listov, da je Hribar obsojen na 1H mesecev, torej ni bila utemeljena. Zaprli so oba, ko se je vojna pričela, kakor so zaprli v Ljubljani čez 600 oseb, enostavno zato ker so jim bile "sumljive". TRIMESEČNI RAČUN J. S. od 1. oktobra do 31. decembra IK)HODKI. Oktober: Prenos i/, septembru........................ Prispevki članov ................................. Članske knjižice ................................. Znaki........................................... Literatura..................................... Agitacijski fon696.61 Skupaj................................................... November: Stranki za članarino............................................. Zvezni tiskarni ...............................'.................. Plače................................................«........ Poštnina ...................................................... Literatura..................................................... Tiskovine in urad. potrebščine.................................... Razno........................................................... 3ft0 $153.80 1(79.95 24,00 14.00 5.65 17.25 Skupaj ............................ December: Stranki /.a članarino...................... Zvezni tiskarni .. ......................... Internal Revenue kazen................... Plače.................................. ....................................... Literatura............................. Agitacija................................ Tiskovine.............................. Stranki za znake in'čl. knjižice............ Posojili Ital. Federaciji.,.................. i» delnic J. D. T. D......'.................. Razno .................................. $328.25 $172.90 . 138.12 10.08 24.00 18.00 10.40 6.50 8.30 40.00 25.00 90.00 .45 Skupaj Skupaj izdatkov Dohodki...... Izdatki ....... .. $543.75 $1,568.61 $1,771.39 $1,568.61 Gotovina dne 31 decembra 1914......... IMETEK. (Jotovina dne 31. decembra................. Klubi dolgujejo zvezi...................... inventar ....... .................... 51 delnic J. D. T. D......................... \s banki zs zvezno tiskarno............... $ 202.78 .$ 202.78 123.69 114.00 90.00 . 2.882.34 DOLU. Stranki /m zsake in tiskovine............. ..........................$44.41 Klubom kredit ...............................................2.40 Hk,'l»*J.........................................................$46.81 '»»'tek..........................................................$3,412.81 I>0,K • • ......................................................... 46.81 1'isti imetek due 31. decembra..................................$3.366.00 Tajništvo J. S. Z. Zs usdzoruL odbor: Vik. Hioieh, I. r.; Mihael Mavric h, 1. r.; Andr. Tratenjsk, I. r. Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z. v mesecu decembru 1914. Razdeljeuo: (II. stan County in aoc. atr. drž. org. B fil ' v k es *» m a M Drftava Mesto 0 JS e ■1,1 t .. 2.20 4 < 60____ 1 t Springfield ........... .... 20.... .. 2.00 < 1 Chiesgo 6............ ____ 90____' ,. 9.00 1 4. Chicago 20............. ..... 50..... .. 5.00 < i Staiiinon......... ____ 11____ . . 1.10 t t Chicago 1 ........... ____ 25..... . . 2.50 t 1 Zeigler ............... .... 25____. . . 2.50 * 4 Chicago .......... .... 25.... .. 2.50 Ark. Huntington............ ____ 19____. .. 1.90 t 4 Hartford............. .... 20____. .. 2.00 Calif. San Francisco 68...... ____ 10____ 1.00 Colo. l'ueblo........... ____ 20..... .. 2.00 Ind. Indianapolis........... Clinton............... ____ 15____. ____ 32..... . . 1.50 . . 3.20 Kans. Stone City ........... W. Minerai ............ .... 17____. .... 13..... .. 1.70 .. 1.30 4 4 Ringo...../.......... .... 50____. .. 5.00 i ( Skidmore............ ____ 11..... .. l.lb 4 i Frontenac ........... ____ 25..... .. 2.50 i 1 Stone City ............ ____ 20..... .. 2.00 4 4 Carona .............. .... 20..... . . 2.00 Minn. Virginia ............. .... 12..... .. 1.20 < < Kl v.................. .... 8..... 80 4 ( Irenton.............. ____ 10____.' . . 1.00 Mont. Ilcleua . . . ........... ____ 135..... . . 13.50 4 4 4 l R»'d Lodge . . ....... .... 20..... .. 2.00 4 4 .... 42..... 4 20 Mo. St. Louis 129......... ____ 25____. . . 2.50 *4 St. Louin 14............ .... 25..... .. 2.50 Mich. Detroit 61........... ____ 100____; . . 10.(H) Ohio Youngstown 18........ .... 20..... . . 2.00 4 4 Youngstowu 62........ ____ 20____, . . 2.00 * • ... 10____ 1 00 A k ron.............. ____ 10____. 1.00 < 4 Cleveland 27......... ____ 40.'____ . . 4.00 Clevelaud 71 ........... .... 20..... . . 2.00 Steubenville. > ........ ____ 10..... . . 1.00 4 4 Lorain.............. ____ 15..... .. 1.50 Pa. Forest City......... .... 6..... C>0 4 4 ••»Tgt*................ .... 20..... .. 2.00 ' 4 Bessemer............. ____ 48..... . . 4.80 4 4 X. S. Pittaburgh 3 ____ .... 50..... .. 5.00 4 ' . W. Newton.......... .... 4..... 70 McKees Rocks....... ____ 15..... .. 1.50 • 4 Sharon ............... .... 31..... .. 3.10 » ' Du o ................... ____ 36..... .. 3.60 4 '' Svgan ............... ____ 20..... . . 2.00 1 4 V S. Pittsburgh 131 ... ____ 20..... .. 2.00 4 4 New Brighton .\...... ____ 20..... .. 2.00 * 4 Woodluwn . . . .\....... ____ 20..... .. 2.00 4 ' Bentlevville.......... ____ 11 1.10 4 4 Fit z Henry ........... ____ 20 2 00 4 4 Herminle 63............ ____ 16..... .. 1.00 4 4 Herrn ¡nie 69......... ____ 10..... . . 1.00 4 4 Pri m ros«*............. ____ 11..... .. 1.10 ' 4 .- ____ 30..... Wash"? B.ic k lev............. ____ 10..... . . 1.00 4 4 Rasivn .............. .... 53..... . . 5.30 Wis. W. Àllis ............... ____ 25..... . . 2.50 $ Millwaukee 9......... ____ 43..... . . 4.30 Wvo. Gunn . . . .„........... ____ 20..... . . 2.00 4 4 Rock Springs-./. . . ..... ____ 19..... .. 1.90 4 4 Cumberland......... ... . 8..... .80 16.40. 1.95. 50. 1.00, 2.35. 16.40 1.95 50 1.00 2.35 r.80. 1.50. 10.70. t JO. 5.00. .80 1.50 10.70 2.50 5.00 Skupaj Znnink na roki dne I. de Dobljenih v decembru . , 1728 172.80 .20.55. . 3.15. . 3.40. . 2.35. 86.40 Razpečanih v Skup decembru .. .20.55 ... 3.15 .. . 3.40 ... 2.35 36.40 ..... 8M .....3.000 .....3881 ..... 1728 Na roki dne 31. decembra lî'14......................................2153 Zgubljenih na poŠti................................................. 10 Ostanek .........................................2143 Izjemnih znamk na roki dn«* d. dec. Dano državi Illinois .......... " " Michigan.......... " " Missouri........... 41 " Indiani............ 401 ..........50 ..........40 ..........30 ..........10 Wisconsin....................'...................... 7 Washington........................................5 Ohio..............................................14 Pennsylvania........................................ 2 Sk h pa j $3.412.81 \a roki dne 31. decembra'.......................... Dualnili znamk razpečanih nič; na roki ................ FOND ZA ZVEZNO TISKARNO Redni mesef-ni prispevki za december ..................... Jugosl. si m* . klub št. 101, K. Helena, Mont.................. Jugoel. aoc. klub št. 107, Hartford, Ark.................... Nabrano za darovano sliko s«»dr. Iv. Roronja, Milwaukee, Wis. Paul Martalich, Primrose, l'a. ......................... .los. Ozsnieh( Roslyn. Wash................................ Louis Slainnik. Hartford, Ark............................ Frank Przyb. Hartford, Ark............................. ChaaPetrich, Hartford, Ark. . . ........................... .!. Robes. Hartford. Ark.................................. .1. McKraky. Hartford. Ark................................ .1. Setina, Hartford, Ark................................. Fr. Kržišnik, Hartford. Ark.............................. J. Hribar. Hartford. Ark. ................................ Notna Eclo% Hartford, Ark.............................. Fr. Stimac,* Hartford, Ark................................ J. Znrje. Hartford, Ark................................ .T. Mohnr, Hartford, Ark.................................. Joe Hertins, Hartford, Ark.............................. Chas. Balobinsky, Hartford, Ark. ........................ J. Pueel, Hartford. Ark................................. F. Zajc, Hartford, Ark...................................... •loa. Jacke, Hartford, Ark. . . ............................ J. Hauptman, Hartford, Ark........-........................ John Resuzik. Hartford, Ark............................. Ludvik Dawidovaky, Hartford, Ark....................... Fr. Sava. Hartford', ' Ark................................. Fr. Grilc, Hartford, Ark................................ Mart. Pusel. Hertford. Ark.............................. Joe Pett. Hartford, Ark.................................. A. Kristan, Hartford, Ark. . .............................. J. Aleksander, Hartford, Ark............................ C. Verhole. Hartford. Ark...........-.................. J. Jarnovich. Hartford, Ark. . . . .......................... M. Rabich. Hartford, Ark. . . . ........................... J. Laute, Hartford. Ark. . ................................ F. Strncinar. Hartford, Ark.............................. F. Ben ko. Hartford, Ark ................................... Fr. Prpich. Hartford. Ark..........«..................... F. Gollčtč. Hartford, Ark................................... J. Body, Hertford. Ark.................................. M. Matins. Hnrtford. Ark.............................. M. Podobnik. Hartford, Ark.............................. J. Bedenko, Hartford, Ark. . .............................. t Skupaj.....*........................ Oddano blag. tega fonda ................................... Kazen Intern. Revenue.................................. 158 .243 ........168 Tajnlfitvo JSZ. .$ 86.40 10.00 . 28.70 5.00 5.00 1.00 .50 .90 30 .50 .50 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 91 .25 .25 .15 .25 .10 .10 .10 .10 .05 $14*.20 $138.12 10.08 Skupaj. .............$148.20 Tajnlitvo J. S Z PROLETAREC UST ZA lNTKRE^ t DSLAVSIUGA LJUDI TVA. IZHAJA VS.I KI TOHEK. —— LMtmk ia <*da)at«lji - J«|o»lounik« diliMia tiskom* d.uibi v „bicigo, Illinois. Naročnin*; Za Air. riko $2.10 trn celo Uto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.60 ¿a celo leto, $1.26 »a pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega natnanilt _tudi stari ndsi*9. _ GlaaiU »Jo»«««k« •riulMcIi* Juaoal. — aocialitlii i • i««u* A ■»•ril» i. — Vae pritoibe glede nerednega poftiljanja lista in drugih nerednoati, je pol d jati, predat dniku družbe f*r. Podlipcu, 5039 W. 25. PI. Cicaro, lil. PROLET ARIA N Owned and pul U*had t»«y TmmU? by South Silvio Wor men's Pubishing Compny C icigu, Illinois Subscription ra es: United States and Canada. $2.00 a year. $1.C0 for half I aar. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year. -:- -:- -:- Advertising fates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROHFTAREC" * 400« W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS T«riephone: LAWN DALE %77 DEFRAVDIRANI DAVKI Stebri sedanje družbe so ljudje, ki imajo kaj pod palcem. Kdor nima nič, je lump in nevaren družabnemu radu. Proletariat živi od družbe, kapitalisti jo vzdržujejo. Le — nekoliko lukenj je v teh kapitalističnih resnicah. Vzdržavati družbo se pravi med drugim tudi plačevati njene potrebe. Ne mislimo se tukaj baviti z vprašanjem, če ne nosi tega bremena pravzaprav delavsko ljudstvo, ki mora s svojim delom ustvarjati bogastva kapitalistov. Če bi natančneje preiskali to vprašanje, bi lahko prišlo na dan, da bi se podrla vsa družabna zgradba, če bi se izpodmeknili stebri, ki jo drže pokonci, ki pa niso kapitalistični, temveč delavski. Ampak pustimo za enkrat to preiskavo in vzemimo enostavno dejstvo, da imajo kapitalisti denar. Ker so ponosni, da vzdržava-jo družbo, bi jo morali res tudi s ponosom vzdržavati. To se pravi: Vzdržavanje ne bi smelo biti le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Zlasti bi morali z največjim veseljem plačevati davke, da, kar pehati bi se morali v davkarije in gledati, da jih nihče ne prehiti pri tem važnem opravku. Ljudje pa pravijo, da je ta reč v resnici malo drugačna. Zdi se, da so se moderni kapitalisti nekoliko navzeli nazorov starih fevdalcev, ki so tudi smatrali plačevanje davkov za nevitežko in poniževalno. Pred kratkim je čikaški državni pravdnik Maclay Hoyne napovedal, da bo dal v 48 urah aretirati vse čikaške kapitaliste, ki so pridržali pripadajoče davke. Minilo je dostikrat 48 ur, ali aretiran ni bil nihče. Naenkrat je Hoyne presenetil svet. Dvigni je obtožbo proti mi Ijonarju Juliju Rosenwaldu, predsedniku tvrdke Sears, Roebuck & Co. To je bila za meščansko časopisje velika senzacija. Reporterji so intervjuvali 1 lovna in Rosenwalda in njegovega advokata in še druge zanimive ljudi, pa so z njihovimi odgovori in razlagami polnili dolge kolone zjutraj, opoldne in zvečer. Miljonar obtožen! To se ne zgodi vsak dan. Ko se je senzacija malo polegla, jo je Hoyne poživil z napovedjo, da obtoži še l¿> drugih kapitalistov iz enakega razloga, in sicer: James H. Douglas, H. O. Duntley, Austin H. Carpenter, R. O. Gregory, Lucius O. Fisher, W. R. Sterling, R. T. Crane, John W. Duntley, .Tames P. Soper, Clarence M. Wooley, Mason IT. Sherman, Robert Stuart, F. A. Delana, S. L. Avery, Adam Kreutzer, Frank L. Roenitz. Najpikantnejše je bilo pri tem to, da sedi v poroti, ki preiskuje davčne defravdacije, pet junakov, ki so sami "pozabili" izpolniti davčne prijave. Ali tudi nasprotna stran je skrbela, da ne zmanjka pikantnosti, pa je razglasila, da njih preganjalec Hoyne sam ni izpolnil davčnih listin o osebnem imetju. Leta 1913. je bil kaznovan, ker ni plačal f>00 dolarjev od svoje osebne lastnine. Lani je priznal, da ima take lastnine za 1.571 dolarjev, s čimer je prvič izpolnil svojo državljansko dolžnost. Svoje prejšnje neplačevanje opravičuje s tem, da je bil zakon prej samo mrtva beseda. On pa jo baje oživi. Kako jo oživi, se bo moralo pač lele pokazati. Medtem je namreč Hoyne zopet opustil zasledovanje neplačnikov, in proces teče samo zoper Rosenwalda. Krivdo vali Hoyne na tukajšnje časopisje, ki sužensko varuje miljonarske ne-plačnike, zato ker oglašajo v li stih. Ti časopisi so sdruženi i velikim kapitalom proti malim davkoplačevalcem in delavcem.Casni-karski trust hoče razbiti vci zakonski in sodni aparat v okraju. In Hoyne mu ne more do živega... Edinega Rosenwalda ima v rokah in ga drži. Hilo je vprašanje, zakaj ne zahteva državni pravdnik za ta slučaj posebne veleporote. Vzrok prihaja zdaj na dan. Hoyne pravi, da ima dokaze, po katerih je bil Rosen wald v sporazumu z nekim pra vnikom, da bi se z njegovo pomočjo varoval plačevanja davkov. Julius Rosenvvald je sam pozval urednike chicaških kapitalističnih časopisov, da bi pisali za reformo davčnega zakona. V urad državnega pravdnika Bergerja — tak«) izjavlja lloyne — je prišel neki pravnik, ki ji' v stikih z Rosenwaldom, in ga je s solzami v očeh prosil, naj ga ne preganja zaradi zarote proti zakonu. Imena dotičnega pravnika ni hotel Berger povedati. • Rosen waldov odvetnik je Sydney Adler, brat Maxa Adlerja, člana in ravnatelja tvrdke Sears. Roebuck & ('o. Adler je zastopal Rosenwalda v vseh zadevah • pri okrajnih in mestnih sodiščih, in zdaj ga zastopa pri višjem sodišču. Hoyne je dobil dokaze, da nima Rosenwald le deležev tvrdke So ars, Roobuek Co., ampak tudi United States Steel Co. Tudi to je zamolčal davčnim ocenjevalcem. Rosenwaldova afera je en slučaj. Drugih, ki so mu podobni, go-tovrt ni šestnajst, ampak na stotine. Denar, ki ga velekapitalisti pridržujejo državi, so ne more ceniti na tisočake, ampak na miljo-ne. Delavci ne morejo dajati velikih, bogato plaéanih oglasov v kapitalistično časopise, zato tudi ne morejo dobiti prijateljskih stikov s temi časopisi in zato jih to časopisje ne more ščititi. Tako prihaja, da morajo delavci plačevati svoje davke, kapitalistom pa tega ni treba. Ali če se državni pravdnik izgovarja na moč kapitalističnega časopisja, so nam zdi to zanj precej veliko izpričevalo uboštva. Hoyne jo nastopal z mogočnimi gestami kakor Iferkules, ko se je uaprav-Ijal, da izčisti Avgijov hlev. Ako bi Hovne ros hotel igrati vlogo Herkula, se ne bi smol zadovoljiti s tem, da pograbi posameznika za vrat. Seveda, boj s sistemom je nekoliko druga reč! Ženska volilna pravica. BREZPOSELNOST V NEW Y0RKÜ. Kapitalistična trobila so začela ob novem letu napovedovati neizogibno bližajočo so prosperiteto in zlate čase za ameriško delavstvo. Po meščanskih listih smo čitali brez števila taVih izjav, pri hajajoČih iz ust velekapitalistov ali pa oficielnih oseb. Ril bi že skrajni Čas, da bi se ta prerokovana prosperiteta u res ni čila, magari že v malo skromnej šeni obsegu, nego se glase kapita listične himne. Ali doslej izgle da, kakor da imajo ta prerokovanja edini namen tolažbe, da nr bi minila potrpežljivost stradajo čih in prezebajočih brezposelnih mas. Ce je zadnja dva tedna par tisoč delavcev dobilo dela po tri in večmesečnem čakanju jo to kakor kapljiea v morje. V glavnem je armada brezposelnih še polno-štovilna, in o njeni velikosti si je težko napraviti pojm. Po neki statistiki, katero smi) po meščanskih listih objavili tudi mi, so cenili v New Yorku število brezposelnih na 200.000. Ali ta statistika so je zelo grdo ure zala; zaostala je namreč za dve tretjini za resnico. Church Forum je sestavil nepo poln seznam brezposelnih v New Yorku, in izračunal, da jih je 562 000; število onih, ki so brez pri strešja, cenijo na 60,000. Te suhe številke povedo o blagoslovih kapitalističnega gospo darstva mislečemu človeku toliko kolikor cele knjige. Demokratični kongres je zopet enkrat sijajno potrdil svoje demokratično mišljenje in pokazal, da so imena lahko posode brez vsebine. Z veliko napetostjo se je pričakovala seja dne 12. t. m. Na glasovanje je prišla ta večer Mon-dellova resolucija, ki zahtcr*, naj s» državam predloži ainendment k ustavi, po katerem bi se podelila ženskam volilna pravica v vseh Zedinjenih državah. Resolucija je propadla. Zanjo Je bilo oddanih 174 glasov, proti njej 204. Zanjo je glasovalo 86 demokratov, 72 republikancev, 12 progresistov, 3 progresivni repu blikanci, 1 neodvisen. Proti predlogi je bilo 171 demokratičnih in 33 republičanskih glasov. Da bi bila resolucija sprejeta, bi bila potrebna dvetretjinska večina. V kongresni dvorani jo bil ta torek pravi ženski dan. Vse galerije so bile prenapolnjene z ženami, mod katerimi so moški skoraj izginili. Razume se, da so bi le predvsem navzoče voditeljice raznih organizacij za žensko volilno pravico. Debata je bila obširna. Slišati je bilo marsikatero pametno, ampak tudi marsikatero zelo prismojeno besedo. Tako je n. pr. lTnderwood zafilozofiral; da volilna pravica pravzaprav ni pra« viea, ampak privilegij. Voditeljico splošne zveze za žensko volilno pravico pravijo, da so z rezultatom glasovanja zadovoljne. ker niso nikakor pričakovale, da bi dobila resolucija že sedaj potrebno večino ,ali pa večino sploh; s 174 glasovi, ki so bili oddani zanjo, se pa čutijo okrepčano, in njih boj bo z njimi močno podprt, pa ga bodo nadaljevalo brez presledka. Tudi mi nismo pričakovali od sedanjega kongresa toliko de-mokratizma, da bi ros demokratično ravnal v takem vprašanju. Ali tega vendar ne smatramo za povod, da bi j>eli slavo glasovanju, ob katerem je predlog propadel. Da hočejo žene nadaljevati svoj boj, je popolnoma v redu. Kako ga bodo nadaljevale, je deloma njihova stvar; deloma pa tudi naša. Zakaj četudi je neumnost, ako pravi kilo, da je volilna pravica privilegij, je vendar na drugi strani resnica, da ni ženska volilna pravica le žensko vprašanje, ampak tudi moško oziroma splošno, socialno. Kajti izvrševanje te pravice mora na gotov način vplivati na družabne razmere. Dveh argumentov se najrajši poslužujejo nasprotniki žensko volilne pravice. Eden je ta, da politika ni za ženske, ker jim jo priroda določila druge naloge. Ta pretveza je tako neumna, da se Človeku že komaj ljubi odgovarjati nanjo. Koga pa je pri roda ustvarila za političko? Komu jo je spoeielno določila? Po prirodi jo človek družabno bitje — to je vse. Nekatere ži vali so samotarske; tudi človeku podobne opice žive v posameznih parih po gozdovih. Človekov zna čaj je «oeialon, in socialnost je omogočila njegov razvoj in njegovo kulturo. Človek živi v družbi iu iz toga izvirajo družabni interesi. Ti se pa ne tičejo le enega spola, ampak vseh članov družbe, ki nalaga vsem dolžnosti. Vprašanja splošnosti, ki nastajajo iz družabnega razmerja, so politična vprašanja. In nikogar ni priroda določila, da bi se kot kakšna izjema bavil z njimi. Ce se tičejo vseh, imajo tudi vsi pravico, da se zanimajo zanja, ne le teoretično, ampak tudi praktično. Nasprotno je bilo vedno načelo vsakega tiranatva. Absolutisti vsako vrsto so učili, da jih je bog postavil za pastirje, medtem ko niso narodi nič druzega kakor črede, ki so same nesposobne za pametno življenje, pa potrebuje-jo zato gospodarje, da mislijo zanje. Demokratizem je opozicija proti temu zlaganemu nauku, ki tepta človeško dostojanstvo. Stališče demokracije je sfnlišče enakih pravic. Če ne moremo priznati, da so kralji izključno u« stvarjeni za politiko, ne moremo tega priznati nobenemu posamez nemu Človeku, in ženske imajo popolnoma prav, če tudi moške mu spolu ne priznajo tegs. Da imajo ženske druge naloge, ni nikakršen argument. Za? kaj tudi moški imajo druge na loge. To bi bila čudna družba, v kateri bi se vsi moški bavili samo s politiko in zanemarili vse drugo delo, zlasti tisto, o katerem pravijo, da ga morejo samo moški opravljati, ker so ženske nesposobne zanj. Mi ne verjamemo v visoko svetost kuhinje, ki jo nadvse radi uaglašajo nasprotniki ženske volilne pravice, pošiljajoči ženske tja. Ali če bi bilo res. da je v Kuhinji glavni poklic ženske, bi s tem še nikakor ne bilo dokazano, da se kuharice ne smejo bri gati za politiko, kakor si ne da jo te pravice vzeti bankarji in fabrikanti, profesorji in inženirji, dasi imajo menda tu«li kaj opraviti v svojih poklicih. Tudi tisti izgovor, ki ga imajo s spolom, češ da jo priroda ženskam namenila materinstvo, je absurden. Kajti prav tako bi so lahko reklo, da je priroda moš kim namenila očetovstvo; in go spod je, ki se poslužujejo te prisiljene pretveze, niso menda še jiikdar pomislili, kako ponižujejo z njo pomen očetovstva. Ali navidezno važnejši je drug argument, ki ga pogostoma sliši mo od nasprotnikov- ženske o mancipacije: Pravijo namreč, da bi bila že«ni< i v)liti;a rr»\ici nevarna, češ 11 m, '.euske nazadnjaško. Cn b rvvood je v svoj »ni govoru naglašal, di outvl.tj* ne* katere države nebeli i plemenom v« liltio pra . ieo, ker »' 'i«.tiiil» na k civilizacija ter da se na enaki podlagi lahko odklanja ženska volilna pravica. Ne vemo, kako se bodo dame vahvalile za ta kompliment: ali to nas tudi ne zanima. Glavno jo to. da jo argument brez pod 'age. Kačunat je res treba z dejstvi, in tudi neprijetne resnice se morajo povedati. Ne dvomimo, da so zamorci v mnogih krajih zelo zaostali; priznavamo, da je med ženskami mnogo nazadnjaškega. Ali pa r><» bo to zboljšalo, če se bodo Še bolj pehale ir političnega življenja? V reakcionarnih državah se poslužujejo enakega argumenta tudi proti delavstvu. Nezmiselnost je tukaj enako velika kakor tam. Če je za politično delovanje treba izkušnje in izobrazbe, česar gotovo ne tajimo, je ravno v tem dokaz, da je treba vsem članom družbe na stežaj odpreti vrata političnega življenja; izkušnja se dobi pač le v delovanju, in izobrazba je posledica izkušnje. Mislimo sicer, da ni z nazad njaštvom žensk tako hudo, kakor pripovedujejo nasprotniki ženske volilne pravice. Ali če bi bile res tako nazadnjaške, bi bil ravno to vzrok, da bi se jim dala volilna pravica. Kavno naprednjaki bi jo morali zahtevati. Ne more se trditi, da so ženske popolnoma brez političnega vpli va, če nimajo volilne pravice. A li njih vpliv dela tedaj le konfu-zijo in pači dejanske razmere. Major Harrison v Chicagi je go tovo velika glava, ali tudi on se je upal šolo tedaj vnovič kandi dira ti, ko mu je to dovolila njegova žena. In kdo ne verjame, da je na tisoče volilcev. ki glasujejo tako, kakor jim ukazujeio njihove žene? Pravijo, da so ženske nazadnjaške. Torej prihaja na ta način njih nazadnjaštvo posredno in nelegalno do veljave. Ni li torej bolje, če dobi ženska sama svoj glas in ga sama odda, kakor ve in zna? Sele če bo mogla izražati svoje prepričanje z volilnim listkom in bo tehtala njegovo vretfnost, bo znala ceniti tudi neodvisnost moževega prepričanja. Sieer pa sploh ne verujemo v tisto strašno žensko nazadnjaštvo. o katerem trobijo zakrinkani demokratjo, ker kažejo izkušnji» tam, kjer imajo ženske volil no pravico, drugače. Večinoma se žensko hitro uče in aktivno sodelovanje v političnem življenju jim v kratkem času razširi obzorje. Z neštetimi primeri bi se lahko dokazalo, da so se napredne reforme lože dosegle tam, kjer' imajo ženske volilno pravico, kakor tam, kjer je nimajo. Vendar je velik del naprednih žensk v Ameriki na napačni poti. Svojo volilno pravico smatrajo za «polno, namesto za družabno vprašauje. Zato bi jim kongresno glasovanje lahko dalo dober nauk; dokler se zanašajo na glaso ve meščanskih poslancev, igrajo na «lepo srečo. Misleče da vodijo boj, pravzaprav le prosijo. Bojevale bi «e lahko le v armadi, ki ima enake socialne cilje. Tudi ženska volilna pravica je kos socializma. ZA DVE ON J ATI DOSMRTNA JEČA Zakoni so za to, da bi bil na svetu red — pravijo. Zato pojde neki William Cline do smrti v ječo; pregrešil se je namreč zoper najsvetejši zakon, zoper zakon o lastnini, in ukra del na mesnem trgu v Chicagi dva gnjata, po domače dve šunki. Pred sodnikom Petitom je priznal svoj zločin. Dejal je, da je bil lačen. Ko je sodnik vprašal, koliko je tehtalo ukradeno blago, je odgovoril, da je imela vsaka gnjat 17 funtov. "Če ste lačni, vendar ne morete pojesti 34 funtov mesa," je opomnil sodnik. "Eno sem prodal," j«' razlagal obtoženec. Sodnik je preči tal policijski rekord obtoženca, iz katerega je bi lo razvidno, da je bil že večkrat v bridevvellu, dvakrat v kaznilni ci, in da si je že nekolikokrat iz-prenionil ime. Nato je dejal sod nik : * "Svet bo danes slišal, da sem poslal človeka zaradi kradeži dveh gnjatov do smrti v ječi. Ali tega jaz nisem storil. Poročilo o Vas dokazuje, da ste maloprid než, in taki malopridneži spada jo v kaznilnico. Obsojeni ste do smrti, kakor ukazuje zakon." Zakon je svet, in sodnik Petit je zato sodnik, da varuje zakon. Njegova sodba, če se presodi s stališča zakona, je popolnoma v redu. Ali razun zakona so mogo ča še nekatera stališča, ki imajo splošnejšo in starejšo podlago. Ne vemo, kdo je William Cline, ne poznamo ga in o njegovih lastnostih ne moremo ničesar povedati. Sodnik pa ima najbrže veliko opravka, pa mora policijsko poročilo smatrati za poročilo in za golo resnico, ter soditi na njeni podlagi. Sicer bi bilo namreč v takem slučaju zanimivo izvedeti, če je mož, ki je bil parkrat v bridewel-lu, res tak ničvrednež, da je kaz nilnica edino mesto zanj. Mi bi bili v takih slučajih radovedni, na kakšen način je človek prišel v zapor in ječo; zakaj dostikrat so bili že zaprti ljudje poštenejši od marsikoga, ki se svoboden vozi v avtomobilu po svetu. In mar sikdo je postal ničvrednež zaradi enega samega pregreška, ki ga morda ni storil iz zločinskega nagona. temveč pod pritiskom dru žabnih razmer. Enkrat lačen, premrzel, brez pristrešja, enkrat vsled tega zaprt — to je bila že za marsikoga obsodba za vse življenje. Kazuntega izvablja pa sodba sodnika Potita še druga vprašanja. Ce je pravično, da gre grešnik zaradi dveh gnjati do smrti v kaznilnico, kaj bi bilo tedaj pravično za drugačne grešnike? Kajti naj utemeljuje sodnik svojo sodbo kakor hoče, vendar jo resnično, da gre Cline v dosmrtno ječo zaradi dve šunk. Ce ne bi bil ukradel teh dveh svetosti, ne bi bil prišel pred kadija in njegov policijski rekord mu ne bi bil mogel odpreti vrat dosmrtne ječe. Taka je pravica za dve gnjati. Ali right! Kakšna jo pravica za ljudi, ki so pokradli miljone? Kakšna je pravica za one, ki imajo na vesti nešteta rudarska, že-lezničarska, delavska življenja, ker so s svojo lakomnostjo povzročili njih smrt? Noben zakon in noben sodnik jih ne doseže. In po logiki dej stov bi moral človek priti do bi zarnoga zaključka, da je vzviše no krasti miljone. Kadar jih i-maš enkrat v banki, so ti kajpa da ni treba več bati. da te pošljejo za vse življenje v kaznilnico, kajti s svojim bogastvom boš lahko — pošten. Ne kradi šunk, ampak kradi miljone. Zakaj v prvem slučaju si ničvrednež, v drugem si "pro-minenten" mož. Čudna je pravica v naši družbi, kakor je čudna ta družba sama In pravica ostane taka, dokler bo družba taka. I • POLICIJSKI ÔKANDAL. Videti je, da policijske škandal-ne afere v Chigagi še ne bo kmalu konec. S to rečjo je tako kakor s vodo, če pade kamen vanjo. Naj-j prej se napravi majhen krog, potem večji in potem se ninože po vsem površju. Dne 12. januarja jo doživela policija na maxwellski postaji neprijetno presenečenje. Opoldne so prišli, oziroma se pripeljali/E naglim avtomobilom detektivi iz u-rada državnega pravdnika lIoyna preglodat policijsko rekordne knjigo, v katerih «o hoteli najti dokaze za ob«tanek miljon«kega tatinskega trusta. Preden je ser-žant, ki vodi zapisnik, prav vedel, kaj se je zgodilo in česa žele, je razgrnil eden detektivov pred njim listine preiskovalne veleporote, drugi pa je že vlačil knjige iz predalov, jih nosil na stan in pregledaval zapiske. Nekatere knjige, o katerih mislijo, da obsegajo važne podatke, so odnesli kar v avtomobil, jih odpeljali in izročili državnemu tožniku Charles Casoju, ki preiskuje policijsko korupcijo na inaxwctlski postaji. Policisti so izražali veliko presenečenje in dejali, da niso nikdar pričakovali, da bodo napadeni kakor kakšna igralnica v soboto ponoči. Povod tega napada je bilo priznanje kaznjenca Isadorja Wexlerja, člana miljonarskega trusta handitov, ki jo baje pogostoma "posloval" na zupadni strani mosta in užival zaščito policistov, če jim je pošteno polnil žepe. Hoyne noče o tej zadevi veliko, govoriti; izjavil je le, da ima popis nekaterih višjih uradnikov in nižjih policistov, ki niso zatiskali žepov pred ponujanimi podkupninami. Cim bo gotov s pregledava-njem knjig, vloži nedvomno nekoliko obtožb, in število obdolženih policistov se zopet veselo pomnoži. Preiskovalna veleporota se je Že bavila « to zadevo in je baje prišla do "zadovoljivega" rezultata. Vsak čas je pričakovati obtožbo proti kapitanu in štirim seržan-tom. Namestnik državnega pravdnika je izjavil, da je popolnoma prepričan o njihovi krivdi in da po doseženih dokazih ni nnrgoče storiti nič druzega kakor postaviti vso pod obtožbo zaradi spreje^ matija podkupnin in varovanji največjih hudodelcev. Razun imenovanega We*lerja je pokazal glavne sledove krimi-nalnik Steinberg, član organiziranega razbojniškega trusta, ki je tudi največ "delal" na zapadni strani Chieago. Oba sta najrajša obiskavala prodajalne oblek, zlatnine in kožuhovine. Na svojih eks-pedicijah sta se čutila popolnoma varna, ker sta se lahko zanašala na močno roko policije. Hoyno se posebno trudi, da bi dobil v roko nekoga Ed. Rica, ki je veljal za kralja vseh falotov v Chicagi. Njegovo ime je zopet oživelo, ko se je vrnil iz Texasa odvetnik Erbstein, ki se je bil baje peljal na jug, da bi se pomenil s svojim klientom. Četa detektivov iz Hoynejevega urada bo baje kmalu blizu mexiške mejo, kjer upa dobiti Rica in kjer se snide z detektivi prve ekspedicijc. Hoyne pravi, da ne more pričakovati zanesljive obs^be obtoženih policistov, dokler ne dobi senzacionalnega pričanja, katero baje poda Rice. Če bi človek vse to čital v romanu, bi očital pisatelju prebujno fantazijo. Pa so podatki uradnih ljudi. RAZPUŠČENA MILICA. Guverner države South Caroli-na Blease je podpisal ukaz, s katerim se razpušča ondotna držav na milica. Guverner pravi, da so nastala med vojnim tajnikom mornariškim tajnikom, državnim generalnim adjutantom Moorom in njim nasprotja v nazorih, ker so se člani milice težko pregrešili proti disciplini. Ukaz zadene okrog 3000 mož. Guverner pravix da se ne strinja z njegovim dostojanstvom in da bi bilo krivično, če bi zapustil tako milico svojemu nasledniku. Milični častniki so storili vse mogoče, da bi preprečili popoln razpust. Prepričani so, da prekliče ta ukaz novi guverner, ki nastopi svojo službo ta teden. V Washington so bili poslani posebni delegat je, ki naj preprečijo, da bi vojno ministrstvo odvzelo milici opravo, vredno 200,000 dolarjev. Burlan nasleduje. Na Berchtoldovo mesto, katerega je avstrij-"""'"Jfcki cesar pri njegovem odhodu 44odlikoval" z ve-Jfc likim križem reda «v. Štefana, je imenovan baron Burian de Kajecz z a avstro-ogrskega ministra za zunanje zadeve. <*1asopici spajajo s tem imenovanjem vsakovrstne kombinacije, glavno to, da dobi Ogrska večjo veljavo v politiki habsburške monarhije kakor doslej. Burian je namreč ogrski državljan in ima ogrsko plemstvo. Z gradovi v oblakih se ne bomo bavili. To prepuščamo žurnalistom, ki hočejo biti zanimivi za vsako ceno, tudi za to, da se blamirajo. Ker pa je imenovanje zlasti v sedanji dobi vsekakor važno in bo Burian igral vlogo, na katero se bo treba ozirati, hočemo konstatirati, kar se more konstati-rati brez rebusov. Burisn, ki je madjariziran Srb, je bil prej skupni finančni minister. Znano je, da je uredba cele habsburške monarhije vsled njenega dvojnega karakterja precej konfuzna. Avstrija ima tega pa so še trije 44skupni" ministri", narineč minister za zunanje zadeve, vojni minister in skupni finsnčni minister. Z zunanjimi zadevami nima ne avstrijski ne ogrski parlament ničesar opraviti. Tudi ees. in kr. vojska je skupna zadeva; med vojnim ministrom in parlamentima posredujeta avstrijski in ogrski domobranski minister. Za skupne ministre ni nobenega predpisa, iz katere države naj bodo. Bilo je le neko tiho pravilo, da je bil vedno vsaj eden izmed treh Madjsr. Ogrska pa se je vedno bojevala za to, da bi imela dva, in včasi ju je tudi imela. Tudi ministrstvo za zunanje zadeve je bilo že večkrat v »ladjarskih rokah. Tako n. pr. je bil stari Andrassy zunanji minister v kritimi dobi okupacije. Imenovanje ogrskega državnika za ministra zunanjih zadev ni torej nikakršna novost. Kar se tiče večjega vpliva Ogrske na skupno politiko, j etreba pribiti, da je bil od začetka dua-lizma madjarski vpliv v monarhiji vedno večji od avstrijskega. Ogrska vlada je imela več moči od avstrijske, ogrski parlament je imel navadno več veljave od avstrijskega. To je pogostoma segalo tako daleč, da je morala Avstrija plesati, kakor so žvižgali ogrski ministri. Zlasti v gospodarskih vprašanjih je bilo tako; in kriva je bila tega vedno slabost avstrijske vlade in neznačajnost avstrijskih meščanskih strank. Ko je n. pr. ogromna večina avstrijskega državnega zbora zahtevala uvoz argentinskega mesa, kar je bila izključno avstrijska zadeva, je ogrska vlada protestirala v interesu madjarskih grofovskih in baronskih veleposestnikov — in Ogrska je zmagala. Ne more se torej reči, da je imela Ogrska doslej premalo vpliva in da mora šele od imeno- vanja barona Buriana pričakovati več pravic, Pač pa radi verjamemo, da pričakuje večje privilegije, kajti sedanja vojna doba se zdi tistim »ladjarskim političarjem, ki še verujejo v habsburško moiiar-hijo, najprimernejša za vsakovrstno izsiljevanje. Madjari se baje pritožujejo, da se avstrijsko vojno vodstvo prc»ialo ozira »a ogrske interese, ker pušča, da prodirajo Kusi na Ogrsko. Tega vojno vodstvo najbrže ne dopušča nalašč, ampak zato, ker ni moglo ustaviti ruskega prodiranja. l)a j<* avstrijsko vojskovanje konfuzno, je pač res; ali tega »i prepisovati svojevoljnemu prezira»ju »ladjarskih interesov, tciuveč"dcjstvu, da se je habsburška Avstrija od začetka vojne postavila v službo hohensollcrskc Nemčije. Sicer bi bilo absurdi»), da je pošiljala vojake v Belgijo i» Francijo ter na Poljsko, kakor da bi se sama lahko vojskovala z vsem svetom. Porodilo, da je bil Tisza z »ladjarskimi zahtevami v Berlinu pri cesarju Viljemu, s»- glasi čudno, pa vendar se nam zdi verjetno, lit nemara je vzrok Berchtoldove demisije tudi ta, «la nima Dunaj sploh nobene odločilne besede več in da so avstrijski državniki le še figurant i Nemčije. Tega najbrže tudi Buria» »e ¡spremeni. Posledica njegovega imenovanja bo v povečani meri to, kar se je v Avstriji i» na Ogrskem vsaj v manjši meri vedno godilo: Intrige. Da bo imelo Burianovo imenovanje na razvoj vojne ali pa na pospešitev miru kaj odločilnega vpliva, »e verjamemo. Seveda bi moral vsak trezen državnik v interesu Avstrije same napeti vse sile, tla čimprej sklene mir. Kajti po petih mesecih i» pol je jasno vsaj to, da ne more Avstrija ničesar pridobiti, kar bi moglo nadomestiti njene izgube. Mir, pa takojšnja demokratična preureditev notranjih razmer I>i bilo edino, s čimer bi se rešilo, kar se sploh še da rešiti. Ali Avstrija »i nikdar razumela svojih pravih interesov, in zato je prijadrala tako daleč Burian tudi ni iz nebes posla» veleum ; to je pokazal v Bosni. Skupni finančni minister je namreč vedno vrhovni upravnik Bosne in Hercegovine. Tam bi bil lahko pokazal svojo administrativno ženialnost, če bi je bilo kaj v njem. Toda v Bosni se ni zboljšalo ob njegovem režimu »e toliko, kolikor je čr»ega za nohtom, ua »larsikaterem polju so se pritožbe še množile in njegova demisija j« bila pravzaprav padec. Njegovo sedanje imenovanje kaže, da ni v Avstriji i» »a Ogrskem veliko mož, zlasti pa »e sposobnih, ki bi hoteli snesti od Berclitolda skuhani močnik. Najbrže je bil Burisn izbra» v zadregi. Svoje mesto bo izpolnjeval kot uradnik. Več ni pričakovati od njega ^ naj man je pa čudežev. KANDIDATURE V CHICAOI. Za spomladne volitve je socialistična stranka postavila kandi' date. Prvotne volitve so 23. februarja, glavne volitve 6. aprila t. I. Kandidat je so: Mayor: Seymour Stedman, 1108 E. 66th Street. Mestni klerk: L. W. Hardy, 1645 Belmont Ave. Mestni blagajnik: Adolph Drei-fus, 3715 Wilton ave. Svetniki: 1. warda: Lester Philips, 1638 Michian ave. 2. Sam. Block, 2918 Prairie ave. 3. obt. If. Howe, 820 Oakwood Boulevard. 4. Henry Baur, 507 W. 27th St 5. P. O. Wei man, 3252 S. Oakley ave. 6. Eugene Defaut, Jr.. 225 K 55th Place. 7. Albert Holdtke, 1638 E. 65th Street. 8. Thos. Housingef, "8236 P*tn«U Ave. 9. Charles V. Johnson, 11353 Stephenson St. 10. Vincent J. Ontl, 1135 W. 7. St. 11. Kabio Matteoni, 2337 W. 24. Place. lp. Karel Beranek, 3150 W. 24th Street. 13. John Wll, 3513 W. Monroe. 14. H. W. Harris, 526 N. Avers. 15. Peter Sissman, 1550 N. Hoync Ave. (popolni termin). >15. W. E. Rodriguez, 1400 No. Kedzie ave. (kratki termin.) 16. Josef Peltz, 1350 Milwaukee Avenue. 17. Joseph Blasko, 723 N. Ada st. 18. Arthur E. Smith, 2066 Lexington Ave. 19. TTyman Schneid, .707 S. Hermitage ave. 20. — 21. Paul H. Nitschke, 847 N. La Salle Street. 22. Andrew Lafiu, 724 Langdon Street. 23. Wm. A. Erickson, 637 Hamburg St. 24. Chas. O. Grant, 1926 Wolfram Street. 25. J as. A. Meissinger, 1512 Victoria Avenue. 26. H. S. Racine, 4819 N. Hoyne Avenue. 27. John C. Kennedy, 3814 No. Central Park ave. 28. Theo. G. Hachenberger, 2736 Atlgeld St. 29. Marcus H. Taft, 5123 S. Sawyer A.venuc. 30. John Callahan, 317 W. 51. PI. 31. Wm. Henning? 6123 So. Sangamon St. 32. Samuel W. Ball, 6345 Loomis Street. 33. Morton L. Johnson, 911 No. Leclaire Ave. 34. Alois Kostka, 3809 W. 26. St. 35. Walter Huggins, 4323 Van Buren St. BOJ Z BREZPOSELNIMI. Policija v Chicagi pravzaprav nima posebno želeti, da bi se veliko govorilo o njej. Kajti kadar sliši človek kaj o njej, ni navadno nič dobrega.Pa ve»dar mislijo nekateri »jeni junaki, da je ta institucija še premalo v »stih ljudi i» v predalih časopisov in skrbe, da bi se o njej govorilo tudi tam, kjer je popolnoma nepotrebno. V nedeljo so imeli brezposelni delavci v tem mestu shod v Hull house, Bowen Hall. Dvorano je bil najel znani " tram-miljoiiar" J. Eads Howe in shod je bil dobro o-biska», ker je moralo še dosti ljudi ostati izven dvorane. Kljub temu se z ozirom »a ogromno število brezposelnih v te»i mestu »e »mre govoriti o ¡»ipozantni udeležbi. Tiste dvorane sploh ni v Chicagi, v kateri bi imeli vsi sedanji brezposelni prostora. Pravijo, da je bil shod sklican sporazumno z I. W. W. in da so se letaki te organizacije delili med demo»stra»te z naznanilom, da pride prihodnji tedo» William Haywood v Chicago. Bodi kakorkoli, — če se smejo prostovoljno brezposelni ljudje z avtomobili poditi po chieaških u-lieah i» pri tem pogostoma ugro-žavati življenje mirnih pasantov. je nerazumljivo, kako hi smele biti ulice zaprte brez lastne krivde brezposelnim delavcem, ki ne zahtevajo nič d nize ga kakor dela in hočejo to pokazati. Prva govornica na shodu je bila Lucy Parsons, vdova po žrtvi kapitalistične bestije izza 27 let. Razuntega je bilo še nekoliko go-vorov v raznih jezikih. Policijski superi»te»de»t Schue ttler, ki je čital naznanilo o shodu v sobotnih časopisih, je poslal tja detektiva Fred Kruegerja in Her man Eastniaiia, ki sta prišla v halo v starih, obnošenih oblekah in markirala tam brezposelna delavca. Imela sta halog, naj zasledil jeta vse govore in poročata < njih. Nam je to sijaje» dokaz policijske nesposobnosti ,v Chicsgi. Schuettlcr mora imeti o ženialnost i svojih detektivov čudne pojme, če misli da so res sposobni poslušati nekoliko govorov v različnih jezikih,na shodu, kjer morajo paziti, da se »e izdajo, v gneči, v nenavadnem miljeju, pa da si bo do zapomnili govore v glavni vsebini in v detaljih tako, da bodo mogli podati zvesta, zanesljiva poročila o njih. Mister Schuettlcr mora sploh slabo poznati človeško naturo, če ne ve, kako nevarno je pošiljati policiste iskat take reči, o katerih mislijo, da bi jih policija rada našla. •* V tvttktfrtHK-niik evwpslrj.b . deželah: V Avstriji, Nemčiji, Rusiji pAšiljsjo »a shode komisarje. Policija izbira za take »aloge kolikor »logoče izkušene ljudi, odka-zati se jim mora na shodu prostor, s katerega lahko pregledajo vse, kjer udobno sede in ki si ga izberejo sami. Kar se govori, beležijo takoj ali pa stenografirajo; včasi imajo celo posebne steno: grafe s seboj. In vendar se je neštetokrat zgodilo, da so slišali reči, katerih ni nihče govoril; pred sodišči se jim je dokazalo, da so si sami taj sugerirali, pa bi bili prisegali, da so resnično slišali, kar jim je kdove odkod šumelo po ušesih. Schuettlcr pa pričakuje od detektivov ehieaske policije tako ženialnost! Po shodu so se udeleženci formirali v sprevod in so korakali po ulici Halsted. Spredaj so nosili črn prapor z napisom "lluugcr" (lakota.) V sprevodu je bilo Se več napisov, n. pr.: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh"; "Ne zahtevamo miloščine, temveč dela," "Glad ne pozna zakona." Nekaj Časa je šel sprevod čisto mirno svojo pot. Nič se ni zgodilo, in nič se ne bi bilo zgodilo, če ne bi bilo policije. Ali te je bilo po ulici Halsted toliko kakor da je bilo pričakovati procesijo tistih luuipov, ki so podkupovali policiste, ne pa sprevod brezposelnih delavcev. Schuettlcr je sklical mo-drosuknježe od vseh koncev in krajev, tudi jahače. In ker so bili navzoči, so morali tudi dobiti posla, oziroma so si ga »»»'ali poiskati. To je vedno tako. Nastop policije v masah navadno ne varuje reda, ampak ga kali. Na severni strani, med ulicama Madison in Polk, torej ko je bilo že )M»polnotiia jasno, da je sprevod mire», se je ulica Halsted naenkrat izpremenila v bojišče. I» zakrivil »i tega »i h če drugi kakor policija sama, ki je postala nervozna, ker ni bilo opravka zanjo. Pretvezo za nastop je našla v napisih, ki so se nosili v sprevodu. Z
  • na 5227 Butler SI. m'\ nridete Pittsburgh,. ~ ALOIS VANA — udelovatelj — sodovke, mineralne vode in rai- nib neopojnlh pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Canal 14* LOUIS RABSEL moderno urejen salun 460 GRAND AVE., KENOSHA, VIS Telefon 1199 A. FISCHER Buffet Razširite svoje znanje! Poučite se o sociai., . , , . ...» . . >, ■ ...... 'ago vsakovrstno pire duha! — "Proletaree" ima v svoji književni zaic^, 4 t d> in brošure: * «a okrepčUo. Ohlcage, ni Maksim Oorkl: Mati, mehka vezba..........................17« 1 ' Upton Sinclair (poslov. Joa. Zavertnik in It. Kaker): Džungel. Po iz chicaških klavnic........................................... Enrico Ferri: Socializem in moderna veda.......................... Mig Driava prihodnjosti . . .............................................20 Proletariat.......................................................10 Etbln Kristan: Nevarni saciaUzem........./........................10 Komunistični manifest............................................20 Kdo uničuje proizvajanje v malem...................................10 Socializem ...................................................... .10 Socialistična knjiinica. 2 zvezka in "Naša bogatstva"...............10 Kapitalistični razred..............................................10 Strahovi..........................................................16 Vojna in socijalna demokracija.....................................16 Prof. Wahrmund (poslov. A Kristan): Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost.............................,m..............25 V dobi klerikalizma...............................................20 O konsumnlh društvih.............................................10 Moderni politični razvoj.—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma .10 Zadružna prodajalna aU konsum....................................06 Štiri črtice. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič).................10 Kako Je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .10 Več roti . ...................................10 Katoliška cerkev in socializem.......................................10 Spoved papeža Aleksandra.........................................10 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. VABILO NA maškaradno veselico, -katero priredi Slov. Soc, Klub štv. 13 na Sygan, Pa. dne trinajstega februarja 1915 v dvorani društva "Bratstvo". Uljurino vabimo vaa aoserina riruštva in rirujro občinstvo, rin se mnojfo" brojno orisovejo temu vabilu. — Začetek ob aerimi uri zvečer. — Svirala borir izvrntn» goriba. Vstopni na za mote .r»0c.ženske so vstopnina proste. /a dohro zabavo in prigrizek hode »krbel ODBOR L sale armade brezposelnih, in ka« pitalisti ne bi imeli več tako o gromnega rezervarja, da bi kar zajemali iz njega. Zato je precej pojmljivo , da kapitalisti ne marajo takih posre dovalnic. In volja kapitalistov je vrhovni zakon. Žrtve alkohola. Tekom zadnjih 30 let je uničil alkohol 7 in pol miljona ljudi, več kot vse vojne v 19. stoletju. Po statistiki odpade na vsakih 7 ljudi, ki umro v starosti od 35 do 55 let, en človek, ki je poginil vsled nezmernega pitja alkohola. ADVERTI8KMKNT SLOV. DELAVSKA UtUMvIjMU du 14. ivimu PODPORNA ZVEZA Inker pori ivm M «prti« 1W» v «irUvl Pwb. Sedež: Conemaugh, P«. ulavni uradniki: Predsedniki K KAN PAVLOVÔlC, bul 706, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOttIP ZOKKO, K. F. D. 3, bo* 50, Weit Newton, Pa. Tajnik: AbOJZiJ BAVDEK, bo* 187, Conemaufh, P». Pomoini tajnik: IVAN PRÜ8TOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELJfi, «108 8t. Clair Ava., Cleveland, Ohl« Pomoini blagajnik: JOHIP MARINCiO, St. Clair Avn., Cleveland, o. ZAUPNIK: àNDRKJ VIDRIH, bui 528, Conemaugi», Pa NADZORNIKI: VILJEM 8ITTKK, 1. oadsoruik, Lock boi 57, Coaemaugh, Pa. FRAN TOMAWC, 2. uadiornik, Gary, Ind., Tolestou, Sta., bo* 73 NIKOLAJ POVÄK. 3 oadi., 1 Craib «t.. Numrej Hill. N. 8. Pittaburg. Pa POROTNIKI: IVAN GORAEK, 1 porotnik, West Mineral, Kau»*», bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2 porotnik, 274 Lunuen Street, Johnstown. Pa. ALJOZIJ K ABLING ER, 3. porotnik, Girard, Kanaan, R. F. D. 4. bo» Hfl VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., A202 8t Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiAi 4t. 4« Main 8treet, Conemaugh, Pm. POMOtNI ODBOR. ' Open dal Ivau, Coaemaugh, Pa., bo* 273. Gačnik Ivan, 425 Colemau Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, bo* 422, Coneuiaugh, Pa. Bevc Franc, R. F. D. 5, bo* 111, Conemaugh, Pa. 8uhudolnik Ivan, bo* 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, bo* 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUêTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., «lan S. D. P. Z. Zavertuik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., élan S. N. P. J. Martin Konda, 2856 So. Crawford Ave., Chicago, 111., élan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. OtefauCi* Martin, bo* 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 400« W. 31st St., Chicago HL, élan 8. D. P. A P. D. Goriek lvau, box 211, West Minerai, Kaus., élan A. 8. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLKAKTC, 400« W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjeua društva, oziroma ujib uradniki, so uljudno profteni, pošiljati vse »opise m denar, uvavnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj «t poaiija gla- 0 pravil, edino potom Puitnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih sakainic, nikakor pa ne potom privatuih čekov. V slučaju, ia opaaijo druitveui tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi IZKAZ DAROV društvu "Slov. fantje", Stv. 59. S. D. P. Z. v Maynard, Ohio. Darovala so «ledena društva: Dr. At. 1. $6.03, od l\u-dimo, kar še dremlje. Wencel Obid, organizator. LI8TXJ V PODPORO. Slov. soe. klub it v. 40 v Collin wood, (>., $10.00. — Dr. Slovenec, Atv. 75, S. N. P. J. v Ro«Iyn, Wash, $5.00. f ia ni tega drufttva $1.25. — Soc. klub št v. Im" v Kenosha. Wis. $5.00. — Dr. it v. 200 S. N. P. J. v N ok omis. III., $1.50. —-Dr. ' ' SIh via ' * itv. 1. S. N. 1» J.. Chica ko, Hl. $5.00. — Dr. v Livingston, 111. $1.00. — Rudi Bofceglav 75c. Anton Gradišar 50c. John CI arbor 50c. Joe Koss 50c. Vsi v Newark, O. — Lavo Zevnik 50c, Alois Kramaršič 50c, Mnth Iveiič 50c, John Vovrii 50c, Frank Pir-nnt 25c, J. Certulič 25c, J. Rarborič 25c, J. Novak 10c, P. Berger 15c. J. Bučer 25c, J. Brgles 25c, F. Strohar 25c, fl. Potočnik 25c, F. Apiemiller 50c. Vsi v la Salle, Til. — Mike Solar 25c, J. Mestar 25c, J. Pefko 25c. Vsi v New-burg, O. — J. Kokalj 60c, J. Mihelič 50e. Neimenovan 25c. L. Stock 10c. A. Props 25c, F. Korltnik 25e, .T. Bo iič 25c, J. Birsa 10c, K. Bolko 25c. I*o Stock 10c, Nekdo 15c, Neimenovan 15c. Neimenovan 15c, F. Nonne 50c, R. O-grajeniek 15c, John Trchel nabral v veseli d ru ¿bi $1.00. Vsi v Herminie, itv. 2., Pa. J. Bric 25c, Fr. Kastele 25c. J. Drap 25c, M. Barlič 28$, M. st.-rn 2.V, V !Trbas 25e, M. Turntek 25e, M. Oster-nmn 15c, Ig. Kolar 10e. Vsi v Ilermi-nie, Pa. — John Plele 45c, M. MineriČ 10e, T. Mihelchich 10e, F. Crcich lOc. A. Berger 10c, J. Skupen 10e. J. Maj nnrich 25c. Vsi v Roslvn. Wu«h. P. Kolar 25c, T. Lučič 25e, F. Stariha lOc, R. Sepič 10e, T. Mame 10«, V. Milo* 5c. Neimenovan 15«*. Vsi v ('le Eluut, Wash. «— Joe Spratx ."Oh-, M. Poli« k 25c, J. Hut i 1« nil 25c, F, Remec 25c, A. Kustelic 25c, J. None 25c, J Zupau 25c, M. Me/uarir 25c, J, Murti-uac 25c, J. Badovinac 25e, J. Skovič 55 c, J. P rebec 25c, M. Konečni 25c, N. Ogujaiiovič 20c (('lani soc. kluba), M. Kouečni 25c, M. Meznurič 25c, F. K obet i c 25c, J. lvančič 25c, P. Jelec 25c, J. Radovinac 25e, J. Sone lOc (čla ai H. N. P. J.) Vsi v Kleiu, M out. — Mike Pleš lOc, J. Koshak 25c, F. Turk 25e, Kozina 5i«, J. Zerovec lOc, T. Ran ulk 5c, T. Jurcu 25c, F. Oder lOc, J. >ebastiaii lOe, J. Kastelic im-, J. Jure ič lOe,« J. Modrijan lOc, M. l^ampret 10c, J. Babic h 10«*, Mary Susteršič lOc, Mary Kucler 10c, Mary Klinar lOc, F. lier^ant 5^, J. Prestrl lOc. Vsi v Ke iiwhH, Wis. — M. Pleske 50c, J. Bu-ha r 3m-. F. Lisac lOc, J. O/.anič 50c, \. To mat ich 15e, B. Prkich 25c, M. ) oi n ich 25c, G. Lisa«* 25c, G. Sumiua .'.le, J. M ay na rich 25c, M. K e ¡tele 25c, Berg 25c, D. Zor ich 20c, N. Hapei Oc, J. Kroataieh 25c, J. Pleshe 25c, P. vunkovič 25c, A. Gaspurich 25c, A. Janaček 25c. Vsi v Ktralyn, Wash. — F. Freu k o 25c, A. Zvol 10c, A. Korič 10c, J. Ilogler 10c, J. Bahara 10c, A. lt#»]HJtnik 25c, M. Mihelič 10c, J. St i '«novit 10c, T. Fei/. 25«'. V«i v Ilrer«-' on. HI. — M. Stichauner, Whiting, Ind. 65c. — Karoliue Sorn, Cleveland, 1. 10c. — Valentin Limoni, Sublet, Avvo. 65c. — F .Karua, l«a Salle, 111. !" c. — J. Robick, A runa, Pa. 50c — »r. " Slovenski dom" *tv, mu, s. N. J.. Chicago, III. $2.00. Opomba upravuiitva. Nekateri so tam poslali ra/lične izreke, v katerih titi/.irajo reakcijo itI jmino, da ne •ode /umore, ker i*tih vsled potnanj--aiija prostora nismo priobčili. Lepa Inula vnem! ZA DESETURNI DELAVNIK. Dne 4. marca 1914. je bila proti veletrgovini Boston Store vložena tožba zaradi kršitve zakona o de seturnem delu za ženske. Proces s»* je od mnogih strani zasledoval velikim zanimanjem, zlasti od t rani delodajalcev, ki so upali, !.t zmaga preti sodiftčcm tvrdka na ta način, da razglasi sodnik po priljubljeni metodi neustavnost 'a kima. Na drugi strani si' jr zanimala -a procrs živaluio Womans 'traiK 1'nion League, ki se je bila naj več trudila, da je bil zakon spre. iet \ ilržavni legislaturi. Pod p i •nI jo je bil državni tovarniški Mfld/ionik Oscar F. Nelson. Zdaj je stvar odločena. Zastopniku, tvrdke, pravdnik.\ Rosi-ntlial in Kennedy, sta napa lala v Ijavnost zakona, eeš da '»asprotuie ustavi. Branil je zakon pravdnik Reed. Sodnik Prinib ville je izrek^ voilbo proti poslovodji Bostot) Štora, proti Ti. Rot te ju, zastopni ku Weiss Co.. in proti Ti. Wolff Mfg. Co. S tem je izrekel, da je zakon ustaven. BO WILSON ÖE KANDI DIRAL? To ji- vprašanje, s katerim si nekateri veliki meščanski listi mogočno belijo glavo. Pred kratkim ji* bil predsednik v Tndiana-nolis. kji*r je bil sprejet z veliko paradi», in kakor se razume, je i-meT lain; tiidi Tclik- - driigim je dejal, da bodo imele Zedinjene ilržave nemara še prili ko da izreko svojo sodbo o tem, kar ie storil. Politični avguri so začeli te be sede premetavati semintja, in nekateri so iz njih izvedli zaklju-("•'k, ila bo Wilson pri prihodnjih volitvah zopet kandidiral za predsednika; tedaj da bodo Zedinjene države z izvolitvijo ali neizvolit-vijo izrekle svojo sodbo. Wilsonu ni prav, pa je izjavil, ila mu niti oddaleč ni prišlo na misel napovedati z onimi besedami ponovno kandidaturo. Toliko torej sedaj vemo. Wilson ni dejal, da bo zopet kandidiral. Seveda tudi ni dejal, da ne bo kandidiral. Preroki so zdaj tako pametni, kakor so bili prej. VOLILNO SLEPARSTVO. praktieiral volilni, svindl v Terre Haute kar vclcindustrialno. UNIČENE UMETNINE iz St.. Louis, Al o., poročajo 13. japuarja: Danes zjutraj je nastal v hiši Jackson Johnsona v University City ogenj, ki je uničil razne umetniške vrednote, meti njimi tudi portret "Viscountes Melville" giasovitcga angleškega slikarja sir Th. Lawrenca. Johnson ji' skušal m I ret i v gorečo hišo, da bi rešil lo sliko, ali plamen je preprečil njegov namen. Tudi avtomatične »rglje, vredne 10.000 dqlarjcv, ji' uničil ogenj. Stavba čikaskega kolodvora. Podpredsednik Pennsylvanske železnice A. M. Schoyer je naznanil, da se prične z zgradbo ci*u-t ralnega kolodvora za tovarne vo-'.ove meseca marca. Tako je bilo sklenjeno na si ji prizadetih želez niftkih ravnateljev. Pričakovati je, ila dobi na tej stavbi nekoliko tisoč brezposelnih dela. / Upravnik jetnišnicc Orawford v New Castlu, Deluvare, ki ji' ob najhujšem mrazu na dvorišču ječe bikovko zbil |M't jetnikov, ji' vi'-lik nasprotnik socializma, ker jMivzroča surovost. < ŽELEZNIČARJI - Zvezno razsodišče med zapadui mi železnicami in njih uslužl cnci isdaljuje svoji» ib-lo. Te dni je bil zaslišan glavni predsednik kurjače v A. C. llawlcv, ki j<« izjavil, da •n' bi moglo biti toliko smrtnih nesreč na železnicah, ako bi železniške družbe izpolnjevale svoje dolžnosti. Unija kurjačev mora izplačevati ogromne svote za posmrtnim1 in je v zadri.lib desetih I lili izplačala za smrtne slučaje v svoji organizaciji 3,270,176 dolarjev. Za smrtne slučaje in ne-igodc je izplačala v enaki dobi 6,-145,816 dolarjev. Od smrtnih s!u-•ajev nn'il člani unije jih pri! aja 17 odstotkov na račun železi :.;kib lezgod. Kar si' tiče trditve, da .so zdkle /< ¡« zniške ih užb«- miljdfu '.a varnostne naprave in da zato mc morejo plačati boljših mezd, je li jal priča, a ni treba družbam plačevati tof '¡ko odškodnin kakor prej. II. J. I larris, ki je bil prej izvedenec v statističnem uradu zve-'tictra oddelka za delo, je izj-nil pred razodiščem, da je kurja?c\o delo ši» težje od nevarnega stroii vodjevega dela. Predložil je rame ilokaze, ki jih je dobil od "Asso-eiation of Life Insurance Medici1 Directors". KATOLlfiKI BRATJE SO HUDI. Iz New Vorka poročajo: Katoliški hujskači, ki se zovejo "Columbovi viti'zi", so imenovali koiiiisijo. katero so obenem tudi dobro podprli z denarnimi sredstvi, da nastopi z vso odločnostjo proti svobodomiselnim zvezam in listom ,ki si prizadevajo, pregnati katoličani« iz javnih uradov." Komisija Columbovih vitezov se sestane na posvetovanje dne 6. marca v Cbicagu, in pozneje se bodo vršile konference v vseh večjih mestih. Zveza teh famoznih "vitezov" je že uvedla kazensko postopanje proti nekemu zelo razširjenemu "protikatol škemu" listu, druge bodo pa nasledovale. Predsednik komisije je neki 'col.' P. H. Callahau v Louisville, Ky., drugi člani so: Joseph Scott iz Los Angeles, Cal.; Albert Ö. Bag-ley iz Vancouver, B. C.; Thomas A. Lmwlcr ir, Lansing, Mich, in Jo-si'pb C. Pelletier iz Bostona. Cc govore "Columbovi vihihite-zi" o preganjanju katoličanov v Ameriki, si' smeŠ jo, da se bodo' še voli krohotali. Cospodje bi K radi imeli taki* privilegije, kakor so jih veasi uživali na Španskem. Ampak za to so malo prepozni vstali. Pro8pcriteta. Dne 12 t. m. se je vrnil ilržavni zakladnica r McAiloo s svojega potovanja po zapadu. "Skoraj \ vse kraje po zapadu", je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, '*sc je vrnila prosperiteta. Posebno lepo sta začeli procvitati trgi.»-vina in obrt. Upati je, da se tudi prebivalcem po zapadu vrnejo boljši časi." Da, upati je lepo. Ampak rad: bi poznali tisti' naočnike, s kater' •.ni je potoval ni'ster MeAdoo, d: je mogel videti tisto velikanske prosperiteto, o kateri delavci absolutno nič ne vidijo in ne čutijo. \LI JE TUDI TUKAJ GRAFT? Znani n< mško ameriški iznajili-tel j Louis (lathmann, ki ji' prej ži-,*cl v Chieagi, je bil preti kongresnim senatnim odborom za izdatke /ojnega oddelka zaslišan in je iz-iavil, da rabi Nemčija Sedaj nje rove močno eksplozivne snovi, f 'enterimi so bile tudi trdnjavske '.grailbe v Liege in Antw»'rp°n u ničene. Pravi ila se ie dolgo trn lil da bi bil zainteresiral u- radnike ameriškega artilerijskega departmenta za svojo iznajdbo, pa ni storil nobenega koraka za prodajo v tujino, dokler ni bil njegov izum V Ameriki odklonjen. Artilerijska pisarna je baje zatajila vsa ta dejstva, Nadalje je pravil, ila so pri poizkusih pred ameriškimi častniki njegovi streli prebili oklepe po šest do deset colov in da si- je vsled uvedbe močnih eksplozivnih snovi izprcmeuila vsa teorija streljanja in so zalo obrežne utrdbe Zediujenih drŽav brez vsake cene. VOJAKOVA SREČA Avstrijski listi poročajo: "Pre-tre8ujoč prizor se je odigral v sol-nograški vojaški bolnišnici. Preti nekoliko tedni so pripeljali tjakaj nekega 'ogrskega pešca, ki mu ji' krogla iz puške poškodovala obe očesi in prebila nosno koat. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov je revež izgubil vid. Vendar pa je mislil vojak, da je samo obveza kriva, da ne vidi, zato je vedno prosil, naj mu vendar snamejo obvezo, tla bo "vsaj za trenutek videl solnce." Da ne bi se morda preprečilo ozdravljenje vsled prevelikega razburjenja, se mu n so upali povedati strahovite res^i^e. Končno se je vendar "odloČil neki zdravnik, tla sa pripravi na t ?-ki» usodo, ki ga ji- zadela. Vojak pa je takoj poj mil grozno resnico, ki mu jo je zdravnik samo namignil. Strašen krik se mu je izvil iz prsi, krik. ki je vse navzoče iranil do solz." To je en tak slučaj. Ali kdo se-šteje vse podobne prizore ? NAZNANILO! Naznanjamo, da so "Družinski koledarji" vsi razprodani in da na i nobeden več za istega ne nošlje naročnine, ker jih nimamo več v zalori. V slučaju, da ima kdo še večje število koledarjev, katerih ne more razprodati, naj nam iste vrne po expressu. Dotični, kateri so naročili kole darje in še ne plačali naj nikar vedno ne poprašujejo za cene in račune. Zaključek direktorija " Juoslovanske delavske tiskovne družbe" se glasi, da se za to leto pri najboljši volji ne more dati nobenega popusta. Račun si toraj lahko vsakdo naredi sam. Pošlje na j toliko man je kakor po 35 centov komad — kolikor je^ plačal expressnih stroškov! Celoletni račun Jugosl, Soc. Zveze od 1. januarja do 31, dec. 1914. DOHODKI Pred kratkim smo poročali, dr je bilo v Tcrre Ilante, Tnd., velik' število ljudi aretiranih zaradi vo lilnib sleparij pri zadnjih volit vab. Zdaj poročajo iz Tndianapo lis, da jih je sedem zveznemu sod niku Andersonu priznalo svojo krivdo. Ugovore proti obtožbi si vložili le trije: Major Donn Ro berts, sodnik Eli Redmsn in šer;^ Dennis Sbea. Kakor kaže, se je .5 c h. OS ____t?" ii- Nanske '.njiiice 3 Č : ~ O _ X If es a. je X e M « Y? Ž C et G . K « n je U ' v — « C • .m ■ ~ C. C — «B .-.îc tí Jî ♦» 8| v. S* « H ■ t. 1 o e N ce fr o a Ou a M rr Tanuar . . . ______1$ 523.20 ♦ 4.41 ! 3.35 t 23.08 $115.96 ♦ 12.01 ♦ 3.25 $12.42 $158.00 —.— ♦ 855.68 •Vbruar . . .*____' 339.15 2.57 33.75 4.95 8.90 10.70 —.— 12.50 2.50 —.— 4.57 419.59 Marc . . . .......f 414.50 5.38 19.70 4.70 8.83 —.— —-.■— —.— —.— 72.00 260.56 785.67 \pril .... .......j 412.90 5.1 rt 7.60 7.30 ' 4.75 • 2.85 26.98 —.— —.— 17.75 .10 485.29 Maj . . . . ........ 365.40 4.54 3.75 2.25 13. IS —.— 1MJ7 —.— —.— 75.35 2.46 621.90 Junij . . . ______I 344.00 2.45 j —.— ¿00 5.35 —.— 94.58 —.— —.— 70.00 12.30 533.68 *aHj\ ... .. ••<90.44 2.15 j —.— 10.40 10.63 iihToo 71.80 —.— —.— 50.00 2.49 637.91 Avgust . . . ...... 364.97 'J.So j — Î.2C —,— , —.— —.— — 49.00 518.34 September . ..... 298.20 3.46 1 —•— 3.80 —.— tl.75 ' —.—- —.— 22.08 351.29 Oktober . . .....1 382.85 .85 ! —•— i 1 7.90 15.00 —— 95.55 —.— —.— —.— 59.93 570.08 November . .... 302.90 l.rtrt —•— 1.15 9.5«r ' —.— 33.60 -—.— —.— —.— 21.37 370.18 December . . . 350.88 3.60 . —.— 4.65 —.— «.80 _ », 21.60 —.— 17.65 460.18 Skuj»aj . . . 2,239.16 474.30 j 184.75 1 84.41 f 643.0 [) 369.92 $229.51 ♦6611.31 $15.75 $36.52 ♦443.10 ♦450.51 ♦6,609.89 i z d a t k • A "J 2 "«• -7 6 a. * e G »T ! B — i - g : 1 1 .5 - m % "Z* w S.- ■r § = 1 V e . •S'i .E 2 3 S s ?! *£ .1 rr * * t o mJU « • V* km > 4, >V s- a G ■ Cnh___ o a N a m a >2 N <8 a. je > £ o a O» 3 M armar..... flO.W ♦mríT^i •jss.Oo ♦39.20 ♦53.10 ♦ 1~20 ♦7.38, ♦1.50 ♦ 5.50 $ —.— ♦ 787.09 Februar . 170.00 33.00 15.9M —.— 60.50 30.00 —.— —.— 32.25 4.85 — 346.58 tare....... 206.30 18.00 15.00 —.— i —.— -r-.- —.— —.— —.— 5Í50 >-> j 4.60 425.66 674.56 \pril....... 205.20 69.70 15.28 —.— i 75.00 54.50 5.00 3.50 3.25 —.— 32Í30 —.— —„_ 463.73 daj r....... 182.70 30.00 10.15 —.— i 75.00 12.00 —.— —.— 1.54 —.— —.— —.— 376.15 687.54 Junij....... 171.(Ml 24.00 10.00 —.—^1 70.00 10.00 —.— 13.00 —.— —.— —.— —.— 176.48 474.48 Julij....... 196.60 41.40 25.00 50,00 —.-»- 90.00 9.75 13.00 —.-— —.— 3.65 170.00 599.40 August..... 182.72 53.40 18.50 —— i 20.00 M.oo 5.10 7.62 —.— —.— —.— 5.60 171.27 472.21 September . . Í47.64 24.00 14.00 —.— 10.00 10.00 —.— 18.50 —.— —.— —.— 11.77 97.00 1 332.91 Oktober . 189.50 96.X0 18.84 1 —•— —.— 117.97 80.80 2.00 — —.— —.— 190.70 696.61 November . . . 153.80 24.IK) 14.00 —.— ' —.— 17.25 —.— 5.65 —.— —.— ,T60 109.95 328.25 December . . 172.90 ■24.00 18.00 25.00 40.00 6.50 10.40 8.30 b- —.— 100.53 138.12 543.75 Skupaj . .. . 2.239.16 474.30~ 184.75 94.41 j 643.00 .169.92 270.50 71.62 23.47 6..-.0 •4.55 134.00 Fi .855.33 16,407.11 Dohodki : Izdatki . rt,4ll7.11 Blagajna dne 31. dec. . 202.78 IMETEK Na roki dne 31. dcc. 1014....... Klubi dolgujejo Zveri ........... 9 delnic J. 1>. T. D............... Znaki, tiskovine in pohištvo . .... Na banki za tver.no tiskarno..... Skupaj ....... DOLG Stranki za znake in tiskovine.... Klubom kredit ................. .....$202.78 ..... 123.09 ..... 90.00 ..... 114.00 . . . .t,SUS M .. .♦3,412.81 ♦44.41 2.40 46.81 Cisti imetek . .............$3,366.00 Tajništvo J. 8. Z. P ROLBTA H BC Etbin Kristan: LAKOTA Mala, neprijazna soba, napol-njena z zaprašenimi, debelimi knjigami iu pisarijami, med katerimi izgine skoraj vse skromno pohištvo; nizki strop, mala okna z zelenkastimi, skoraj neprozorui-mi šipami; kriiek in dve sveči na stari, podolgasti mizi ter na steni zbledela podoba "J ust ice" z zavezanimi očmi, z mečem in tehtnico v rokah; vse to vzbuja čudna, nekoliko melanholična, nekoliko tesnobna čuvstva v človeku. Obiskovalec čuti instinktivno, da jc tukaj nekaj neskončno pravilnega, suhoparnega doma, nekaj srcu tujega, sovražnega. V onih knji gah na mizi so zapisani suhoparni, kruti paragrafi, ki poznajo h greh in kazen; a v onih pisarijah na katerih leži umazan, debel prah, je zabeleženo, kdaj, kje in kako se je ta ali oni paragraf uporabil. 0'lovek misli spričo te brez-izjenine pravilnosti nehoté na fo silije, na življenje, ki je okame-nelo v globinah zemlje pod težo stotisočletnih plasti; rastline iu živali iz prastarih pozabljenih časov, ko še ni bilo človeka na zemlji, prihajajo nam v svoji nekda nji.neizpremciijeni obliki pred oči — vso na njih je, kakor bi bilo živo, a vendar je kamen. Prav ta ko okamenelo se nam vidi življenje tukaj. Zaiuan iščeš tu nagibov, ki žive v vsakem ljudskem srcu. Čuvstva iu strasti, brez ka-i terih st ne moremo misliti iivlje-nja, so tukaj 'popolnoma "neznane, One knjige, one pisarijo so brez •srca, kakor kamen, in brez srca s« ljudje, ki sedajo na stol za ono mizo danuadan od osmih dopol dne do petih popoldne, dokler jih ne pokličejo po dolgih letih v drugo, podobno sobo, ako ne umr« prej na svojem mestu. Srce se jim je izpremenilo v paragrafe paragraf je trd, je kamen! Tudi danes sedi sodnik na svojem mestu; poleg njega mlad zapisnikar, ki misli, da ni na vsem svetu nič taki» važnega kakor to, kar zapisuje on v dolgih, pravilno sestavljenih zapisnikih. Na koncu mize se ziblje javni obtoževalec na stolu, kadeč kratko svaljčico; z izrazom svojega lica izkuša vsemu svetu dokazati svojo brvzbriž no8t. Kdor ga vidi, bi moral mi sliti, da se ne zanima za nič raz ven dima, ki «lela fantastične kro ge v gostem, prašnem zraku. O živel bo šele. kadar pride prvi obtožence v sobo, kadar mu bode zahtevati, naj se kaznuje greh p« določbah neizprosnega zakona Liki Krinije v starih mitah <írko\ sledi grešniku za petami in zahteva kazen. Nič druzega ne pozna kakor strogi zakon, ki hoče po koro za pregrehe. Zaman mu izkuša krivec ubegniti, zaman briši svoj sled, zaman bi rad zatajil svoje delo. Zasledovalec se ne da premotiti, ne omehčati; on ne posluša opravičevanja, ne pojasnje vanja; 011 ne vi«li solz v očeh, n« ble«losti na upadlem licu, ne tresočih udov — on pozna le irreh. kateremu določa postava kazen. Fiat justitiav pereat mundus! Sodnik pogleda na uro ter po zvoni. Točno ob devetih se pričenjajo razprave. Pedantični red zahteva, da se ura spoštuje. Sodnik, človek v štiridesetih letih, si popravi naočnike, ki so mu doso-daj viseli na nosu, ter si ž njimi zakrije sive, nekako trudne oči Pogladi si nagubančeno. nizko čoln, katero je vendar vsled velike pleše videti jako visoko, pogleda na akte, ki leže na mizi, ter pozvoni. Zapisnikar pomoči pero v črnilo, obtoževalec se odkašlja Tedaj se od pro vrata in v sobo stopi star mož, kateremu je videti, go iu težko delal. T« svedočita žuljavi roki, to dokazuje prikhmjeno telo, katero slabe noge jedva nosijo. Mož jo menda tudi mnogo trpel. Beda je vpisala svojo zgodovino na to suho, ustrojeni k«»ži podobno lice. Tudi njegove oči gledajo trudno v svit, kakor bi to dušo nič ne zanitralo, kar se godi na svetu. Roke vise ob izmučenem telesu, kakor bi bila v njih tajna < gronina teža. Vse jc mirno na tem truplu le palec desne roke sc pomika počasi semtertja, kakor bi ga gibal neviden mehanizem. Kdor površno sodi, bi mislil, da jc mož prepričan fatalist. Sodnik prelista počasi na mizi ležeče spise liki avtomat, potem začne razpravo: 41 Vi ste kradli, kaj!" "Pa, gospod." "Ali ne vesta, da je to greh t" "Jaz sploh več in» vem, kaj je greh. Sto in sto ljudi krade in goljufa kar na veliko, a nihče ne pravi, da so grešniki." "Zakaj ste kradliT" "Bil sem gladen." va se mu da se je pri«lružila težkim uiisliiu š«' neka telesna bolest. To prihaja gotovo iz žclodca. To je menda že glad. Počuti s«* že jako slabo. Vsi u«ljc ga bole, kakor bi bil prav močno prctc|>cu. Čuti tulili, «la mu je žcl«xb:c prazen. Gre "Tako! Tatvina je kazujiva, a-1 doc mimo neke gostilne, mu zadiše li vam je to znano!" I razne pečenke in instinktivno I10- Mož ne odgovarja. Razprava se če stopiti v sobo. Spomni kc, da kmalu konča. Javni obtoževalec predlaga, naj se uporabi zakon, s«>«lnik prebrska nekaj listov v knjigi, ki leži pred njim, potem vstanejo vsi in sodnik razglasi so«lho, glasečo se na tri mesece zapora. Obtoženec se obrne ravnodušno ter odide v spremstvu stražarja iz sobe. Druga razprava s«- prične. triaden je bil. Kaj je neki to? Vsak dan prihajajo tatovi pred sodišče, ki se izgovarjajo, da so gladili. Vsak dan. — Pri drugih so-d išči h je menda tudi tako. Mar je toliko gladnih ljudi na svetu? Iu kaj je vendar ta glad, da ljudje radi njega kradejo? Kako je mogoče krasti? Krasti!! Že beseda je tako gnusna, «la se je mora človek prestrašiti. Krasti je grdo, nepošteno, nečastno, a vendar kradejo Ijiuljc, baje zato, ker so gladili. Kaj je torej ta glad, ki zapeljuj« ljudi, «la pozabijo na zakon, poštenje, čast? Ves dan se je vrtela ta misel sodniku po glavi. Nikakor ni mogel razumeti, kako more glad nekaj imaginarnega, neko prazn« čuvstvo prisiliti toliko ljudi, th kradejo. Ori ni hotel verjeti, «la b mogla biti v lakoti res takšna sila \ vendar mu jc lulo čudno, da s< izgovarja toliko ljudi z lakoto. Kaj. je torej glad ? Ako. ima res toliko tajne moči, da prisili človeka na tatvino, tedaj je more'ot mnogo ljudi po krivem obsodil Kaj, ko bi sam spoznal, kaj je vendar ta glad? Ta misel ga ni več zapustila. Se- »la določa zakon točno in strog« kazen vsakemu hudo«lcleu. On si ii- vedno ravnal p«» zakonu A morebiti - kdo ve —- morebiti vendar ni storil prav? Vsekakor s» hoče prepričati. In ko se mu je ni'sel ustanovila v glavi, je takoj jel pripravljat' vse, kar je bilo treba, «la izvede svoj namen. ¿1110 in d« en je poslal v kopelj ter jim dal s seboj denar, kar ga je imel. Potem j« pregle«lal vse stanovanje, da ne bi ostala kje kakšna jedila. Ko je bil spremil ženo na kolodvor ter se vrnil domov, je takoj požclel jedila. Resni mož so jc na smejal. Ta želja se je vzbudila gotovo h- radi tega, ker se je namenil gladovati. To je bila pač povsem naravna reakcija. Kadar pozabi svoj namen, bode že bolje. Vendar se pa ni mogel ¡znebit» misli, da gladuje. Neumnost ! Opoldne je še jedel kakor vsak dan. T«»rej še ne in«»re biti gladen. Morda si tudi tatovi le domišljujejo. da so lačni? Kh, kaj bi se ukvarjal s takimi mislimi? Rajši poj«le v ^kavarno. A spomni se,da nima denarja. Obrne se torej in premišljuje, kaj bi storil. Nič mu ne uga-ia. Brez namena hodi po trgu sem-tertja. Spomni se, «la s«> mu j«' «►«! peljala «lružina. Druga l« ta je 1 takem slučaju vedno mislil na ž«'-»10 in otr«»ke. liCtos pa ne more. ^nm n«* v«*, kaj pravzaprav misli 11 koncu postane nevoljon. Nič mu ne ugaja.-Ovratnik s«- mu doz«leva preoz«'k. Ako se mora na cesti k«>-niu izogniti, se razjezi t«-r pogleda nesrečneža srdito, kakor bi mu hotel prisoditi m-kaj l«'t j«če. Ko pogleda na ur«», vi«li da j«' hodil sk«>-raj štiri ur«» brez namena, brez cilja in brez pravih misli okoli. Nameni se domov, h«»teč kaj citati. Prišedši v stanovanje, mu zopet ni nič všeč. Zop«>t bi rad kaj jedel. Sedaj jc pač menda res gladen. f'itati im more, m«ir«la zato, k«r. je preveč truden. A kaj bi «lruz«ga delal? Nekaj časa se sprehaja po sobi, potem pa sed«» v naslonjač. Jedi ni v hiši; sploh noče jesti, ker želi spoznati gla«l. A piti mora. Napije se t«»r«'j vode. Čudno. Navailno ne more piti več vode. kakor malo čašo, danes j«' pa popil več velikih kozarcev. A s«'«laj mu ie jako čudno v želodcu. Sedaj bi š«' rajši kaj jedel. Da pozabi na svoje misli, se vloži» v posteljo, a dolgo ne more za spati. Ko se zjutraj zbudi, s«« hitro obleče t«-r odide v urad. Počuti se sicer slabega, a ker ima pri sodniji mnogo «lela, pozabi na včerajšnje misli. A ko zapusti pisarjio, se takoj povrnejo vse ter ga nadleiru-•jejo še bolj kakor včeraj. Dozde- nima «Icuarja in da noče jesti. Pravzaprav — morda bi bil jedel vzlie svojemu nsnicnu, ako bi ic imel denarja. Da, gotovo bi bil je-dol. Kaj treba njemu gladovati? Njegov namen ni nič «lrug«ga, kakor čudna neumna sentimentalnost. Ljudem v njegovem položaju ui treba trpeti lakote. A kaj naj st«»ri f Najbolje bi bilo, da si izp«i-s«»«li kje denarja. A kje? Nekaj znancev sicer ima, ki bi mu lahko posodili, a kaj naj jim pom'of No, to m mogoče, ker bi se osmešil. Pač — «'nega prijatelja ima, kateremu laljko vse pove. Napoti se v njegovo stamivanjc, a pride zaman. Prijatelj j«' odpotoval. Kaj t «»rej s«'«lajf Naj bi šel zopet lačen spat ? Ne, 11«'! Sedaj ž«* ve, kaj j«' gla«l. To j«' res jako neprij«'tno čustvo, hud«» čustvo. Ni se čuditi, ako neizobražen Človek, kadar je lačen, res kaj ukrade. Vsi« ga že boli. Knjiga mu pride ne misel, a takoj je prepričan, «la danes ne more citati. Sedaj nima Iruge misli, druge Šclje, kak«»r da se najé, i'de mu obhaja nekaka auzlica. Ali j«> to n«Tvnzn«>st ali glad i Čustva, ki ga navdajaj«», >«» vedno bolj «livja, živalska. Je-st i, jesti hoe«>! Hodeč po ulicah, pride «1«» kavarn«*, v katero več irat zahaja. Brez pomisleka stop: vanjo. Markčr, ki ga pozna, nu prinese takoj ka\«> in kruli. Sod uik hitro poj«» in popij«'; rad ,b'i *il j«'«li 1 še več kruha, a sramoval sv ga je zahtevati.-Vzame časnik v roko, a tmli tega ne more čitati Markčrju pravi, da jc pozabil «li nar doma. Pri teh besedah ga ob lij«' r«iečica. Potem odi«lc domov Trudi li j«', «la ga komaj noge mršijo. Pnšedsi domov, s«* vh že ta koj v posteljo. Dozdeva s«- mu, «la je bolan. Oči ga pcč«*jo, glava mu gori, vsi udje s«' mu tresejo. Dol go ne more zaspati. Ponoči ga mu čijo težk«' sanje. Ko se zbu«li, mu i«1 j« «l prva misel. P«)iščo zopet pri jatelja, a njega še ni doma. Brzo javil l»i rad ženi, naj mu pošlj« denarja. A nima potrebnega «le narja za brzojav. V urad u«v gr«' <'uti, «la ne more «lelati. Divj«- mi sli, ki so ga ž«' včeraj obhajal«' pojačijo s«> danes. Ljudi, kater« sreča na ulici, gleda tako srp«», kakor bi bili vsi njeg«.»vi sovražniki Nehote misli: oni s«» siti, a jaz s«-n. lačen. Čuti, «la bi v t«'in duftcvncm razpoloženju lahko ubil človeka Njegove teb'sne bolečine so ve«lno večje. Posebno v želodcu in okoli sr«-a ga vse boli. Iu vsi udje so mu slabi. Misli so mu nejasne. Kad bi nekaj storil, a ne ve kaj. Duh j« «li iz gostiln ga nciznvčeno draži. Ka «lar za«liši p«čenka, bi najrajši razbijal in ubijal. Da bi s«> izogni temu, o«lide iz nu-sta. A tudi v goz-du nima miru. V goščavi najd« kisle drnule in jih pozoblje. S««dtrga eno in jo xačnc kar na ulici j«isti. - V teni hipu mu položi stražnik roko na ramo. VJETNtKI V RUDNIKU Iz Miihlbacha pri Bischofs-lofnu poročajo "Prsger Tsg-ilsttu" z dne 3. deecmbra: Kav-natcljstvo delniške «iružbe za pridobivanje bakra v Miihlbachu (Mitterberg) pri Bjschofshofuu je zaprosilo pri vojnem ministrstvu na Dunaju, «la ji da 200 ruskih vjetuikov za ru«lokop. Prošnji je ministrstvo ugodilo in še meseca decembra pride m-iu 200 ruskih rudniških kopačev. Stražilo jih bo 20 črnovojuikov in dva podčastnika. Stanovali bodo v jetniki v rudniški hiši Barbara 11.; p«»slopje in vrt ob hiši so ogra«lili s tri metre visoko ograjo iz bodeče žice. Na eni strani prihajajo iz \ vat rije poročila o velikanski brezposelnosti, ua drugi pa . t. m. j«- «livjal v N«v\ Vurku vihar, ki je vel s hitrostjo 54 milj na uro. Poškodovanih j« bilo najmanj setlem oseb, «ločin sta bili «Ive ubiti. Na -'». Ave. pri poslopju št. hOl je Vrgel vihar del strt-h«' na zgra«l bo na*nu je bil povožen'' «>< nekega avt«»mobila bivši poliei* James Costello, k<» j«' šel prek« ei st«*. Avtomobila ni mogel z^ipa žiti, ker j«» imel razpet «ležuik; SKLADATELJ ZAJC UMRL. V Zagrebu jc dne in. decembra umrl hrvaški skladatelj Tvan pl. Zaje. Rojen je bil 3. avgusta 1834. Bil j«' plodovit komponist. V mlajših l«ktih je komponiral več operet in manjših oper, izmed katerih se jih je več pelo tudi na Dunaju. Najbolj znana je njegova velika opera "Nikola Subič Zrinjski". Število pesmi j, ki jih je komponiral, je zelo veliko. Bil j«1 .prijatelj delavstva. Njegov zadnji rojstni «lan j«' proslavil« socialistično pevsko «lruštvo *J«vd-nakost' s koncertom in komersom, ki ga je bil tudi jubilar kljub sv«»-ji visoki starosti obiskal. POZOR! Kdor se hoče naseliti v z«lra-vem podnebju,kjer ni nikdar prevroče in nikdar premrzlo, naj se zglasi na spodaj podpisanega Imel bi rad za 8«>sc«lc rojake na {»rednega mišljenja. V slučaju «la bi bilo kateremu moje posestvo všeč, ga tudi prodam. Posestvo je zraven jezera. Cena za gospodar ska poslopja in 5 a krov zemljišča je $000. Pojasnila daje John Wertlen, Box 32 I 2x adw) Birmingham, Wash TEMELJITOST Temeljitost j«* podstava usp«-š-nosti. Karkoli ptnlvzamemo, mora biti storjeno na temeljit način. To je p«>sehno istinito o stvareh, ki se tičejo našega zdravja. Ako se ne počutite «lobro, ne čakajte, dokler s«» vaš«* nerazpoloženje razvije v bolezen, ampak takoj ga zdra vite in to temeljito. Ako pride vaše nerazpoloženje iz žclodca ali je pa v zvezi z zapeko, izvolite si Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino. V«"asih zadostuje nekoliko nierie, včasih ga je pa treba dalje časa rabiti. TA src«! stvo bi morali rabiti tudi pri izgubi teka, koliki in slabosti po oslabljcnju. V lekarnah. Cena Triner, izdelovalec, $1.00. J«»s. 1333 1339 So. Ashland a ve., Chicago, III. Okorel vrat je zelo neprijetna b«»l«*st. Trinerjev liniment navailno hitro pomaga. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. "Ako Bi nameravate naročit gTafofon, ali importirane sloven *ke grafofonske plošče, obrnit« se name. Imam v Zalogi tudi ure verižice,' prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebmino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."^ POZOR ROJAKI' Proda se obdelovana farma ob segajoča M20 akrov z vsemi slop j i ¡11 orodjem. Farma s«* na haja 70 milj od mesta Denver Colo., 7 milj o«i mesta Purcell, ter pol milje od šole. Zdrav zrak in «lobra voda. Kastejo vsi navadni poljski pridelki, posebno je ta kraj pnpiavi' n sa /ivino!«'jo. Cena farme je $2500 «»«! tega sv plača polovica taki>j, ostalo p<» «logovo-ru. Za nadaljna pojasnila obrnit« se na lastnika , Frank Shuster, Box 44, Purcell, Colo Pazite na la Nit v redne ponaredil« slavnega Pain. Ex|Hjller-ja dobite testo, ako niste pa-zni. Pazite ns sidro I?! in ime Kichter 25c in 6oc pri vseh dobrih lekarnarjih. F. M. Richter & Co. 74-80 fiiblaftai SI. NEW YORK, N. Y. ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilaensko pivo in vma. Kegljišče Tel. Oanal 41S4 2348 Blue Itlnad Ave. Chicago, 111. -X - ___________ CARL STROVER Attorney at Law Zastopa n vsati todiiéili. fcpecialist za tožbe v odškodninskih zadevah. «ohè l. marca 1851 v rhrfahru pri Lincu. Jako delavnega agitatorja so poznali tudi nasi stareiii sodrugi. Bil je tudi nekaj časa poslanec. PRIPOROČILO! Slovenskim delavcem v Noko-mis, 111. in okolici naznanjam, «la s«-ni o«lprl pr«xlajalno za obuvala in kar spada v to stroko. Cpani, «la boilo rojaki p«»gosto me obiskal v mojej prodajalni, kjer bo-«I«■ jo «lobili za zmerno ceno blago prve vrste. Za naklonjenost se priporoča John Ovca, (2x a«lv.) Nakomis, 111. Z DELOM SI PLAČATE DOM Lesne družbe v Arkansasu in Lotiisiani Vain prodajo zemljišče za nizko crnn, le z malim uplači-lom takoj in dolgo odplačevanje za ostalo. Vaša «lružina se lahko dobro preživi z vrtom, kravo, prašiči in s perutnin«».Ko nimate dela na svoji farmi, vam naša lesna družba 7. veseljem da delo in plačo. Poskusite! Pišite ali se pa o-sebno zglasite za pojasnila. Tj. M. Allen, P.T.M., Kock Island Lines, Room 718 La Salle Station, Chicago, 111. Nasveti in navodila našega kulturnega oddelka so zelo koristni vsem naseljencem. (Advertisement) VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI. To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa «lobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno ziunljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi pr««lpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a-krov sčiščenega zemljišča. Ob na šem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici jc tmli kristalno čiste studenenice Dobre cesto vsepovstxl. Pet milj od«laljcna železniška postaja mič nega rnest«Hja Cornell ^ tvornieo za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj večjih, mest severo-zapa«lnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pri delke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Akcr od $16 -$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne .zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis PHONE* CANAL 8014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kefllf&ten Bivši Martin Potokar place Sveie pivo v ««xh'kih in buteljkah in druge raznovrstne pijane ter unijske smodke. Potniki dohe fedno prenotiftte za nizko ce»»o. — Poatreiha totna in is-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OIKAHEN 1625 S. Kacine Ave., Chicago. HI ALOIS VANA — ifcdelovatelj — sodovlce. mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. risk St. Tel. Canal 146t LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 480 6RAN0 AVE., , - KENOSHA, VIS Telefon 1199 J. A. FISCHER Buff at Ima na razpolago vaakovratno piva viao, tiaadke, i. t d. Izvrstni pro«tor za okrepêilo. S700 W. 26 th 8t., O lil caf a. ni Tel. Lawndale 1761 Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleikim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji strajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angleikim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tučat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2cl 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. PnStnino plačamo mi za vse kraje sveta. — INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E 6th St., Cleveland, Ohio M. A. Weisskopf, M, D. Izkušen idravnik Uraduje od 12 A. M. —3 P. IL in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47fl 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndsle 89H VVažno upraianje? Konzularne »r^WKatoP vojaške zadevt 207 Haoorar Drobne vesti. Težko poškodovan. Dne 9. doc. sveder je priftlo v bližini klavnice v Ljubljani do rabuke med dvema zidarskima pomoruikoma. Ob delavala sta se k pestmi in premetavala po blatu, nato je potegnil eden nož iu zabodel drugega v roko. Smrtna nesreča v Ljubljani. 13. decembra popoldn^ sla dva uhIuž-betica plinarne popravljala na liregu v zemlji se nahajajočo počeno plinovo cev. Ko «ta hotela priklopiti mesto počene cevi celo, se je odmasila ter je plin v nju brizgnil s tako silo da sta ae oba takoj onesvestila. Na pomoč sta najprvo priskočila dva vojaka in sta s pomočjo drugih ljudi enega fce spravila k zavesti, 511etni vdovec .lanez Sitar iz Zgornje Šiške pa je bil takoj mrtev in so potem na odredbo policijske komisije njegovo truplo prepeljali v mrtva-inico k sv. Kriatofu. Nesrečnež je zapustil tri nepreskrbljene otroke. Plinova cev je bila le dobrega pol metra v zemlji iu delavca tudi nista bila globlje, pa vendar se je zgodila nesreča. Nezgodo. Zidarski vajenec Oto Krainer je padel med delom s Ntrehe poslopja državnega kolodvora v Spodnji Šiški ter se močno poškodoval. — Hlapec Miha Hvalič je hotel zvaliti v ljubljanski artilerijski vojašnici sod vina, spodrsnilo mu je in sod je šel čez njega ter ga nevarno poškodoval na prsih in obeh nogih. Kap. Iz Dobrlevasi poročajo: Dne 22. novembra je zadela kap tukajšnjega davčnega upravitelja Avgusta <*Vrnigoja, ko je šel zvečer ua sprehod. Drugo jutro je umrl.Bil je star šele 48 let. Ž njim je izgubilo naše ljudstvo dobrega iu ljubeznivega, država pa marljivega, zvestega in miroljubnega uradnika, do katerega je imelo ljudstvo zaupanje. Nagla smrt. 11. dec. ponoči je unirl nenadno v Spodnji Šiški 55-letni dninar Ivan Bernig. Zvečer je še v^Heki gostilni pil, nato je pa šel ležat v neki hlev, kjer so ga kmalu nato našli mrtvega. Zadel ga je najbrže mrtvoud. Uboga otroka! Kap je zadela 451etno' delavko v obačni tovarni Nežo Selanovo z Gline. Bila je takoj mrtva. Mož pokojnice se nahaja na bojnem polju, doma pa sta ostala dva nepreskrbljena otroka. Samomor. Dne 13. dec. se je na (»lincah v svoji hiši v podstrešju obesila posestnica vdova Škr-ljeva podomače Žogarca. Zapustila je tri nedoletne otroke. Ne srečni ženi se jo bržkone omračil um. Mrtvo truplo našel. Pri Belih vodah jo našel posestnik Gontnik v nekem jarku mrtvo, že skoraj razpadlo človeško truplo, ki je po sodbi zdravnikov ležalo že najmanj eno loto v jarku. Kdo jo bil mrtvec, so ni moglo dognati. Alkohol! Iz Ruš pri Mariboru poročajo: Hlapec nekega posest- nika v Smolniku je šel 7. dec. k naboru v Maribor in se je tako opil, da je se isti dan vsled za strupi jen ja z alkoholom umrl. Blaznik ubil dva otroka. Neki Jožef \Yeiss v Lipnici je due 4 decembra nenadoma zblaznel in s kamnom ubil polletnega otroka svojega brata iu šolarja Štefana Scherrer. Zjutraj je blaznik zle zel v zvonik iu zvonil. Električni tok ubil je 61 letnega dninarja ' Mihaela t'ukana, ko je šel ponoči iz Creslove v Celje. V temi je z glavo zadel ob električno žico in se je mrtev zgrudil. Dinar v rani. V rezervni bolnišnici pri Frančiškanih v Mariboru je ležal neki Dunajeau, ki so ga pripeljali z južnega bojišča. Bil je ranjen od šrapnela ua stegnu. Kana se ni hotela zaceliti, zato so ga operirali iu našli v rani patron, polovico pet kronskega tolarja in pa dvajsetieo. Vojak je mislil, da mu je denar kdo ukradel in je to tudi javil, ko so ga sprejeli v bolnišnico. Denar je pa v resnici šrapnelska krogla vzela s sebaj v meso. Napad. Te dni je bilo neko 23 letno slaboumno dekle iz Stauežič ua pot i domov iz Kt. Vida napadeno. Na njeno vpitje je prišel njen oče, pred katerim je napa daleč zbežal. Zasledovali so ga iu prijeli ter spoznali v uapadeleu nekega liMetnega dninarja iz onega kraja, oddali so ga deželnemu sodišču. Z nožem. V Zagorju je bil 31 letni rudar Josip Vozelj na cesti v Loke od sodelavca iz neznanega vzroka napaden in z nožem tako močno poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ponočni napad. Iz Rakitnika pri Postojni poročajo: Pred krat kim so je priplazil neznan zliko veo v sobo, kj«T je spala soproga trgovca Durjave, v očividnem namenu, da izvrši tatvino. Gospa Durjavs se je zbudila in tatu pregnala. Njen sin ga je nekaj časa zasledoval z revolverjem v roki, toda zlikovec je ušel. Roparski napad. Posestnika Janeza Rudolfa iz Itobovš v občini Oslice je napadel koncem novembra neki dninar na poti /.unaj Zavodenj ter ga pobil na tla. Na tleh ga je še davil in ga hotel z nožem suniti ter mu preiskati žepe. Ob pravem času je prišel Se sin nekega posestnika. Medtem je napadalec zbežal ter odnesel s seboj cul ieo z živili. Pozneje so ga iretirali in oddali okr. sodišču v Skofji Loki. Hijena z bojišča. V Debrecinu na (»grškem so zaprli bivšega gostilničarja gostilne "Zur Wicken-burg'\ rezervnega korporala Ms-verja, ki je izvrševal zadnja leta Zgornjem Štajerskem svojo obrt. Mayer je bil oropal padlega totnika istega polka Kerlitiea na bojišču v Galiciji za 22.000 K ter je nato zbežal. Oblasti so Majorja zasledovale ter ga sedaj izsledile in aretirale v Debrecinu v neki bolnišnici. Dne 7. dec. so ga izročili graškemu garnizijskemu sodišču. Jupslov. socialistična Zveza v Ameriki. EK8r.KUTIVA: Pero Belaraarlch, Filip OodiTia, V. SuAa. P. Kokotovich. Fr. Alet, M. Polovlna, J. Krpan. ž. Bajsklč, Alex Dubravac. Frank Hren. B. Zikič in Fr. Sau». Frank Petrich, gl. tajnik, 803 W. Madison 8treet, 4th Floor. Chicago, III. Seje eksekutive so vsako prvo soboto v mesecu ob 8. «večer. NADZORNI ODBOR: Mike Msvrich, Chicago, IU., Ant. Trstenjak, Chicago, IU., Nick Hinich, Mil« au k ee, Wie. ODBOR ZA TISKARNO. Krank Zaje, Alex Dubravac, Pet. Kokotovich, Krank Mrgole in Jos. Seiner. Klubi, ki tele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika. ARKANSAS: — 83. Kort Hmith, Ark,- Jugosl. eoe. klub, ta j. Ant. Pe.ar, H. K. D. 3, box 149. Sejo no vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jenmy Lind, Ark. 107. Hutington, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jno. Jarnovieh, R. K. I». Box 107. 140. Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark. CALIFORNIA: v ^ , , . . . .. f v , ., 68. Oakland—San Francisco, Cal.—Ju gosi. Hoc. Udrii?.., tajnik Len \ olenik. 1050 llyde St. 138. San Francisco, Cal — Tajnik John Oolobich, 707% San Bruno ave., San Krancisco, Cal. KS»°■ — Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorolee, ."Os Moffat ave. ILLINOIS: — 1. Chicago, III.—Jugosl. soe. klub, tajnik Filip Godi na, 2*00 Ho. Karlov ave. 4. La Salle, III. — .Tugosl. soc. skupina, tajnik John Kogel, 427 Sterling St. 6. Chicago, IU. — Jugosl. Soc. Udruženje, tajnik Jos. Horvat, 1830 So. Kacine Avenue. 20. Chicago, III.—Jugosl. soe. udruženje, taj. P. Belamarich, 2306 Clybourn Avenue. 45. Waukegan, III. — Ju gosi. soc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere St., organizator J. ZakovSek. Seje so vsako drugo so&oto v m.esecu ob 8. uri zvečer in vsako zadnjo nedeljo v mesecu oh 9. uri dopoldne v dvorani J. StražiAarja. 46. Panama, IU.—.Tugosl. soc. klub, tajnik Andr. lerSič, Bo* 831. 50. Virden, lil. — .Tugosl, soc. klub, tajnik Srtn. Kaučič. Seje so vsake 2. in 4. nedelje v menecu *eb e«mi uri sjutraj v Knien Hali 56. Kast St. Louis, III.—Jugosl. socialistično udruženje, tajnik K. Krnnjich, 1328 Nektar Ave. 60. Chicago, III. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik M. Smoje, 330 W. 25. Pl. 64. Living«ten. III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Krank Krek, P. O. 67. Hpringfleld, III.—Jugosl. soe. klub, tajnik Krank Bregar, R. R. 8, c. o. Kaytna. .» - - 84. Witt, lil. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Milosich, Box 102. •2. Zeigler, 111. — Jugosl. soc. udruieoje, tajnik M. Vidakovich, Box 166. 106. De 1'ue, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Oiuerza, Box 651. lOV.Üranite City, IU.—Jugosl. soc. klub, tajnik H. Ujurishich, b. 665, Madison, IU. 110. Staunton, IU. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Mostar, box 351, organizator John Pukl, box 147. 115. liucknor, 111.—Andrew Hamich 128. Xokoinis, III. — Jugosl. eoe. klub, tajnik Johu Mekinda, box 6o7. Seje »o vsako drugo nedeljo v mesecu. 185. Palos Park, 111. — Taj. P. Shejatovich, box '¿A. INDIANA:" — 25, ludiaiiajMili», lud. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik J. Bruder, 710 N. Holiues avenue. 41. Cliutou, lud. — Jugosl. soc. klub, tajnik lgn. Muàar, L. Bpt 449; Organisator Ant. lotdiha, H'J4 N. 9th St. Seje so vaako prvo iu tretjo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer. A3. Uary, Ind.— Jugosl. soc. udružeuje, tajnik Lj. Bogdauovich, 1317 Wash. 8t ANSAS: — 10. Hreezv Hill, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik M. SmoUnik, K. R. 2, b. 208 31. West Mineral, Kans.—Jugoal. soc. «kupina, tajnik Krunk Speieer, box 293, Radley Sta., Kans.-- N*-je »«> vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v K. Miueral, dvorani At. 6. 34. Krontenac, Kans. — Jugoitl. «oc. skupiua, tajnik Jos. Umek, box 7, HO. Krankliu, Kuns. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Karliuger, R. K. D. 4. Box 86, Girard, O. Hl. Skidmore, Kana.—Jugosl. *o«\ klub, tajnik Krank femažar, R. K. D. 3, box 261, ColuuihiM, Kans. «2. Carona, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blaž M «zori, Box 162. 91. Stone City. Kan«,—Jugosl. s«k\ klub, tajnik Rok Božičnik, Box 408. 133, Dunkirk, Kans. — Jugosl. «oc, klub, tajuica Jos. Huoj, R. R. 1, Box 167, Pittsburg, Kans. 130. Kingo. Kuiih. — Jugosl. soc. klub, tajnik Alb. Nadrupnik, R. K. I>. 4, Box 244 Girard, Kaus. MICHIGAN: — öl. Detroit, Mich. — Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Petrovich, 1180 Russell St. <48. Detroit, Mich.—Jugosl. Udruž., tajnik M S.tojadinov, 39 Hastings St. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Primer, 338 Kerry ave. MINNESOTA:— 22. Clvisholm, Minu.—Jugosl. »<>c. udruženje, tajnik M. (.¡avrich, 217 Lake St. ."4. Aurora. Minn. — Jugos. 1-soe. klub, tujnik J. Draftler, Box 348. 119. Biwabik, Miuu. — Jugosl. see. klub, tajnik Krank Mahnich, Box 332. 142. Irontown, Minu. — Jugosl. soc. klub, tajnik Krank Butarac, box 284. 145. New Duluth, Minu.—Jugosl. soc. klub. Tajnik John Bergant, 9719 McCue St 14s. Kly, Minu. — Jugosl. so«-, udruženje, ta.juik M. Maurin, box 62. 152. Virginia, Minu. Jugosl. soe. udruž., tajnik Ant. Sterle, box 744. MISSOURI: — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruž., tajnik K. Kerenčevict, 1858 S. 9th St. 129. 8t. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave. VIONTANA: f- 73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkrnan, box 44. 96 Bear Creek, Mont. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Tony Miller, Washoe, Mut. lui. K. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Krank Benchina, Box 201 Seje »o voa'ko prvo nedeljo v mescu v Jos. Lazarja dvorani. 111. Butte, Mont.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Sim. Kabianič, 203 K. Park St. 134. Klein. Mont.—M. Meznarich, box 127. NEBRASKA:— 149. So. Omaha, N»»br. Jugosl. soe. udruž., tajnik M. Mrmosh, 2809—2 R. St. OHIO: — 2. Glencoe, O.—Jugosl. sqc. skupina, tajnik I. žlembergar, L. Box 12. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. Zlembergerju. 18. K. Youngstown, O. —Jugosl. soc. druženje, taj. Sp, Markovieh, Box 571, Youngstown, O. 26. Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Kari Dernač, box 26. ¿7. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 71st St. Viuc. J urnimi, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto seboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. 18. Kast Palestine, O.—Jugoel. soc. akupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje se vrif vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Kr. Bogataju. Orga nizator Krank Hostnik. 19. Colliawood, O. — Jugosl. sew. klub, tajnik Gus. Kabaj, 442 K. 156th St., Cleveland, O. 62. Youngstown, O. —* Jugosl. soc. klub, taj. Math Urbas, box 431, Yaungstown, O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O.—Jugosl. s«»c. udruženje, tajnik M. Kučec, 1126 E, 61 St. H6 Akron, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik S. Horvat, 143 E. Chestnut Alley. 49. Lorain, i). — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th Si *5. Piney Kork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Kr. Sedej, P. O. 113. Bridgeport, O.—Jugofl. soc. klub, tajnik Krank Matko, R.F.D. 2, Box 33A. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Andr. Zlatoper, box 47. 141. Hteubenville, O. —- Jugosl. soc. udruženje, tajnica Jelena Radovich, 222 So. "it h St. 143. Newark. O.—Jugosl. soc. klub, tajnik A. Gradisher, 346 Wilson St. 147. Barberton, O. — Jugoslov. soc. udruženje, Kari Beaermenji, 308 E. Brady Street. JREGON:— 17. Portland, Ore. Jugosl. soe. udruženje, tajnik M. Kihalich, 300—1st Street. PENNSYLVANIA: — 3. V. S. 1'ittsburg. l'a.—Jugosl. soe. skupina, tajnik John Bestich, 1040 K. OUo st. 5. Concinaufih. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tn'jriik Frank Podboj, Box 218. — Seje so vsake tretje nedelje v mesecu v prostorih Slov. izobr. Doma. 10. Korest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Krank Ratais, box 6H5. 12. E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Busija, box 266; .lohn Gračanm, organizator. 13. Svgan, I'a.— Tugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427.Morgan, Ps 16. Clairton, l'a. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Dugina, box 155, Blair Sta., Pa. 10 Karrell, P».—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Geo Popovich, 1016 Hamilton av. *2. West Newton, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F, D. 3, bx 50 »I, Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Stef. Pogledič, box 329. ."7 So. side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Mance, 63— 27th St. "»9. New Brighton, Pa. — Tajnik J. Svilkovich, Beaver College, Beaver, Pa. 6.1. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Louis Brie, K K D 3, box 106, Irwin. Pa. 65. Johnstown, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St. 69. Herminie. Pa.—Jugosl. soe. klub. tajnik lgn. Kolar, B. 73. 70. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Milan Stakič, box 24. 75. Braddock, Pa. — Jugosl. soc. udružeuje. tajnik S. Mihalich, 22 —5th ave 77. McKees Roek*, Pa. — Jugosl. soc. udruž. Tajnik Mark. Vukčevieh, 322% Helen st. 78. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje se vsako zadnjo nedelje v mesecu. Primr.i««:, Pa.—JvgoèL soc. udruženje, tajnik Nikola Vilenica, Box 746. 93. Browadale. Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik F. Verbajs, KFD. 2. KoTest City. 17. Homer City, Pa. — Jugosl. soc udruženje, tajnik Stevo Janlč, Box 421. 98. Garrett, Pa. — Jugosl. so<\ klub, tajnik Aug. Orel, box 4H. 99. M c K ees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Boènjak, 606 Maning ave. 100. Ellsworth, Pa. — Jugosl. soc. «druženje, tajnik Mile Dotlich, box 350, Bentley ville, Pa. 104. Woddlawn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Premuzich, Box 770. 105. Marinann, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Milnnich, Box 251. 116. Johnstown, Pa. — Jak Kocjan, 274 Lunnen St. 117. Lloydeil, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. MS. Canonsburg, Pa.—Jugoel. soc. klub, tajnik Paul Posega, box 365, Canons-burg, Pa. 127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Oomizel, Box 252. lÄkBessemer, Pn. Jugosl. soe. udruž., tajnik R. Babich, Box 141. I.Titi: Pittsburg, Pa. Jugosl. soe. klub, tajnik B. Novak, 6568 Rowan Ave. 144. Kitz llenrv. Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Krank Indof, box 113. 151. Bentley ville, Pa.—Jugoel. soc. udruž., tajnik John Pušknrič, box 536. WASHINGTON: — 28. Koslyn, Wash. — Jugosl. soe. udruženje, tnjqik M. PleSe, Box 88. 102. Buckley, Wash. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Nik. Perkovieh, P. O. Spike-ton, Wash. WISCONSIN: — 9. Milwaukee. Wis.- Jugosl. soc. udruž., tajnik Geo. Selakovich, 336 — 3rd St. 11. Kenosha, Wis. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik S. Knezek, 119 Maple Court. Organizator Paul Jurca. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist gl. stanu. 35. West Allis, Wis. — Jugosl. soe. udruženje; tajnik I. Celich, 461 — 54. ave. 122. Kacine, Wis.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik Dus. Pongnčev, 947 Geneva Ht. 137. Kenosha, Wis. — Tajnik Krank Zabukovec, 264 N. Congress St. WYOMING: — 8. Cumberland, Wyo.- Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Aifrnr, Box 64. 44. Superior. Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. An drej KržiSnik, box 103, organizator. Sejo eo vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v Hali K. Peruftka 10«. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik R. Bogichevich, box 103. 136. Roe k Springs, Wyo. — Jugosl. soe. klub, tajnik M. Miklaučich, Box 243. 146. Gun, Wyo.—Jugosl. soc. klub. tajnik Krank Tominc, Box 20 KONFERENČNI ODBORI. St; 1. Zapadna Penuaylvanlja. Tajnik Paul Aafar, 622 Panama Avenue Pittsburgh, Pa. ! ' At. 2. Ohio. Tnjnik Sp. Markovieh, 356 Emerson Pl., Youngstown, O. st. 3. Chicago. Tajnik Pet. Kokotovich, 2306 Clvhourn ave., t'hicajro m At. 4. Wisconsin. Tajnik I. Celich, 461 — 54. aie., W. Allis Wis ' At. 5. Missouri in Juinl III. Tajnik L. Todorovich, 3700 LaSallê St. St Louis, Mo. 10 kron za 20 kron za 50 kron za 100 kron za 200 kron 250 kron za za $ 2.05 300 kron za $ 58.95 $ 4.05 350 kron za $ 68.85 $ 9.95 400 kron za $ 78.50 $19.65 450 kron za $ 88.45 $39.25 500 kron za $ 98.00 $49.20 1000 kron za $196.00 Hititi poslali sidi|! Izribiti ugodno priliko! Zi denar jamčimo! KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, IU. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago- KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00 JAN K A U E L, PKKDSBDNIK. J. F ŠTfcPINA BLAGAJNIK Nate podjetje je pod aadzoratvoin "Clearing Housa" ¿ikat svoje dolarje. Mi nudimo onim., ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uživa pri okorelih |etrlhv zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih. želodčnem kataru, in pri vseh boleznih, kjer ^e trebn hitro izčiščenje telesa, ne da bi se ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposob'ja. da deluje brez prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba deluje dobro. V LEKARNAH JOS. TRINER lzdelu|o£l kemik 1333-1339 So. Ashland Ave. Chlcago, III. TrinfrjsT liniment imejte vedno pri roki. Moge£e, d* f* n« rabite danes, selo dobro vem bo ustregel jutri pri olajtenju boleiin v milicah ali sklepih. Cena 25c in 50c, po potti 35c in tfOc.