Za poduk in kratek čas. Kako sodijo Kitajci o plesih ali balib. Zdaj o pustnem čaau so vaepovaodi pleai in bali na dnevnem redu in aploh se že pleai pri proatejem Ijudatvu skoro nie ne ločijo od večjih balov, kajti vae boče višje, čemu bi torej navaden plea ne aplezal do balaV Zdi ae mi pa za to primerno objaviti pisino, katerega je potujoč Kitajec pisal avojemu prijatelju na Kitajako o velikem balu, katerega ae je bil v nekem nemškem meatu vdeležil. Piamo aem veatno iz kitajačine prevedel in glaai ae tako-le: Dragi Cin-Kvin! Nemci, pri katerih zdaj bivam, imajo kaj čudne pleae. taci ao, da je moral jib aam bea naučiti jih. Najrajši pridejo na plea v aoboto ali v nedeljo zvečer, ko je že tema nastala; ženske ae posedejo kraj ene atene, možki pa ae v red poatavijo ob drugi ateni. Ko ae godba oglasi, grejo možki nad ženake in vaak zgrabi jedno okoli paaa, ter jo vleče na sredo hiše. Ce miališ, da ae ženake tega aramožljivo branijo, kakor nekdaj iSabinke, ko ao jih rimaki fantje ropali, jako ae motiž; zakaj nemške ženske ao celo veaele, ako jih kateri možki zgrabi. In daairavno bi sicer nespodobno bilo, ko bi jih, kdor koli, če tudi je bližnji sorodnik, tako prijel, na balu se jim pa to ne zdi nikakor neapodobno, ter ae na vsakega blastno obesijo, če ga tndi osebno niti ne poznajo. Potem se par za parom po sobi giblje, kakor bi se valil, zato ta ples tudi imenujejo valček ali v njihovem jezikn Walzer. Jaz aem se čudil, da jih ni omotica popadla, ker so se vedno v kolobaru po hiši tako valili. Lepega gibanja, umetnega kretanja, veselosti, in kar je aicer pri drugih plesiib. videti, na nemških balih ne najdeš. Tu ao pleaalci eisto nedelavni, in lehko bi vsi mežali, da le noge gibljejo, kakor pri nas ljudje, kedar kašo pšejo. Sicer pa delajo plesalci k temu silno resne obraze, kakor bi Bog ve, kakšno imenitno delo opravljali; in ker ae po takem nenaravnem vrtenjn jako razgrejejo, izgledajo vsled reanobnega in razgretega obraza, kakor ljudje v vročinski bolezni, Zato je tak plea gledati neprijetno in dolgorasno; jaz bi ga imenoval molčeči greb, b kateremu ae dela godba. Omeniti je tndi čudna obleka, katero ti Jjudje na balu nosijo. Možki nosijo kos aukna, ki je videti, kakor bi bila anknja, katerej ae je vea prednji del odtrgal, zadi pa še dva ozka traka od nje viaita. Imenuje ae ta obleka ,,frak*". Mene je ameh poailil. ko aem jo videl. Nemci pa veliko na njo držijo. Kder koli imajo kaj sloveanega ali goapoakega, morajo vsi frak noaiti, in bržraa mialijo, da v nebesa tudi nihče brez fraka ne bo prišel. Roke imajo prevlečene s pobarvano kozjo kožo in nekateri še imajo na črni niti obeaen koa stekla, katerega včaaib na oko nateknejo ter drzno po pleaalkab špejajo. Zenake ao aicer pošteno oblečene, kedar pa na bal gredo, vržejo od aebe vao poštenoat in aramežljivoat. Mene je bilo aram gledati, da ao žene in dekleta rame in prai imele razgaljene pred možkimi, česar še sicer pošteno dekle ne stori niti v svoji apalnici. Jaz torej mialim, da je le hinavščina in hlimba, če tiste ženske, ki se tako neapodobno oblečene pustijo od vsakega objeti, čisto nedolžnih besed nikakor ne izgovorijo, ker pravijo, da bi to bilo nespodobno ; postavim smrdeti, trebuh ali potiti se, dasiravno ae vse potijo ter tudi smrdijo in imajo zlasti nekateri plesalci prav velike trebube. Plesalke pač sifno na to gledajo, da bi črez pas bile jako tenke, iu katera koli bi mogla doseči, da ne bi bila debelejša erez paa, nego je njena roka, imela bi se za najarečnejšo in najlepšo. Za lepoto aplob nimajo ti ljudje pravega pojma; lepo je jim, kar je navaduo, in najlepše se jim zdi največje pretiranje navadnega. Nemci ae teh razvad silno trmoglavo držijo: naj se torej tndi vse drugo apremeni. na balu ostane vedno v modi valček, frak in izrezana ženska obleka. In da po njibovi smrti ne bi te razvade prenehale, prirejajo bogatini tako imenovane otroške bale, kder že otroci valček plešejo in se ravno tako obnašajo, kakor odraščeni. In da ae deklice ne bi plesne obleke sramovale, jib matere od mladili nog tako oblačijo, ter v cerkev, šolo in celo k procesijam avoje deklice na pol nage pošiljajo. Ko bi jim pa to kdo očital, atrašno bi jih razdražil, in ko bi jim, poatavim, to moje piamo v roke prialo, bržčaa mi ne bi bilo več med njimi obatati. Toliko za zdaj. Zdravatvnj! Tvoj Jan-Sin. Smešnica. 7. Mož učenjak napravlja ae z doma in kakor po navadi vtopljen v svoje miali, ne zapazi, ko obleče auknjo, da ima luknjo na rokavu. Ko torej pride na ulico, prec zapazita dva meatna gizdalina luknjo ter hitro eden k tovarišu izbleknei ,,Glej, kako gledatam-le učenost že iz luknje!" Učenjak pa ališi te beaede in malo se obrnivši reče gizdalinoma: nRea je ali bedaatvo gleda akozi luknjo noter."