Gospodarske stvari. Zavrtač. Okoli sadnih dreves opazujemo na tleh večkrat kupčke rumenega drobirja, kakor nekega žaganja, in ako si potem deblo bolj na tanko ogledamo, najdemo kmalu tudi luknjo — časi tudi več — iz katere prihaja to žaganje. Ako stvar še dalje preiskujemo, naletimo na golega »črva« poltne barve, ki vrta po deblu in razjeda les. Ono drobirje, katero nam je ovadilo črva, je njegovoblato. Ta »črv« je pa prav za prav gosenica in sicer jako velika goseniea, kajti je prst dolga (do 90 milimetrov). Gola je in svetla, zamazano poltena, po hrbtu rjava, na glavi in na tilniku pa črna. V mladosti je rožasta in dlakava. Razdražena pljuje neko vodeno gnusobo iz sebe in vsa diši močno po lesnem kisu (octu). Gosenica pa ne živi samo v sadnih drevesih, temveč pogostoma tudi v vrbah, topolah, lipah in v brestih. V dveh letih je dorasla in potem se zaprede, naredivši si mešiček od trščic, in sicer zmerom blizu kakega izhoda in tako, da je z glavo naprej obrnjena. Ko je metulj dozorel, začne se buba živahno gibati in prodre mešiček. V tem poči kožnati ovojek na bubi in metulj se izkobaca, pustivši na vratih raztrgano srajco. Redkokedaj se izmota dorasla gosenica iz rova ter se potem na tleh zabubi v kakem kotičku.. Po vrtajoči goseniei dali smo metulju irae : zavrtač. Metulj sedi po dnevi navadno mirno na kakem dvevesnem deblu, najrajši blizu tal, in pokriva z zganjenimi krili debeli sivi in belo pasasti zadek. Ni ga lahko opaziti, ker je tako pisan, kakor drevesna skorja. Prednja krila so namreč rjavkasto siva in s temnimi črtami in morogami premrežena, zadnja krila so pa pepelasta. Zavriač je ponočnjak in obtore zasaja tudi samica svoja podolgovata rjasta in črno progasta jajca v drevesne razpoke in za lubove luske. Dreves z gladkim lubom se ne poloti z lepa. Najrajša si izbere drevo, ki je uže navrtano. V eni sami hruški so že našli čez dve sto zavrlačevih gosenic. Prvo leto živi zalega pod lubom in šele drugo leto zavrta dalje v les in dolbe navadno po stremenu. Navzven si napravi povprečen rov, po katerem izpada nesnaga. Zavrtača je težko v živo prijeti, ker mu gosenica živi tako skrita. Da je treba metulja umoriti, kjerkoli ga človek najde, razumeva se samo ob sebi. Takisto tudi menda ni treba še posebe priporočati nekaterih ptičkov, vlasti plezalcev in senic, ki pridno pobirajo jajca po razkavi skorji. Ako se je v kako drevo vselilo posebno mnogo zavrtačevih gosenic, bode najbolje, če je posečeš in razkolješ ter pokončaš gosenice. S tem si občuvaš mnogo drugih zdravih debel pred škodljivim mrčesom. »Vrtnar«. Čebele in mesec raaj. Prijazni majnik! Tudi za čebelarja najbolj vesel, ker do zdaj je imel s čebelami trud in skrb, ta raesec pa rojijo, kar je čebelarju veselje in povračilo. Za rojenje si moramo vse poprej pripraviti, namreč panje osnažiti in pri premakljivili satovnikili umetna satovje prilepiti. Snažno, dobro ohranjeno satovje je mlademu roju velike koristi. Da dostikrat roj v panju ne ostane, je čebelar sam kriv, ker panj ni bil dosti snažen. Tudi z močno dišečimi zelenjavami panj drgnili ni dobro, ker to je čebelam zopern duh; dovolj je, da je panj snažen in z medeno vodo namazan. Pri premakljivih panjih si umni čebelar roje lahko sam napravi. Kedaj pa je treba čebele, ki so se v maju rojile, krmiti? Če po rojenju več dnij dežuje, moramo roju raedu dati, sicer čebelice oslabijo, ker novi roj ima le za tri dni hrane s seboj.  F. P-k. Koliko se po svetu rži pridela? Dežele, v katerih se prideluje rž, so večinoma v Kvropi, v Zedinjenih državah Severne Amerike se pridela le toliko rži kakor v Evropi na Švedskem. V Zedinjenih državah so večidelj Nemci, Danci, Švedi in Norvežani, ki se onkraj morja s pridelovanjem rži pe- čajo, in sicer le toliko, kolikor se doma za ržen kruh potrebuje. Povprek se more reči, da rži pridela na leto: Rusko 250 milijonov hektolitrov, Nemško 100 milijonov, Avstrijsko 32 milijonov, Francosko 25 milijona, Ogersko 18 milijonov, Svedsko 7 milijona, Severna Amerika 7 milijonov, Italijansko 6% milijona, Belgijsko blizu 61/*- milijona, Dansko 6 milijonov, Rumunsko 572 milijona, Holandsko 5y2 milijona, Finsko nekaj črez 4J/2 railijona, Angleško 1 milijon in Švicarsko 720 tisoč hektolitrov. Sejmovi. Dne 5. maja na Črni Gori. Dne 7. maja v Mariboru, v Gmureku, pri Sv. Petru pri Cmurekn, v Veržeju, v Podplatu, pri Sv. Lovrencu v Puščavi, v Poličanah, v Trbovlju, v Reiehenburgu in Brežicah. Dne 8. maja pri Sv. Miklavžu v Polju. Dne 9. maja v Arnožii. Dne 10. maja v Artičah.