1. NOV. 1969 m mm m^AW. tedensko glasilo delovnega kolektiva zp iskra -tromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in leto vra. ŠTEV. 39. INDUSTRIJA ZA ELEK-AVTOMATIKO, KRANJ Stališča in sklepi 8. sefe Cii ZKS V Ljubljani je bila 9., 13. in 20. 'oktobra 8. seja centralnega komiteja ZKS z bogatim dnevnim redom in obsežnimi razpravami; v kateiih so sodelovali številni člani. Za današnjo številko smo pripravili izvleček iz stališč in sklepov o neposrednih nalogah komunistov te seje, vendar zaradi njihove obsežnosti le tisti del, ki se' nanasá na gospodarstvo. ’Reforma kot daljši proces preobrazbe temeljnih gospodarskih struktur, družbeno-ekonomskih odnosov in sistema zadeva na mnoge težave in ovire. Komunisti se'moramo zato še odločneje zavzemati za . dosledno uresničevanje ciljev družbene in gospodarske reforme. Centralni komife v celoti spréjenia in podpira sklepe jafdnje seje predsedstva Zveže komunistov Jugoslavije o aktualnih družbeno ekonomskih vprašanjih. Vse'organizad j e Zveze komunistov ;in komunisti .v posameznih delovnih okoljih' morajo ustvarjalno konkretizirati te sklepe in se zavzemati ža njihovo dosledno uresničevanje. : Komunisti v zvéznih, republiških in občinskih organih, bančnih ustanovah, zbornicah in delovnih organizacijah morajo' storiti vse, da čimprej odpravimo žarišča nelikvidnosti in: inflacije: Ukrepi so potrebni zoper investiranje brez kritja, ekonomsko neutemeljene in nerentabilne investicije, izjemne ugodnosti, ki mso v skladu' s Cilji reforme, pretirano, neutemeljeno in neupravičeno uvozno zaščito, neupravičeno povečan je vseh vrst porabe itd, Nelikvidnosti ne smemo rešpvati s. prikritim razlaščanjem sposobmh. in produktivnih, pa tudi , ne 7. linearnimi restriktivnimi'ukrepi, skratka ne z dejavnostjo in ukrepi, ki porajajo novo inflacijo. Na vseh ravneh — torej ne samo v federaciji, pač pt'tudi v. republiki in V občinah — je treba odpraviti vse oblike državnega kapitala in preprečiti sleherno možnost njegove reprodukcije. V tem smislu je treba arializirati delovanje, različnih skladov, in omogočiti njihovo funkcioniranje na samoupravnih osnovah ob čimbolj neposrednem Vplivu Vseh zainteresiranih samoupravnih družbenih dejavnikov. , Pot trajnejšega odpravljanja Vzrokov nelikvidnosti vodj; prek .nadaljnjega razvoja družbeno-ekonomskih odnosov, V -pogojih s.amoupravlajnja in- graditve takšnega ekonomskega ’ sistema, ki bo omogočal pOvečeva-' nje samostonjosti temeljnih nosilcev razširjene répró-dtikcije. Državni posegi ha ’področju razširjene' répro- ’ dükcije-in-Sploh v celotno sfero gospodarjenja morajo biti le sredstvo samoupravnega gospodarstva in razvitejšega sistema družbenega dogovarjanja gospodarskih subjektov. Vse to je podlaga sistemu planiranja in zavestnemu usklájevanjü -družbenega razvoja. Le tako bfJmo' lahko postopno obvladovali konflikte, ki obstoje sedaj med samoupravno strukturo gospodarstva in ad-ntinistrativno-etatističnirn vmešavanjem v gospodarstvo m različnimi- oblikami monopolizácije in odtujevanja presežnega dela • samoupravnemu gospodarstvu. Praksa razvojne politike mora ob skladnem ekonomskem sistemu korigirati in usmerjati tržna gibanja s -planiranjem in ukrepi .ekonomske politike. Gre za usmerjanje socialistične blagovne proizvodnje na podlagi znanstvenih dognanj in -strokovno izdelane metodologije planiranja iri družbenih dogovorov, ne pa za administrativno omejevanje in dušenje tržnih zakonitosti. Mnoga protislovja v razvoju' družbeno-ekonomskih odnosov so posledica podcenjevanja, vloge -in mesta planiranja v našem razvoju in gospodarskem sistemu, ki bi v bistvu moralo dajati ob uporabi modernih njetodoloških postopkov samoupravnim blagovnim proizvajalcem čimveč informacij in orientacijo za racional--, up proizvodnjo in skladnejši družbeno-ekonOmski ráz.; voj V ta namen je potrebno'čimprej in čimbolj javno razviti razpravo o dosedanjem delu pri snovanj-u kon-cPPta; :razvoja Slovenije in srednjeročnega razvoja Jugoslavije. (Dalje na 2. strani) a ■ ■a n n ■ 81 na ■a ¡3» ■ H na BS ma ■ 9 BH ■a s a a a BB BB BES BS ti -H H mm mm figa ■sa mm ■a ■■ um mm - mm . H9 ■ 11. -S ‘-.'iv; i -r " y rjpjim 'v ’ Vsi podpisali posojilo za moder-nizacffo železnic V nekaterih izmed prejšnjih številk našega tednika smo objavili pozive, naj bi člani naših delovnih kolektivov kar najbolj polnoštevilno podpisali posojilo za modernizacijo železnic v Sloveniji in Istri. Vsi ti pozivi niso bili zaman, saj se je po naših organizacijah precejšnje število delavcev odločilo za to solidarno pomoč železnicam, vendar pa smo doslej izvedeli, da je največ po zaslugi sodelavca Darka Učakarja posojilo železnicam podpisal ves delovni kolektiv PSO-BAŽ-biroja za avtomatizacijo železnic, imenovani si je osebno največ prizadeval, da je za posojilo pridobil prav vse člane tega kolektiva, da so se odločili vpisati tudi večje zneske za modernizacijo železnic. Primer delavcev BAŽ je vsekakor vreden vse pohvale, dokazuje pa tudi, da je takšno akcijo mogoče uspešno izvesti le ob-dbbri organizaciji in ustrezni agitaciji. Ob dnevu mrtvih s hvaležnostjo in spoštovanjem prižgimo svečico in na grobove položimo šopek cvetja tistim, ki so a svojo prezgodnjo smrtjo stkali svobodo in novo življenje | Brzojavka kolektivu »Rudi | Cajavee« v Banja Luki S Ob• težki'elementarni-nesreči v Banja Luki in neka- .3 F terih' okoliških 'Krajif£ ki je pretekle’- dfti. povzročila -8 \ dvajset smrtnih .žrtev, nekaj, sto ranjenih :iri veliko -a I- gmotno škodo,: je generalni direktor ZP iskra, Vladi- -g t. mir Logar poslal.gerieralnernu direktorju tovarnei>>Rudi g £ Čajavec« v Banja Luki brzojavko naslednje vsebine: 3 E »Zelo nas je razžalostila novica, da je vaše lepo E §T mesto', vaše domove in verjetno tudi tovarno prizade- g = jal potres. Ob tej nesreči sočustvujemo z vami in smo 3 g vam pripravljeni pomagati, čim prej nam sporočite, s g F čim vam lahko najbolje pomagamo. « E Generalni direktor ZP Iskra g §j .......... Vladimir Logar . • = iTriiiiiitiiiiiiHni»iiiiniiiiHiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiininiiiiHmiiiiimiiiiii»immiiiiii * V POTRES V BANJA LUKI Hitri ukrep PSO S” BB K 88 BES ■ra BB BB KH BB EH BIH BB BB Bi BH Glavno mesto . Bosanske Krajine — Banja -Luko ' je ■ zajel nedeljo' tfa še biuje v, ponedeljek 'dopoldne, kata- : strofalen -potres,- Dolgoletno : delo stotisočerih človeških • rok- je uničeno,- negotovo življenje v prihodnje pa je po- . vezano z vsak- trenutek pri-,, čujočim Strahom, kdaj še bo povrnil uničevalni potres.-in sesul v prah tudi tiste razmajane stavbe; ki dajèjo -na zunaj sicer videz, da niso po- \ škodovaine. : Kdo bi popisal vse gorje, ; ki ’ tare' danes Banjalučane', ob njihovih velikih in majhnih ■' tragedijah, iskanju pogreša-: nih "in življenju na jifôstëm. Vendar njihovo trpljenje ne bo dolgotrajno. Zdravniška pomoč, pomoč v hrani, obutvi lin delu improviziranih bivališč j;im- prihaja od 'vsepovsod. -Tudi; tod se je in se še bo | izkazala solidarnost naših republik in razumevanje -za .«trpečega, ‘ kot nekoč pri katastrofalnem potresu v Skopju. "Naša '.dolžnost torej je, da jim pomagamo kolikor moremo-.' ' .=*r *.:. V Barija : Luki ima - naša PSO moderen'-' servis. Odprli smo ga: šele: letos ob koncu julija,- o! čemer ‘siu.o podrobneje poročali v 27. številki našega glasila'.- Vodstvo PSO je ■ seveda najprej - zaskrbelo, kako so' potres preživeli šo--delavci fiašega servisa'v ulici Danka Mitrove, kakšne" so poškodbe- V IokalU”satneifi in seveda ■ hkrati; kakšna- potnoč bi bila potrebna.: prizadetemu mestu-. r- Ker so bile vse .telefonske zveze prekinjene je ; odredit direktor PSO .takojšen obisk prizorišča potresa! iri neposreden stik zr naš'mi sodelavci glede pomoči; V. Banjo Luko sta' odpotovala še „-isti-: dan ing. Aleksej ■ StiSkov’sky in ing. Dojčin Jelič ter prispela tja ob 15. uri. : Ko sta še vrnila smo izve-deli, da so vsi naši sodelavci v Barija Luki živi in zdravi -prav tako tudi njihovi člani družin. D rektor sarajevske filiale Emir Soft-ič je namreč ob prvem potresu v nedeljo telefoničrio odredil, da - (Dalje na 6. strani) Stališča in sklepi... ss (Nadaljevanje s 1. strani) Prizadevati si moramo, da se poveča reprodukcijska ® ® sposobnost gospodarstva, še posebno materialna osno- hh va proizvodnih delovnih organizacij. Le tako bodo de- ■■ lovne organizacije na samoupravnih osnovah prek gg lastnih interesov vse bolj odločale o smereh in oblikah BO koncentracije sredstev in njihovi razporeditvi. Na tej g* podlagi se bosta začela spreminjati vloga in mesto oo bank ter trgovine, ker bodo te organizacije prihajale SJ pod vse bolj odločilen vpliv dolgoročnih interesov pro- ho izvodnih delovnih organizacij. To bo pospeševalo učin- ■■ kovitejše naložbe in integracijske procese na temelju gg enakopravnejših odnosov med posameznimi sferami hh družbene reprodukcije; Nujno je treba krepiti vse činitelje, ki lahko spod- hh bujajo finančno povezovanje proizvodnje, trgovine in bank za doseganje skupnih gospodarskih ciljev in inte- hh resov, zlasti za financiranje infrastrukturnih objektov ■■ in znanstvenih raziskav. Prav tako je treba razviti vse hh instrumente, ki spodbujajo povezovanje družbenih HH sredstev na širših teritorialnih območjih in s tujino. |j® Deetatizacija zunanjetrgovinskega in deviznega si- H H stema je nujnost reforme. Postopoma je treba zmanj-ševati administrativno razdeljevanje deviz. Ukrepi mo- h H rajo biti integracijski, pospeševati morajo tisto proiz-vodnjo in storitve, ki se bodo ob enakih možnostih za hh gospodarjenje prilagodile konkurenci svetovnega trži- ■■ šča, ■/: . |a Zavzemati se moramo'za takšne spremembe v deviz- eh nem in zunanjetrgovinskem sistemu, ki bodo dajale [||j večjo spodbudo gospodarskim organizacijah za njihovo h n ekspanzijo v celotni svetovni trg ter za sodelovanje tako z gospodarstvi konvertibilnega območja kakor tu- hh di z gospodarstvi socialističnih držav in dežel v raz- HH voju. S tem bi omejili tveganja, ki lahko izhajajo iz enostranske regionalne usmeritve v izvozu. HH Ob doslednejšem uveljavljanju tržnih zakonitosti je S® potrebno v praksi hitreje uresničevati načelo'sociali- hh stične solidarnosti in ga dosledno vgrajevati v sistem j||j družbeno ekonomskih odnosov. Solidarnost je bistven hh element družbeno ekonomskih odnosov, saj izvira ne- H H posredno iz družbenega značaja lastnine proizvajalnih gg sredstev. Tako razumljeno načelo solidarnosti naj orno- HH goča učinkovito in nujno razreševanje protislovij, ki iz-virajo iz delitve po delu in tržnih zakonitosti. Hkrati tp HH omogoča bolj smotrno izkoriščanje družbenih zmoglji- J* vosti in neposrednejše delovanje zakona vrednosti. Hi- gg tre j še uresničevanje načel solidarnosti bo utrjevalo ■■ socialno varnost delovnih ljudi. . Komunisti morajo v praktični politiki posvetiti večjo hh pozornost problemom, ki izvirajo iz Socialne diferencia-cije kot posledice delovanja tržnih zakonitosti. Pretira- hh ne socialne razločke je treba zmanjševati tudi z ukrepi, kot so: zmanjševanje prevelikih, nerazumnih razponov hh osebnih dohodkov, hitrejše povečevanje osebnih do- ■ ■ hodkov zaposlenih z najnižjimi prejemki, večje obdav- Bh čevanje državljanov z najvišjimi dohodki, dosledno za- hh jemanje dohodka, ki ne izvira iz rezultata dela in z drugimi ukrepi. Trajnejše rešitve lahko dajo le spre- hh membe objektivnega položaja, objektivnih družbeno ekonomskih odnosov, ki porajajo socialno diferencia- hh cijo. Kljub nekaterim sistemskim pomanjkljivostim ne smemo prezreti, da je uspešno gospodarjenje v pod- HH jetjih poglavitni ključ za postopno povečevanje njihove reprodukcijske sposobnosti. Z lastnimi napori delovnih HH kolektivov, z njihovimi razvojnimi koncepti in z jasnejšimi koncepti o skladnejšem razvoju Slovenije in Jugo- hh slavije ter z ustreznimi stemskimi’ rešitvami lahko kar najbolj povečamo sposobnost proizvajalcev za uspešno hh obvladovanje reprodukcijskih procesov. HH Zveza komunistov ponovno poudarja, da so sposob- SS ni in ustvarjalni kadri, znanje in znanost pogoj za hh hitrejši razvoj samoupravljanja in temeljni dejavnik ¡J gospodarskega razvoja, Zato je potrebno čimprej izde- HH lati konkretne programe iri uveljaviti politiko vlaganj ■■ v izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo s trd- hh nejšim povezovanjem gospodarstva z drugimi področji ■■ združenega dela. Komunisti v Sloveniji podpiramo prizadevanja za HH hitrejši razvoj manj razvitih območij v Jugoslaviji v okviru realnih zmogljivosti. Zavzemamo se, naj bi se hh sklad za razvoj nerazvitih republik in krajev spremenil v novo kvaliteto: v poslovni sklad samoupravnega go- hh spodarstva, ki bi pospeševal racionalno izrabo zmogljivosti in bolj povezoval gospodarske subjekte v vseh, zlasti razvitih republikah, v prizadevanju za hitrejši HH razvoj manj razvitih območij v Jugoslaviji, obenem bi ¡5 v teh območjih spodbujal mobilizacijo lastnih šil in h H vseh možnosti za hitrejši razvoj. Komunisti smo proti ■■ vsakemu paternalizmu v odnosih med razvitimi in manj h H razvitimi republikami in kraji. Podpiramo stališča predsedstva ZKJ, da mora imeti sklad za kreditiranje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokra- hh jin tudi v prihodnje trajne in stabilne vire za izvajanje g® politike hitrejšega razvoja. »Elektronika« Horjul Devetmesečno poslovanje V devetih mesecih je bila dosežena skupna proizvodnja v tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu v višini 63,3 %, ali po dinamičnem planu 80,8 %. Primerjava letošnje z lansko realizacijo proizvodnje nam pove, da se je letošnja dvignila za 17,4 %, Tovarna je pri sprejemno-oddajnih aparaturah v tem obdobju dosegla 50,2 % letnega plana, pri elementih za elektronsko tehniko 108,3 %, pri regulacijskih transformatorjih 101,5 %, pri sestavnih delih in uslugah 90,4 % in pri CDC ploščicah le 23,3 %. Vzroki za to, da so dosegli le 50,2 % proizvodnjo spre-jemno-oddajnih aparatur so zlasti v tem, da je bila dobava nekaterih materialov neredna, ker so proizvajalci nekatere sestavne dele prenehali izdelovati, ker so aparature starejših izvedb, močno pa so se podaljšali tudi dobavni roki za nekatere materiale. Delno pa za to leži krivda tudi v internih slabostih in pomanj kijivosti tehnološki dokumentaciji. Kakor se vidi iz navedenih podatkov je bila dovršena proizvodnja za CDC ploščice precej nižja od predvidene. Vzrok temu je nenadna ustavitev naročil našega kooperanta iz ZDA. Kljub določenim izpadom iz branže sprejemno oddajnih aparatur je proizvodnja v treh kvartalih letošnjega leta za 17 % višja od proizvodnje v istem obdobju lani. Asortiment proizvodov je bil docela podrejen potrebam tržišča. Kljub temu pa je imela tovarna velike težave pri izpolnjevanju dogovorjenih rokov. Vzroki za te težave. so bili deloma izven to-varae, precejšen del pa so bili tudi rezultat organizacijskih pomanjkljivosti v tovarni. PRODAJA V prvih devetih mesecih je tovarna realizirala 60,1 % planirane proizvodnje po bruto oz. 56,8 % po neto prodajnih cenah. Na domačem trgu so prodali manj kot je bilo predvideno po planu, prav tako pa je bil tudi izvoz nižji. Izvoz tovarne je v glavnem temeljil na uslugah pri montaži elementov za tiskana vezja za ameriško firmo CDC, le-ta pa je naročila ustavila, kar je občutno vplivalo na višino izvoza. NABAVA Nad 97 % nabavljenega domačega materiala je tovarna realizirala z lastnim nabavnim oddelkom, preostalo pa preko Nabavne organizacije v Kranju. Medtem ko je ves uvoženi material nabavila Nabavna organizacija. Devizna sredstva pridobljena z izvozom so zadostovala, da je tovarna pokrila svoje po- trebe po devizah za material iz uvoza. Nabava domačega materiala je v glavnem potekala zadovoljivo. Občasno pomanjkanje nekaterih vrst elektro-materiala ni bistveno vplivalo na proizvodnjo, ker je bilo pravočasno poskrbljeno za zadostne zaloge. Precejšnje težave pri nabavi povzročajo tudi dobavitelji iz uvoza zaradi dolgih rokov (5 do 18 mesecev) kateri so posledica zasedenosti njihovih zmogljivosti. Naši dobavitelji na zahodu se zaradi izredne konjunkture ne držijo rokov dobave, kar je tudi delno vplivalo na izpade v proizvodnji. OSEBNI DOHODKI Povprečni mesečni osebni dohodki v prvih devetih mesecih letošnjega leta so znašali. 886 ND na zaposlenega, če primerjamo s povečanjem v prvem polletju vidimo, da je porastel za 4,6%, od planiranega pa je nižji za 1,6%. Vendar pa predvidevamo, da bo povprečni osebni dohodek do konca leta dosegel ali pa še celo presegel planiranega. CELOTNI DOHODEK IN DOHODEK Podatki kažejo, da je tovarna v prvih treh kvartalih letošnjega leta ustvarila 57,5 odstotka planiranega celotnega t dohodka. V strukturi celotnega dohodka zavzemajo porabljena sredstva 55,5 %, kar je manj kot pa je bilo predvideno po planu, zato pa je dohodek toliko višji. Ostanek dohodka ni v okviru predvidenega z gospodarskim planom ampak je nižji. To je posledica izpadov v proizvodnji, ker so stroški vkalku-liranih, pogodbenih in zakonskih obveznosti v glavnem fiksni in obremenjujejo proizvodnjo vsak mesec v enaki višini. Zaradi nižje proizvodnje in prodaje je tudi ostanek dohodka nižji kot pa je bil planiran. IZPOLNJEVANJE SANACIJSKEGA NAČRTA Z gospodarskim planom za leto 1969 so bila za 30. 9. 1969 predvidena vezana sredstva v zalogah reprod. mater., nedokončane proizvodnje in lastnih polizdelkov, gotovih izdelkov, terjatev do kupcev in plačanega nevkalkulirane-ga aplikativnega razvoja v višini 13.150.000 ND. Dejan, ske zaloge pa znašajo 18 milijonov 862.000 ND, kar pomeni za 5.712.000 ND več, kot pa je bilo predvideno po sanacijskem načrtu in za 4.506.000 ND več kot so znašale zaloge 1. 1. 1969. Med letom tovarna je na osnovi izdelanega dinamičnega plana proizvodnje naročala material, ki je v glavnem prihajal v naročenih rokih. Z druge strani proizvodnja iz objektivnih in subjektivnih vzrokov ni potekala po začrtani dinamiki. Začetek proizvodnje izdelkov brezžičnih zvez in- merilnih instrumentov je preložen za nekaj mesecev. Istočasno tudi sama proizvodnja, ko je enkrat bila zastavljena ni bila dovršena v predvidenih rokih. Zaradi tega se kopičijo zaloge materiala na razredu 3 in se veča nedokončana proizvodnja v delavnicah montaže. Normativ kupcev je bil postavljen na osnovi plačilnih pogojev s pogodbo med tovarno in PSO. Tovarna je sicer uspela znižati od začetka leta do konca III. trimesečja za 10 % vezana sredstva pri kupcih, vendar še vedno ne toliko kot je bilo predvideno. čeprav tovarna ne bo izpolnila planiranega obsega proizvodnje, je vendarle računati, da bo konec leta ostanek dohodka dosegel planirano višino in bo tovarna lahko pokrila svoje obveznosti, kar pa je ob vseh težavah, ki spremljajo letošnjo proizvodnjo še vedno zadovoljiv rezultat. OBVESTILO Obveščamo vas, da smo 25. oktobra 1969 sedež naše tovarne iz dosedanjih prostorov v Ljubljani, Linhartova 35 preselili na NOVI NASLOV ISKRA — TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA — STEGNE v združenem podjetju ISKRA KRANJ Nova št. tel.: 51-888, p. p. 312 Telegram: ISKRA Elementi Ljubljana Za dosedanje sodelovanje se zahvaljujemo in se priporočamo! »Elektromehanika« Kranj Uspela sindikalna konferenca Vso skrb strokovnim kadrom, modernejši opremi, tehnologiji, osebnim dohodkom in družbenemu standardu Iz govora predsendika sindikata tov. Janka Košnika: Konferenco je odbor organiziral prvenstveno zaradi iz- vedbe priprav za organiziranje občnega zbora in novih volitev v organe občinskega sindikalnega sveta Kranj, za kar bomo danes izvolili tudi določeno število delegatov. Taka konferenca pa je zelo primeren način seznanjanja večjega števila aktivnih sodelavcev naše organizacije s problematiko organizacije in gospodarskega življenja tovarne, kakor tudi s problematiko v občini. Sindikalna organizacija je imela svoj občni zbor 17. januarja letos: Od tedaj dalje je imel sindikalni odbor 8 sej. Zaradi neposredne j šega in enotnega seznanjanja ter aktivnosti sindikalnih odborov po DE, imamo več kot polovico sej skupaj s predsedniki sindikalnih odborov. Mislimo, da je tak način sodelovanja najučinkovitejši in ga bomo nadaljevali tudi v bodoče. Komisije so bite potrebam časa različno aktivne in so svoje delo opravile dobro, seveda v okviru materialnih možnosti, ki jih je dopuščal naš proračun. Razen posvetovanj v okviru občinskega sindikalnega sveta so se naši predstavniki udeleževali tudi posvetovanj koordinacijskega odbora sindikata podjetja ter v republiških in zveznih sindikalnih . organih. Tajnik sindikata tov. Polde Mrak je prebral obširno poročilo o dosedanjem delu, iz katerega povzemamo naslednje misli: Poudariti ' je treba, da je naš način in pot v demokratičnem samoupravnem dogovarjanju, kjer na podlagi kritičnih in realnih ocen lahko ugotavljamo in iščemo progresivnih rešitev v korist vseh. Seveda ima sindikat tudi specifične drobne naloge, ki se pojavljajo stalno v eaia-kih ali novih oblikah ter. naloge, ki se pojavljajo občasno v daljših obdobjih podobnih ali. različnih oblik. Slednje so najtežje. Zato je potrebno sodelovanje vsega članstva. Odklanjamo načine starega aktivističnega pojmovanja posameznosti1 in načinov odpravljanja negativnih pojavov adi oelo posledic. Prizadevamo se, in to nam je že do neke mere uspelo, da združujemo interese vsega članstva z vsemi možnostmi ih sredstvi, ki jih imamo na razpolago Vse je močno povezano z našimi osnovnimi hotenji, in sicer izboljšanje socialinega položaja naših delavcev. Naša poglavitna naloga je ugotavljanje socialnih razmer in aktivno delovanje organizacije članstva v korist izboljšanja razmer, ki nastajajo v delovnem procesu. Sindikat je kot organizacija delovnih ljudi najneposredneje zainteresirana . za reševanje socialne problematike, ki nastaja v procesu dela oz. gospodarskih odnosih s ciljem boljša-nja socialnega stanja in socialne varnosti delovnih ljudi pa tudi vsega ostalega de- la neaktivnih državljanov. V zadnjem času šo ti problemi vse večji. Naša organizacija vlaga precejšnje napore za razjasnjevanje in reševanje teh zadev v tovarni in družbenem merilu. Poglavitno v tem krogu je vprašanje delitve po delu, ki vsebuje predvsem probleme razporejanja novoustvarjenih vrednosti, gibanje osebnih dohodkov, gibanje cen in življenjskih stroškov ter pogojev gospodarjenja. Tudi višji sindikalni organi se s tem intenzivneje ukvarjajo. V začetku te mandatne dobe je imel celoten sindikalni aktiv največ opraviti z organiziranjem kandidacijskih konferenc in predlaganjem kandidatov za organe upravljanja. Sodelovanje z organi upravljanja v tavatni je bilo zadovoljivo. Vsi predlogi in pripombe naše organizacijo so. bile obravnavane in v okviru možnosti reševane ali pojasnjene. Veliko je bilo govora tudi o bodoči organizaciji organov upravljanja glasom takozvanega XV. aman- dmaja. Sindikalni odbor je veliko časa posvetil analiziranju proizvodne problematike in spremljajočim negativnim pojavom. Večanje števila'zaposlenih je zavzelo nekoliko velik obseg, po drugi strani pa ugotavljamo povečanje nadurnega dela in preveč čakalnih ur. Osebni dohodki dosegajo približno nivo letošnjega plana, ki pa v primerjavi z gibanjem osebnih dohodkov v drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih zaostajajo. Večanje življenjskih stroškov je zaskrbljujoče. Podražitve razvrednotijo vsako nominalno večanje OD, pri če-.mer so prizadeti predvsem delavci s podpoprečnimi OD oziroma tisti; katerih nominalno večanje OD zaostaja za večanjem življenjskih stroškov, cene pa še vedno naraščajo. Na splošno je opaziti strašno manijo večanja OD za vsako ceno; ki povzroča neskladja med blafpvnirrii in denarnimi fondi, razlike (Dalje na 4. strani) RAZPIS ISKRA — TOVARNA ORODJA LJUBLJANA - STEGNE ponovno oglaša naslednja prosta delovna mesta: J, VODJA KONSTRUKCIJSKO TEHNOLOŠKEGA ODDELKA 2. VODJA PRODAJE 3. 2 — KONSTRUKTERJA — PROJEKTANTA 4. VODJA KONTROLE 5. KONSTRUKTER I * i. TEHNOLOG — NORMIREC 7. 2, — KONTROLORJA 8. KONSTRUKTER II 9. 6 — VK REZKALCEV, SPECIALISTOV 10. 3 — VK REZKALCI I 11. S — VK ORODJARJEV, SPECIALISTOV 12. S — VK ORODJARJEV I 13. 3 — VK BRUSILCEV, SPECIALISTOV — ZA VSE VRSTE BRUŠENJA 14. 6 — VK BRUSILCEV I — ZA VSE VRSTE BRUŠENJA 15. 6 — VK KOORDINATNIH VRTALCEV I H H ■■ IB H na ma BI PSRI BS na BB BB ■ H ■n ■ BI ■a POGOJI: pod 1.: II. ali I. stopnja strojne fakultete, s petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu. Zaželeno je znanje nemškega jezika, ker nudi to-varna strokovno izpopolnjevanje v inozemstvu. pod 2.: I. stopnja ekonomske fakultete ali višja komercialna šola in najmanj tri leta delovnih izkušenj kot samostojni komercialist. Kot poseben pogoj je obvladanje enega od svetovnih jezikov. Prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki aktivno obvlada nemški jezik in ima predhodni poklic iz kovinske stroke. ■ pod 3.: I. stopnja fakultete za strojništvo ali TSŠ — strojni oddelek, s petletnimi delovni izkušnjami v orodjarstvu. pod 4.: I. stopnja fakultete za strojništvo ali TSŠ — strojni oddelek, s petletnimi delovni izkušnjami v 'orodjarstvu, (aželena je praksa v kontrolni službi orodjarske stroke), pod 5.: TSŠ — strojni oddelek z najmanj petletnimi delovni izkušnjami v samstojnem konstruiranju orodij. pod 6: TSŠ — strojni oddelek ali delovodska šola s petletnimi izkušnjami v tehnologiji obdelave orodij. pod 7.: VK delavec kovinske stroke s petletnimi izkušnjami na takih delovnih mestih. pod 8.: TSŠ — strojni oddelek z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami v samostojnem konstruktiranju orodij. pod 9. — 15.: VK ali KV rezkalec, orodjar, strojni ključavničar, koordinatni vrtalec, brusilec, strugar z najmanj triletnimi oz. petletnimi izkušnjami na ustreznih delovnih mestih. a vse velja kot pogoj določeno poskusno delo in odslužen vojaški rok. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru, ago-tovljen je osebni dohodek nad poprečjem kovinske stroke. Ponudbe pošljite na naslov: j ISKRA — TOVARNA ORODJA LJUBLJANA STEGNE Kadrovska komisija Razpis velja 15 dni po objavi. Vsi kandidati bodo Pismeno obveščeni in povabljeni na razgovor v treh dneh pro prejemu prijave. BB BB ma IBB BB BB BB BH ■B BB BB BB BB BB BB BH BB ■ ■ BB BB BH OBVESTILO Tajništvo družbeno političnih organizacij ZP Iskra se je iz dosedanjih prostorov na Miklošičevi c. 28 preselilo v stavbo Občinske skupščine Ljubljana-šiška, Trg prekomorskih brigad 1, v sobo 406. Telefonska številka tajništva je 55-021, interna 258. tt ♦♦ tt ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦-e ♦♦ tt ♦♦ tt ♦♦ tt ♦♦ ♦♦ H H S ♦♦ ♦♦ ♦♦ e<» ♦o ♦♦ tt ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦o ♦♦ ♦♦ ISKRA prodajno servisna organizacija LJUBLJANA, Kotnikova 6 v združenem podjetju Iskra Kranj, sprejme v redno delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta: VODJO REGIONA v izvoznem sektorju — VS II. ali I. stopnje ekonomske ali tehnične smeri — znanje vsaj enega svetovnega jezika — zunanje-trgovinska registracija TEHNIČNEGA REFERENTA — VS II. ali I. stopnje ekonomske ali tehnične smeri — znanje vsaj enega svetovnega jezika KORESPONDENTA v izvoznem sektorju — ESŠ oz. SS splošne smeri — znanje angleškega ali italijanskega oz. nemškega jezika — aktivno znanje strojepisja ANALITIKA — PLANERJA — VS II. ali I. stopnje ekonomske smeri — znanje enega svetovnega jezika OPERATERJA za dela na elektronskih računalnikih Philips DATA — ekonomski tehnik, ali delavci s končano osemletko in tečajem za knjigovodstvo ter strojepisje — zaželena enoletna praksa na ustreznem delovnem mestu (fakturist, strojni vknjiževalec, daktilograf) TAJNICO — SS izobrazba splošne ali ekonomske smeri — znanje stenodaktilografije — znanje enega tujega jezika KNJIGOVODJO — dela na strojnem knjiženju (Askotta stroju) — SS ekonomske ali splošne smeri, oz. osemletka s knjigovodskim tečajem — aktivno znanje strojepisja — zaželena praksa ADMINISTRATORJA — štiri oz. dvoletna administrativna šola — aktivno znanje strojepisja EKONOMA — za servisni obrat Ljubljana — dela na vzdrževanju poslovnih prostorov — v zimskih mesecih kurjenje centralne kurjave (TRIKA KOTLI), z obveznim izpitom za kurjača — zaželen vozniški izpit B kategorije — stanovanje v-Ljubljani Osebni dohodek v naši organizaciji določa Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Cenjene. ponudbe prosimo pošljite na naslov: ZP ISKRA, Prodajno servisna organizacija. Kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15. Uspela sindikalna konferenca (Nadaljevanje s 3 strani) med vrstami potrošnje .iit potrošniki ter razlike v pogojih ustvarjanja • dohodka. Družbeni činitelji z žakašnit-vijo obravnavajo' vsa ta gospodarska. neskladja. Pričakujemo, da bodo odpravljene vsaj največje anomalije' in na tem moramo; vztrajati, drugo pa naj bo odvisno od naše sposobnosti in prizadevanja. če bi bilo tako, verjetno ne bi še danes zaostajali z našimi OD v primerjavi z gibanjem OD v drugih dejavnostih. Ponovno poudarjamo, da bo sindikat storil vse, kar je v njegovi moči v. sodelovanju z upravo in organi upravljanja, da se poišče skrajne možnosti za povečanje OD v prihodnjem letu in razporetii v sklade samo najnujnejše. Obenem zavračamo vse: poskuse kritja izgub drugim tovarnam in nekega dodatnega administrativnega izdvaja-janja sredstev iz našega dohodka v skupne sklade. Tako stališče je znano našim predstavnikom v organih upravljanja podjetja in mislimo, da se v teh stališčih tudi ne razhajamo. Menimo, da se bo s primernim nagrajevanjem zmanjšala tudi socialna in kadrovska problematika. Sindikat je v_tem obdobju deloma uspešno, deloma pa tudi neuspešno posredoval na področju prehrane, stano- nje družbeno «knaomskih od-. nosov v. gospodarstvu in družbeni dejavnosti ter/druž-besie in ekonomske reforme s ’ ciljem,' doseči hitrejši razvoj na ekonomskem, političnem, kulturnem in drugih področjih v'občini. V zelo razgibani razpravi, ki je sledila poročilom, so bile glavne misli namenjene kadrom, štipendistom, investicijam za novo opremo ter družbenemu standardu. Skrb, da obdržijo strokovne kadre je vsekakor odsev dobre politike sindikata, saj vse kaže, da je odhajanje inteligenčnega kadra y zadnjem času zaskrbljujoče, ' Glavni vzrok: sorazmerno nizki osebni dohodki in nerešeni '.stanovanjski ~ problemi. ..Strinjali so se tudi, da je treba poslovati tako, da se bodo 'osebni dohodki dvignili v celoti, saj: je znano, da je ’ »Elektromehanska« ra lestvici osebnih dohodkov v kranjski občini precej nazadovala. Na konferenci šo se 'zavzeli tudi za modernizacijo r.aprav in strojev, boljšo organizacijo dela ter večjo povezavo s proizvajalci v tujini. Tudi družbeni standard zaposlenih so dokaj m6čao'ana-lizirali. Predvsem so naglasili, da je treba posebno skrb posvetiti stanovanjskim problemom, kritično pa so- tudi ocenili- sedanjo prehrano, ki po mnenju navzočih in mnogih članov Kolektiva ni v redu, zato bo treba zadevo • trezno proučiti in nato odločno ukrepati. Na . konferenci so izvolili tudi 15 delegatov, za občni zbor občinskega sindikalnega sveta in nagradili 9 najstarejših članov »Elekt-romeham-ke«, med katerimi so: Janko Bertoncelj, Janez Gorjanc, Valentin Hafner, Tinca Kočar, Viktor Langerholc, Stanko Pokom, Avgust • Pravhar, Rafael Tratnik in Franc Zalaznik. Vsi našteti so prejeli knjigo z naslovom POL STOLETJA SPOMINOV od Ru-| dolfa Golouha,. ki v svoji • knjigi opisuje politične boje slovenskega naroda. Po konferenci so bili imenovani pohabljeni na zakusko, 'kjer so obujali spomine iz preteklih .let in jih primerjali z današ-. njim življenjem. Mnogi izmed njih So bili tudi soudeleženci velike tekstilne stavke v »Ju-gočeški«. Zato smo se namenili, da bomo nekatere zanimivosti iz tistih časov priobčili v naslednjih številkah. Konferenca, je po svoji pestrosti, in.. veliki interesira-. nosti za razvo j --in . perspektivno »Blektromehanike« do-; segla'. • Svo j 'p namenn in ‘lahko . rečemo, da jel bila ena izmed zelo uspelih sindikalnih kon-..ferenc: §g| ABC . Posnetek Iz oddelka produkcije Iskrinega obrata »Umi mehanizmi« v Lipnici I Izdelava in splošnih aktov v •md, 'da celo več, saj jc treba statuta - mf 2 »Elektro-mehaniki« vanj, osebnih odnosov in podobno. Najbolj kočljiva je bila podražitev . stanovanj za odkup, kjer skupaj s pravno posvetovalnico . občinskega sindikalnega sveta nismo mogla ničesar storiti. Čeprav si tega ne štejemo v slabost, še vendar ne moremo sprijazniti s takim običajem. Zato obstaja odprto vprašanje kako se zavarovati pred takimi pojavi v bodoče. .: Takoj, za poročilom o delu sindikata »Elektromehanike« Kranj je podal poročilo o delu organov občinskega sindikalnega sveta predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Stane Božič, ki je fed drugim dejal, da je bilo delo sveta v tem času usmerjeno na nadaljne uresničeva- Cas, ki je določen za uskladitev splošnih aktov z ustreznimi amandmaji in zakoni, se žeJo hitro približuje m je zato že treba z izdelavo pohiteti, da ne bo nepotrebne zamude. V Elek-tromehaniki so doslej strokovne službe izdelale osnutek statuta, pravilnika o delovnih razmerjih'in pravilnika o uporabi, sklada skupne porabe. Za izdelavo « sprememb in dopolnitev je na razpolago dovolj literature, lahko reče- iz"poplave različnih gradiv izluščiti nekaj «najboljšega. .: S. spremembami navedenih aktov bodo rešene najbolj aktualne zadeve s področja samoupravljanja, delovnih razmerij, nagrajevanja in finančno materialnega poslovanja. V osnutku statuta je predlagano, da bodo vsa obrati — enote - (organizacije združenega dela z določenimi pravicami) imeli svoje delavske svete ter komisije za osebne do- hodke in kadrovske komisije, s tem, da kadrovske komisije ne bodo imele pristojnosti . odločati o delavcih - z višjo ali visoko izobrazbo: • Delavski svet tovarne naj bi v bodoče I štel 43 članov. Pristojnosti bi bile v glavnem kot sedaj, s tem, da bo določena meja, nad katero odloča .o odtujitvi in nabavi osnovnih, sredstev in porabi sredstev. Kot kolektivni 'izvršilni .Organi bodo ustanovljeni odbori za kadrovske zadeve, družbeni štamlard,-: dtigfaje: vanje, disciplinske zadeve, in narodno obrambo. ■ Odboji bodo, imeli. pravico:, obravnavanja ..in predlaganja :tef sklepanja o zadevah' s svo j ega področja. Zadeve poslovne politike gospodarjenja in organizacijske zadeve,, bo reševal poslovni odbor. Poslovni odbor bo tudi ■ predlagatelj : delavskemu svetu za statut in splošne akte,' imenoval bo vodilne delavce in odločal o pritožbah zoper sklepe odborov. Poslovna odbor bo štel 9 članov in ga bo volil' delavski svet. Pri predlaganju Kandidatov bo imel direktor pra vico, da predlaga polovico ■ kandidatov. Direktor bo kandidat za člana poslovnega odbora po svojem položaju. '; To so samo nekatere: značilnosti spremenjenega statuta. Statut pa bo v teku razprave, dopolnjen z novimi predlogi. Predvideno je, da' bo statut pripravljen za razpravo v sredini novembra. : din>, jwmiiimiiiuiimiimi!iiiiiiwiiiiiiii!!H'tl!‘ | Dopisujte I I y ISKRO! I Uovi objekt v Stegnah (pred obratom »Feri ti«), v katerega so se te dni preselili vsi oddelki in službe tovarne elementov za elektroniko iz Linhartove ulice 3J lilUUiiiHUnilUUIIUIIIIIIIIlillllllllllUUUini Privatna praksa v zdravstvu llevetinesečna proizvodnja tovarne usmerniških naprav v Novem mestu p Zadn j e čase še ■ veliko gaira» 'ri in razpravlja o privatni : praksi v zdravstvu, še posebej v zobozdravstvu, celo v republiški- skupščini • Glede na privatno prakso :Se razpravlja • in obl e vlia-v.a na vseh nivojih, v raznih krogih, mnenja so različna, ■ nič ali najmanj, pa Se vključuje v te razprave zavarovan-. če same, ki bodo oziroma so že tu najbolj prizadeti; Precej privatne praksa y -zdravstvu že obstaja, zadnje ' čase predvsem ; v zobozdravstvu; ' > Čeprav vemo, da .se. ta privatna praksa odvija . oz. opravlja, v, • nemogočih pogojili , (h-giens-ko neurejenih 'prostorih slaba . oprema, niz-'ka .Stopnja s,lio.k&ynbst:i)j Da , to prakso ■ opravljajo j od • asistentk dp1 nekvalificiranih kadrov — amaterjev i-td. Da so• cene" neprimerne.. nizke ali pretirano visoke, formirajo, ■se pravzaprav' glede na žepe zavarovancev. ji. Privatna,, praksa zato ker z zakonom še ni dopustna tu- di ni kontrolirana; zato je tudi Strokovnost dvomljiva.' Nadalje se mi zdi zeio pomembno, da. bi' postavili razmejitev, kdor privatizira, ne-more biti zaposlen, v, javni .zdravstveni -službi. Seveda je : tu pogoj, da se osebni dohod-. ki, kar sem že zadnjič. ome-. nila, vsklajujejp ; z.. osehpimi . dohodki v gospodarstvu. Poiskati je tudi ■ -potrebno ..sredstva -javni zdravstveni . službi za . čimbolj sodobno urejeno zdravstvo — to bi bila tudi rešitev, ki bi; operno-, gočala privatno prakso v zdravstvu. - Osebno tudi menim, da naša socialistična- ideologija ni . združljiva s privatno prakso. Mislim, da je neprimerno in . nedopustno v ¡socialistični . družbi spravljati zavarovan-: ca v -finančno odvisnost -sred-. štev - socialnega zavarovanja, i v času -njegove bolezni, ,kar se cesto dogaja.' . Na drugi strani pa tudi vemo, da zdravstveni' delavci —' terapevti,' predvsem’ v’ otro-• ških1 in .šolskih ambujantah delajo v nemogočih delovnih pogdjiih, . slabih higienskih prilikah, neprimernih prostorih, da nimajo osnovnih pogojev ločiti bolnih od zdravih otrok, da so njihove kapacitete prezasedene, da je zdravnik mnogokrat. tarča kritik, ki niso upravičene, itd. Tako lahko rečemo, da je to zgolj kurativna- dejavnost, težko bi govorili o preventivni dejavnosti, ki je mnogo cenejša, zahtevnejša, za vsako družbo, nujno potrebna, pa vendar nemogoča ob že omenjenih pogojih. Torej je potrebno mnogo bistvenih zadev urediti, pre-, den pridemo d-o' dokončnega stališča, priznati ali ne priznati privatno prakso, ali bolje urediti javno zdravstveno službo, kjer bo zavarovanec dobil - kvalitetno, pravočasno in. nujno potrebno po-: moč kot zdravstveno var-. stvo v času bolezni. To je želja vseh zavarovancev, ki so sedaj mnogokrat nezadovoljni in razočarani in ne vedno ali redkokdaj po krivdi zdravnika. . Ivanka Kukovec Proizvodnja v preteklih devetih mesecih je . znašala vrednostno 8,409.688,80 din, predvideli pa smo, da bomo v tepi času napravili za 7,783.730.- din. Temeljno proizvodno nalogo smo torej uspešno izpolnili, saj znaša indeks 103. Velike potrebe trga pa so narekovale zahtevo po povečanju proizvodnje. Sprejeli' smo interno zadolžitev, da ustvarimo do konca leta za 1,5 milijona višjo proizvodnjo. Po tej višji proizvodnji-’ pa zaostajamo; za 3,5 odstotka ali za 302'307.- din. Ta izpad se nam je dogodil v mesecu septembru ko smo ustvarili samo za 722.237.—din vrednosti proizvodnje, namesto predvidene 1,096.009.-reaiizaeije. Ta izpad proizvodnje, da tako rečemo, pa je bil zavesten. Namreč v mesecu septembru je biio treba kot nujno dokončati usniermško naprave 1060 A za ATC Tošin Bunar v Beogradu. Naprava take moči, ki je bila delana prvič, pa je zahtevala polno prisotnost vsega tehničnega kadra, tako da je bil ostali del proizvodnje v preizkusnem' kontrolnem postopku zadržan. Seveda pa mora biti zato obseg proizvodnje v oktobru toliko., višji in ko pišemo te ¡vrstice že ugotavljamo, da: sd bo to. res zgodilo. Po-preono „.¡število zaposlenih znaša 125, kar pomeni za 4,2 %■ več- kakor smo predvidevali po planu. Ta prekoračitev pa je opravičljiva, saj je bilo tudi napravljeno za 8i>/0 več..-Poleg tega-pač povečanje praktično predstavlja novosprejeti- srednje tehnični kader. Zaposlili smo kar devet pripravnikov. Vzporedno z rastjo proizvodnje se gibljejo tudi oseb--ni dohodki. Več ko je narejenega, več je denarja. Poprečje. za . devet mesecev znaša 1.026,22 din. S tem smo se v Novem mestu že dvignili nad poprečje izplačanih osebnih dohodkov v gospodarstvu. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa smo izplačane osebne dohodke povečali kar za 23,9%. Novi sistem-’ Stimulacije, ki smo ga uvedli z mesecem majem- se je pokazal kot zelo učinkovit,. Vsi. dela-vci, ki: nimajo osebne nOrme, so .vezani , s svojimi dohodki na. doseženo mesečno realizacijo. Takega zanimanja pa za pro-' izvodnjo do. sedaj še1 nismo poznali! Prekoračitev plana -pa1; smo .žal dosegli tudi pri stroških. To je- do neke mere nujno, lahko bi pa bila ta 'prekoračitev nižja,, Kaikulativni stroški presegajo planirano višino za 7,3Najvišje je’-to preseganje pri izdela vnem materialu. V mesecu septembru smo res znižali zaloge materiala na R-3 za 50.000.-in s tem ustavili naraščanje, vendar je pa to premalo. Poslednji,, meseci deta bodo . t.o-rčj' y znamenju zagrizenega boja za dosego vrednosti proizvodnje 12 000 000 dan in za čim nižje stroške Nižanje proizvodnih stroškov' pa se lahko' dosega ‘ 'tudi z bolj učinkovito realizacijo dela. Skladno s pripravami za spremembe interne zakonodaje in njeno, uskladitev pa potekajo priprave kako doseči učinkovitejšo organizacijo dela v naši tovarni. Vrabec 1. oktobra je odšla v zasluženi pokoj tov. Cilk a. Benedik, zaposlena v obdelovainici števcev tovarne ».Elektromehanika« Kranj. Sodelavci so ji, ob slovesu poklonili spominsko darilo in ji zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva Odgovornost za kakovost in zanesljivost v sodobnem industrijskem poslovanju . (Nadaljevanje, iz 38. štev.) TIPSKI PRESKUS PROTOTIPA • Ko razvojni oddelek'konča z nalogo; se .v 'elektroindustriji, pri izdelkih, ki so predvideni za proizvodnjo. v večjih serijah, navadno predloži v,odobritev eden ali "več prototipov. Izvedba prototipa je od vrste do .vrste izdelka različna, “ti nekaterih ■ izdelkih npr. Pri elektronskih napravah, se ■da prototip izdelati „tako,- da 'zvedben-o skoraj - povsem ustreza izdelku jž- rednei: proizvodnje, šaj je mogoče-, uporabiti povsem enake sestav ‘®* dele, spremelnbe v tehno- logiji izdelave pa ne vplivajo bistveno na lastnost izdelka. Zato je v takih .primerih izvedljiv celotni tipski preizkus. Pogosto pa izdelava prototipa ni tako. preprosta To ve Ija zlasti za mehanske in elektromehanske izdelke, , ki zahtevajo za redno proizvodnjo vrsto najrazličnejših orodij. V takih primerih se prototip .izdela - v. okviru možnosti razvojnih prototipnih delavnic ročno in brez posebnih orodij. Posebiio težko' je z izolirninji deli, ki še navadno izdelajo iz tekstilnih laminatov ali - vlijejo' iž takih plastičnih mast za katera- se dajo' -izdelati' cenena in preprosta o;fodja, medtem ko so pri1 dokončnem izdelku iz drugačnega materiala. Tak prototip je uporaben za kontrolo konstrukcijskih risb, lažjo predstavo o izvedbi in morda še ža prikaz funkcije, za tipski preskus pa pride le deloma v poštev, ker so možni le nekateri preskusi in pregledi, kot npr. pregled zračnih in plazilnih razdalj, merjenje | temperature delov, ki set;med.. obratovanjem segrevajo; dostopnost delov pod .napetostjo s -preskusnim, pr-: stom itd; Vse druge presku-: se pa je mogoče, opraviti 'šele na vzorcu iz poskusne proizvodnje, na kar je treba, v poročilu o preskusu opozoriti. Poročilo o preskusu prototipa mora biti del dokumentacije, ¡ki jo prejme komisija za odobritev prototipa oziroma razvojne naloge. Tipski preskus vzorca iz poskusne proizvodnje Tipski preskus vzorca iz poskusne proizvodnje je posebno pomemben, ker je prvi možen preskus izdelka, izdelanega iz enakega materiala in z enakimi orodji kot izdelki .iž redne proizvodnje in ko’se prvikrat lahko v celoti- pokažejo vse dobre in slabe, lastnosti.- iždeika.. Zato' je treba pri tipskem preskusu Vzorca iz poskusne proizvodnje . upoštevati zlasti naslednje zahteve: - — v projektni oziroma razvojni nalogi . definirane tehnične zahteve z morebitnimi’ spremembami, ki jih je sprejela komisija ža odobritev razvojne naloge; ; — splošne predpise im standarde za zadevno vrsto izdelkov; " 'posebne predpise, ki ' jih jé izdelala razvojna skupina. Pri tipskem preskusu izdelka iz poskusne proizvodnje je treba posvetiti posebno pozornost: — soglasju izdelka z doku. mentacijo; | — lastnostim vgrajeijih materialov in sestavnih delov in jih po potrebi preskusiti ločeno, demontirane ; iz izdelka; načelno je treba zadevati ateste oziroma poročila o tipskem preskusu za vgrajene sestavne dele; , — enakomernosti H doseženih vrednosti parametrov, ¡zlasti po preskusih na vplive okolja . (klimatske . preskuse, preskuse ha vibracije in sunke); —- ustreznosti . površinske zašči te (preskusi pri različnih .temperaturah in relativnih I viagah, v slani megli, „v specifični atmosferi ipd.); - — preiskusoni življenjske dobe, da se ugotovi obraba ali staranje posameznih delov,’ kar je lahko kriterij, pri 'sestavi predpisov za vzdrževanje in servis; — preskusom zatesriitve proti vodi in prahu, prešku- Iz sklepov samoupravnih organov IZ DRUGIH TOVARNIŠKIH ČASOPISOV Gorenje, IGO, LTH, Primat - ustanovili konzorcij za veliko gostinsko opremo SKLEPI 9. SEJE UO (17. oktobra 1969) @ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izpolnitvi proizvodnega plana tovarne v septembru 1969, po katerem je bil plan izpolnjen s 104,9% v višini 25,671.534 din. © Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o realizaciji izvoza v septembru letos, ko je bil plan izvoza tovarne izpolnjen z 89,38 % v višini 230.053,64 J; plan izvoza PSO za tovarno pa s 121,69 odstotkov v višini 270.272,42 dolarjev. © Upravni odbor je obravnaval poročilo obrata mehanizmov in v tej zvezi sprejel naslednje sklepe: 1. čimprej je treba osvojiti vse variante števcev pogovorov. 2. Razvojno in tehnološko je treba obdelati še ostale dele za tehnograf in v razvo- ju števcev organizirati tako zasedbo, ki bo zadovoljevala potrebam obrata mehanizmov. 3. Modernizacija obstoječe proizvodne opreme naj se rešuje tako kot za ostale obrate v tovarni, v okviru sredstev za modernizacijo opreme. 4. Za proizvodnjo ohišij za ure naj odgovorne službe poiščejo kooperanta, montaža Pa še naprej ostane v obratu mehanizmov. © Upravni odbor je obravnaval poročilo o pripravnikih in poročilo o izrednem šolanju članov kolektiva. Pri tem je skletnil, da se iz seznama pogodbenih obveznikov črtajo tisti člani, ki iz objektivnih razlogov ne morejo dokončati šolanja. Zadevo uredi kadrovska služba. © Upravni odbor je odobril, da postane tovarna Elektromehanska podporni član-Rdečega križa v Kranju, ter odobrava 1.000 din sredstev za njegovo dejavnost v letošnjem letu. Razvoj gostinstva in turizma ter trgovine doživlja zadnja leta močan vzpon; razvi-, tost domače proizvodnje, izredno lepi pogoji naše dežele, gore in morje, terjajo ureditev panog, ki naj proizvedeno blago in naše lepote približajo potrošniku. Priznani proizvajalci opreme IGO, Industrija gostinske opreme Ljubljana, LTH, Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka, PRIMAT, Tovarna kovinske opreme Maribor in GORENJE, Tovarna gospodinjske opreme Velenje, so ustanovili konzorcij za veliko gostinsko opremo. Namen konzorcija je nuditi domačemu tržišču popolne dobave gostinske opreme za hotele, motele, bifeje, obrate družbene prehrane, bolnišnice, pralnice in slično, od popolnih kuhinj, hladilnih naprav, točilnih pultov, do raznovrstnih drobnih aparatov. Za dosego popolnosti dobav se konzorcij povezuje tudi z inozemskimi proizvajalci v medsebojni menjavi izdelkov, torej računa tudi na nastop na inozemskih tržiščih. Pomembna naloga konzor- ‘ cija je razrešitev proizvodnje tako v obsegu kot tudi izbir, člani konzorcija že sedaj ne morejo proizvesti toliko gostinske opreme, kolikor je trg od njih zaradi odlične kvalitete išče. Skratka, premajhne proizvodne zmogljivosti je treba zelo hitro razširiti, pri tem pa se bodo posamezni člani konzorcij a v svoji dejavnosti še specializirali. To pomeni izboljšanje tudi na preostalih področjih dejavnosti posameznega člana. dani konzorcija so ustanovili za opravljanje teh na- log povezovanja in nastopanja ha tržišču poseben biro v sestavu GORENJA. In zakaj pri GORENJU? Eden bistvenih razlogov je zelo razvejan in odličen servis GORENJA, predvsetn pa bo tako dosežena hitrejša obdelava tržišča in tudi stranke bodo hitreje dobile pomoč. želimo zagotoviti servis v širšem pomenu besede, naše izdelke bomo redno vzdrževali. Med Člani konzorcija nastaja tako vez in ker je pri današnjem tempu čas res zlato, bo izmenjava medsebojnih izkušenj, bogastvo strokovnih kadrov in smotrnejša uporaba razpoložljivih (Nadaljevanje s 1. strani) se servis ; do nadaljnjega zapre in uslužbenci ostanejo v ponedeljek doma. Sama stavba servisa ni močno poškodovana in tudi lokal na zunaj ni. prizadet. V notranjosti pa se je zrušila predelna stena in pokopala mizo za sprejem, popravil. Mimo tega je tudi precej škode z aparaturami in raznimi predmeti, ki so popadali na tla. V ponedeljek takoj po katastrofalnem potresu je odpotoval s kombijem iz Sarajeva tudi direktor sarajevske filiale PSO Emir Softič. S seboj je vzel sprejemno oddajno postajo RP 20, kompleten ojačevalnik 2x15 W in nekaj ■ induktorskih telefonskih, aparatov za prvo pomoč ponesrečenemu mestu. Prispel pa je tja še preden je bil organiziran štab š prvo Sredstev, sigurno zagotovilo kupcem za odločitev nakupa gostinske opreme pri članih konzorcija. člani konzorcija bodo v prehodnem obdobju obdelovali tržišče kot doslej, postopoma pa bo prevzel prodajo v celoti biro. . Letošnji bruto produkt povezanih članov v konzorcij na vseh področjih dejavnosti bo znašal približno 950 milijonov N din. člani konzorcija so ustanovili začasni upravni odbor,-ki ga sestavljajo direktorji navedenih podjetij, predseduje pa mu tov. France BRA-NISELJ, direktor LTH. »Relacije« Gorenje pomočjo tako, da je le-ta uporabil navedene aparature šele naslednji dan. Danes zjutraj ko to poročamo se je sestal na izrednem zasedanju UO PSO in dodelil enkratno denarno pomoč vsem štirim sodelavcem našega banjaluškega servisa v višini 1500.— N dinarjev. UO PSO je dodelil štabu aparaturo za ozvočenje, če je potrebno lokalno radiodifuzno oddajno postajo» iz proizvodnega programa organizacije Iskra RIŽ in hkrati: odredil, da je treba servis hitro popraviti oz. ga namestiti v improviziranih prostorih, če je to potrebno, da bo sposoben za popravilo aparatur. UO PSO se bo sestal spet naslednji teden, ko mu bodo poročali o uspehu pomoči prizadetim v Banja Luki. Marjah Kralj' ISKRA prodajno servisna organizacija LJUBLJANA, Kotnikova 6 vabi k sodelovanju nove, mlajše sodelavce DIPLOMIRANE ELEKTROINŽENIRJE oz. ELEKTROINŽENIRJE jaki in šibki tok INŽENIRJE METALURGIJE DIPLOMIRANE ELEKTROTEHNIKE jaki in šibki tok — za projektiranje in izvajanje inženiringa pri avtomatizaciji železnic, — za projektiranje in izvajanje inženiringa pri avtomatizaciji proizvodnih procesov in merilne ter regulacijske tehnike v metalurških objektih. Osebne dohodke v naši organizaciji določa Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Cenjene ponudbe prosimo pošljite na naslov: ZP Iskra, Prodajno servisna organizacija, Kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15. I I I iMimiimmmiimmiiHnmiiimiHimmiuiiiMiiutHiiHnmuiiuiunmiiuuuiiuiiuiuiiiuiiiinii Hitri ukrep PSO som odpornosti proti plesnim itd. za izdelke, ki so namenjeni za obratovanje v posebno težkih pogojih; — preskusom varnosti pred električnim udarom za vse električne izdelke in pridobitvi z zakonom zahtevanega atesta; • — preskusom uspešnosti odprave radiofrekvenčnih motenj in izdaji z zakonom -zahtevanega atesta. Kadar pa je poskusna proizvodnja zastavljena z dovolj veliko količino (npr. pri proizvodnji sestavnih delov za elektroniko) in so potrebni tudi preskusi zanesljivosti, se tipskemu preskusu doda preskus zanesljivosti, o katerem pa bomo razpravljali posebej. Tipski preskusi vzorca iz redne proizvodnje Pri tipskem preskusu vzorca iz redne proizvodnje upo-tavljamo, ali tudi v redni proizvodnji izdelan izdelek izpolnjuje postavljene pogoje glede lastnosti in kakovosti. Ker pa obstaja nevarnost, da se iz različnih vzrokov (sprememba dobaviteljev, ali spregledi pri prevzemu kupljenih delov in materiala, odstcpki od predpisanega tehnološkega odstopka, nepravilno skladiščenje med posameznimi fazami itd.) kakovost izdelka spreminja, se je v svetu uvedla praksa periodičnega ponavljanja tipskih preskusov. Poročila o tipskih preskusih, opravljenih pod enakimi pogoji ob določenih časovnih obdobjih, zahtevajo danes mnogi resni kupci, da si tako zagotovijo dotok materiala in izdelkov s trajno enako kakovostjo, opravljajo pa jih tudi vsa preskuševališča in institucije, ki izdajajo preskusne znake, če se ugotovi da proizvajalec dobavlja izdelke enakomerne kakovosti, se ob ponovitvah preskusov manj kritični preskusi lahko opuste. Vendar pa je treba poudariti, da je ponovitev tipskega preskusa v celoti potrebna vsakokrat, če ”se uvede kakršna koli razvojna, konstrukcijska 'in zlasti tehnološka sprememba. Na letošnjem' zasedanju Evropske organizacije za kvaliteto je več referentov in diskuiantov poudarjalo nujnost, da mora proizvajalec v vsakem trenutku točno poznati, kakšna je dejanska kvaliteta njegovih izdelkov, vedno pogosteje se zahteva tudi homologacij a izdelkov, za oboje pa so kot osnova rezultati tipskih preskusov. Vloga preskusov zanesljivosti Zanesljivost je vzadn jih dveh desetletjih postala pojem, ki ga vedno pogosteje zahtevajo kot enega izmed osnovnih kriterijev kakovosti ne samo za tako imenovane profesionalne izdelke temveč tudi za izdelke široke potrošnje. Na zadnjem zasedanju Evropske organizacije za kontrolo kakovosti (EOQC) avgusta 1969 v Pragi je bila zanesljivost v celotnem programu kot ne-razSružni del kakovosti. Zanesljivost konkretizira pojem kakovosti kot verjetnost, da bo izdelek deloval v skladu z določenimi specifikacijami pod predpisanimi pogoji določeno dobo. Če je »inšpekcija kakovosti« v začetku organizirane dejavnosti za kakovost le odpirala vrata tovarne izdelkom, ki jih je po danih kriterijih spoznala za dobre, je naloga zagotavljanja ' zanesljivosti sikrb nad kakovostjo izdelka tudi potem, ko je zapustil tovarno, tj. med obratovanjem. Z rezultati, ki jih dajejo preskusi in raziskave zanesljivosti je namreč mogoče z veliko točnostjo napovedati, kako dolgo bo kaka naprava delovala, kolikšno bo število zatajitev oziroma odpovedi v določenem času obratovanja, v kakšnih razdobjih so nujne zamenjave posameznih izmenljivih delov, ki so podvrženi obrabi, ipd. . • Če hoče tovarna proizvajati izdelke z zahtevano »zanesljivostjo, mora določiti smernice in zagotoviti 'tehnične možnosti za razvoj, uved- I bo in izvajanje programa zanesljivosti,. ki morajo zagotoviti izdelkom tak nivo, kakršen ustreza minimalnim zahtevam kupcev. Za izvajanje programa zanesljivosti obstoje tehničrie in organizacijske naloge. Tehnične naloge Z gledišča tehničnih nalog | za zanesljivost mora biti okolje, v katerem bo izdelek de-loval, dokumentirano s spe- j cifikacijami, ki jih je treba na temelju novejših izsledkov stalno izpopolnjevati. Pozor-nost je treba posvečati vsem možnim vplivom med proiz- Za razvedrilo UI 2 3 4 5 6 7 8 9 10 14 12 13 14 15, ) 3 16 17 18 19 20 2.1 i i 22 23 / \ 24 25 26 27 28 'ii 29 30 31 ; 32 ; X 33 34;., 35 36 N 37 38 39 40 > < 41 42 > 1 43 44 45 1 i 46 > < 47 48. 49 1 1 50 * 1 51 52 v.: 53 , 54 55 56 57 Naslednje leto planinsko društvo ISKRA Predlog PSO za organizacijo planinskega društva ZP ISKRA dobiva vedno bolj konkretne obrise Ideja gorništva v svojih številnih variantah dobiva v modernem nenehno utrujenem človeku vedno večji pomen in veljavo. Ne samo zaradi čistega športnega užitka, marveč zato, ker združuje v malone idealnem razmerju rekreacijo in kulturo združeno s samovzgaja-njem in občudovanjem nedotaknjenih naravnih lepot v tolikšnem obsegu kot nobeno drugo množično ali posamično udejstvovanje. Ideja gorništva je tudi edini, čeprav neorganiziran mednarodni pokret, ki ne vsiljuje ne družbi in ne posamezniku nekih svojih nazorov ali obveznosti, ampak prepušča vsakemu svojo razlago o ideji in smislu dejavnosti gorništva. VODORAVNO: 1. strigalica, 7. mitološka grška pokrajina, 13. švicarska znamka ur, 14. puščav-nik, samotar, 15. raka v Vojvodini, 16. Odžagan ¡kos debla, 18. naokmica, rebrača, 19. egipč. bog sonca, (daljša oblika), 2. zajemalka za vodo, 22. zahodnoevropski veletok, 23. kratica za »anno domini«, 24. mrežasto platno za podlogo, 26. kemični simbol za molibden, ' 27. samostanski duhovnik, oče, 29. pesniško ime za Koroško, 31. letoviški kraj ob Istrski obali, 33. junakinja znane Cankarjeve črtice, 34. samski stan katoliških duhovnikov. 37. nacija, 40. ital. spolnik, 41. oklepnik, 43. osebni zaimek, 44. geo-meir. pojem, 46. diktat, 47. banja, 48. starogrško glasbilo na strune, napete na okvir v obliki jarma, simbol lirskega pesništva, 50. ljudska nikalnica, 51. pisalna potrebščina, 52. medicinski izraz za kostnico, 54. sveder za navr-tanje kosti, 56. spake, 57. gl. mesto Turčije; NAVPIČNO: 1. samovoljen lastnik, ohol mogotec, 2. trojica, 3. del žitnega klasa, 4. limet, ime Ide Kravanje, 5. začetnici imena in priimka pred leti tragično preminulega sovjetskega kozmonavta tGerman Titov), 6. ime amer. skladatelja Coplanda, 7. priprava; ki omogoča pogovor na velike razdalje, izdelek naše tovarne, 8. enaka soglasnika, 9. norveški drobiž, 10. rimski bog ljubezni, 11. stiska, zadrega, 12. v slovnici izraz za besedo brez poudarka, 17. država na Bližnjem vzhodu, 20. vrsta zaponke na vzmet, 21. uslužbenec na meji, 24. znanstvenik, ki se ukvarja z analizo kemičnih snovi, 25. priprava na ladji za odkrivanje objektov pod vodo, 28. tok, etni, 30. himalajska koza, 32. pretirana delavnost, 34. silovit vihar, orkan, 35. tuje žensko ime, 36. teža ovitka, 38. izdelovalec omar. 39. mitološka ustanoviteljica Kartagine, 42. verska ločina, 45. ozek pas blaga, 47. sprimek, 49. nadar, napiačiJo, 51. obrtnik živilske stroke, 53. predlog, 55. različna soglasnika. Organizacija planinskega društva ZP ISKRA pa naj bi imela še drug tako rekoč dodaten faktor upravičenosti za obstoj. Povezovala naj bi v enotni organizaciji vse člane, z namenom spoznavanja med seboj in vzgajanju zlasti mladine. Delovala torej naj bi kot vezni člen. med vsemi organizacijami, obrati in delovnimi enotami torej prav tam, kjer zeva pri nas velika praznina. že prvi neuradni sestanki planincev iniciatorjev so soglasno ugotovili, da ni dileme: ustanoviti ali ne ustanoviti samostojno planinsko društvo ZP ISKRA, temveč kako ga ustanoviti ter mu po organizacijski plati dati že spočetka pravilen zagon na pravih tirnicah. Na predlog sindikalnega odbora ZP je bil minuli mesec imenovan semedčlanski iniciativni odbor v naslednji sestavi: Pavle Časar — ELEMENTI, Ivo Razboršek — PSO, Marjan Vernik — ZZA,-Davorin Preisinger — ELEK-TROMEHANIKA, Lojze Kirbiš — TEN, Janez Šilc — ZP Uprava - sekretariat in Mar» jan Kralj — PSO. Iniciativni odbor se je sestal že dvakrat in si zadal med tem tri poglavitne naloge in sicer: splošno aktiviza-cijo članstva za novo planinsko društvo ZP ISKRA, pripravo osnutka pravdi, kot ga terjajo ustrezni forumi in. sklic občnega zbora, kjer naj bi izvolili prvi upravni odbor. (Dalje na 8. strani) DOPISUJTE V ISKRO snuiituiiiifiiiiiiiiiiiiiniimiiimuniiiiiiiBiiuiiiiiiiiiiiuinniiiniiiiiiuiiiiiiiiiiuiuiiiiHiiuiuiiiiiumiiiuHiHiiiiiiiiiuuiiiiniiniiiiiiiimiiHiiimiin Iniciativni odbor za organizacijo planinskega društva ZP ISKRA je na svoji prvi' seji sprožil akcijo za razstavo planinskih fotografij članov ZP ISKRA Razstava bo potujoča in jo bomo prikazali v zimski sezoni v vseh organizacijah ZP ISKRA. Pogoji za sodelovanje: — Na razstavi lahko sodeluje vsak član kolektiva z neomejenim številom fotografij čmo-bele ali barvne tehnike, s fotografijami, ki zajemajo tematiko planinstva, alpinizma, jamarstva. Gorske reševalne službe, Gorske straže, taborništva itd. — Najmanjši format poslanih fotografij je 13 x 18 ali 18 x 24 cm. — Rok za dostavo fotografij (v izjemnem primeru tudi negativa) je 15. december 1969. — Fotografije zbira Marjan Vernik v ZZA, Ljubljana, Tržaška c. Strokovna komisija bo na sami razstavi izbrala za nagrade 5 fotografij čmo-bele in 3 fotografije barvne tehnike. Zagotovljene so možnosti za odkup nekaterih nagrajenih ali nenagrajenih fotografij! iiaitBiiaiinnnimniiiiiiiniimiiiiniinini»uninnmiiniHmiiB«Hii«miniiimiinniiiiiHBininiiniiiuiimmmmiHniiiiMinniiiiinii«inmtu^.7 vodnjo, obratovanjem in vzdrževanjem. V preskuse je treba vključiti vse kriterije okolja. Ker j© zanesljivost izdelka bistveno odvisna od pravilne izbire in uporabe sestavnih delov, materialov in postopkov, je za izdelke, za katere se zahteva velika zanesljivost, nujno, da se na vsakem sistemu izdela analiza obremenitev in učinkov izpadov, ki tajema tako sestavne dele kot Podsestave. Kadar je le mogoče, je treba kritične sestavne dele ugotoviti in jih Po potrebi zasledovati skozi nrioten proizvodni proces. Taki kritični sestavni deli so lahko tako elektronski kot elektromehanski. Malomarno vre-zovanje vijačnice plastnega upora je lahko prav tako pogubno za zanesljivost kot navajanje navitij s tanko žico, ki se zaradi neodgovorno nastavljene prevelike natezne sile na navijalnih strojih raztegne, zaradi česar razpoka Jakova plast in pride do prebojev in uničenja navitja ali celotne naprave. Za zagotovitev zanesljivosti je treba ob vsaki ugotovljeni napaki v proizvodnji takoj ukrepati in po potrebi uvesti spremembe konstrukcije ali tehnološkega postopka. Čeprav v proizvodnji spremembe iz ekonomskih in terminskih razlogov radi zavračajo, je vendarle pravočasno odpravljanje ponavljajočih se izpadov bistveno važen del vsakega programa zanesljivosti. Organizacijske naloge Z organizacijskega gledišča je treba program zanesljivosti hkrati s programom kvalitete vključiti v. vse organizacijske elemente proizvodne organizacije, ■ od organizacije razvoja do organizacije servisa in mora biti zanesljivost vključena v redne zadolžitve in odgovornosti v sklopu obstoječe organizacije podjetja. Zato je naloga vodstva podjetja, tovarne ali obrata, da zagotavlja učinkovito odpravljanje ponavljajočih se izpadov, hkrati pa, skrbi za preventivne ukrepe za zmanjšanje vseh učinkov na zmanjšanje zanesljivosti na minimum. Iz pravkar izišle publikacije 300 Mednarodne elektrotehniške komisije, ki obravnava dolžnosti vodstvenih kadrov za zagotavljanje zanesljivosti, jasno izhaja, da mora biti zanesljivost nujno vključena v delovni program vodstvenega osebja vse do direktorja delovne organizacije. Ukrepi za zagotavljanje kakovosti in zanesljivosti Ker smo večino tehničnih ukrepov — zlasti te, ki zadevajo razvoj in proizvodnjo — v bistvu že obdelali v dosedanji obravnavi, se bomo v naslednjem posvetili organizacijskim in drugim problemom. Poslovnik Za kvaliteto Da bi v okviru delovne organizacije uredili odnose na področju zagotavljanja kakovosti, se v zadnjem času vedno bolj uvajajo poslovniki za kvaliteto. Namen poslovnika je, da bi s posebnimi predpisi zajeli kompleksno področje dolžnosti in odgovornosti za kvaliteto in zanesljivost v delovni organizaciji. Čeprav nekatere organizacije v Iskri imajo poslovnike, za orientacijo navajamo vsebino poslovnika, ki se je uveljavil v mnogih delovnih organizacijah in ki vsebuje naslednje točke: L Politika ali strategija kvalitete v delovni organizaciji — osnovni kriteriji za kvaliteto in zanesljivost ter kontrolo kvalitete v delovni organizaciji. 2. Odgovornost posameznih služb za kvaliteto. 3. Specifikacije kvalitete — tehnična dokumentacija. 4. Kontrola kvalitete ob izdelavi prototipa. Tipski preskus prototipa. Verifikacija prototipa. 5. Kontrola kvalitete sredstev za delo — strojev, orodja, naprav, meril in merilnih instrumentov. 6. Kontrola kvalitete dobaviteljev in kooperantov. Prevzemna kontrola. 7. Kontrola kvalitete med poskusno proizvodnjo. Tipski preskus izdelka iz poskusne proizvodnje. 8. Kontrola kvalitete med proizvodnjo delov in montažo. 9. Preskušanje gotovih izdelkov. Tipski preskusi izdelkov iz redne proizvodnje. Periodičnost teh preskusov. 10. Preskusi in raziskave zanesljivosti izdelka. (Dalje prihodnjič) Čehom smo vrnili obisk Čudovite'gostoljubnosti ni moč pozabiti V maju so bili, kontrolorji . »Tesnite« tovarne iz ČSSR gostje .v kranjski tovarni." želeli so, naj še letos vrnemo, obisk, si ogledamo njihovo" proizvodnjo "in seveda hkrati tudi naravne lepote in zanimivosti.- ■Sedmega oktobra je bil čudovit, jesenski dan. Odpravljali smo'se na 1800 km dolgo pot, ki nas je vodila prek Ljubelja skozi Celovec, mimo Leobha na Dunaj. Prvi ogled je veljal tovarni STT (Standard Telefon — Telegraf). Poleg proizvodnega procesa je marsikdo pogledal tudi po mikavnih de-. -kletih. Uporabljena je bila vsa tehnika znanja nemščine. .. Kot strela z jasnega pa je na skoraj povsem iiemško vprašanje' prijazna črnolaska dejala: »Molim? ... Kar vrglo nas je. Na vpra- šanje, če je tu precej naših zaposlenih, je dejala: »Mnogo nas :ma!« Povedala je, da je doma iz Vojvodine. Utrujeni od vožnje smo si zaželeli odmor. V tem času smo si' ogledali cesarski dvor in dunajski Frater, nato pa nadaljevali pot v Bratislavo. Prijazno obmejno mesto (po velikosti četrto v CSSR) nas je sprejelo v večerni razsvetljavi, v hotelu Tatra (Inter hotel Bratislava) pa so nam odlično postregli; tam smo tudi prenočili in zajtrkovali. Živahni in dobro »podprti« smo nadaljevali začrtano , pot, med vožnjo pa je bilo moč videti ogromna državna posestva. V Banski Bistrici, prijaznem, mestecu v Slovaški, ki je morda nekaj večje od našega Kranja s prekrasnim parkom in vodometi v centru mesta, smo se odločili za krajši postanek. Po ogledu pa smo pot nadaljevali v Liptovski Hradek (blizu poljske meje), kjer je bil naš cilj potovanja. Tu nas je sprejel prijazni vodič, ki nas jB pripeljal'v Tesli-n pocitni-* ški dom, kjer smo bili lepo sprejeti in dobro postreženi. Razpoloženje je bilo odlično; še pozno v; noč so odmevale pesmi v gorski svet.’ Po zajtrku smo si ogledali tovarno »Tesla« v Liptovskem Hradku. Prijazni vodiči so nam skušali pokazati čim,več. Lepa dekleta so nas • prijazno ogovarjala- ter nas-vabila na- Visoke .Tatre, kjer, bo v naslednjem letu smučarsko svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah." Vsaka od njih si je želela vsaj par besed od kranjskega gosta. Zares čudovit sprejem, -ki ga je nemogoče opisati. Poskusnem kosilu, ki so nam ga servirali v tovarniški re-; stavraciji, so nas odpeljali v gorski svet »Fatra« in sicer —- na Visoke” Tatre, : čigar pianine so fantastične. Mogočni vrhovi (prek 2000 m nadmorske višine) se lesketajo v sončnih žarkih in raz-, kazujejo raznobarvne lepote. . Na teh vrhovih se konča tudi ČŠSR, ki meji ha tem predelu s Poljsko. Pod temi vrhovi" se nahaja jezero; obda- ■ nb z mnogimi sprehajališči, pozimi pa prirejajo razne drsalne revije. Žal pa je jezero premrzlo in ni primerno za kopalce niti v letnem času. Ob jezeru stojijo lepi hoteli, kjer se obiskovalci pri izvrstni postrežbi odlično' počutijo. Strežno osebje so lepa mlada dekleta, ki v mini-rijirii krilih vzdušje še' popestrijo. Ne bi rekel napak, če povem, da so Slovaška dekleta skoraj vsa lepa. ■Ob jezeru smo videli tudi spomenik, posvečen našim partizanom iz NOB. Nadalj-na pot pa nas je vodila v 40 km oddaljene Nizke Tatre, v podzemeljski svet. Jama je podobna naši Postojnski jami tudi po svoji lepoti. Mi smo . jo prehodili 2100m- s-1000 stopnicami. Vračali smo se nazaj skozi Liptovski Mikolaš, prijazno majhno mestece, kjer smo prenočili. Poslovilni večer je bil prisrčen. S predstavniki tovaime »Tesla« smo se zabavali pozno v noč. Poslovili smo se od tega čudovitega planinskega sveta, v znak' prijateljstva pa smo zapeli še podoknico pri odhodu . slovaških deklet. Pot nas je vodila-, proti Moravski v mesto Brno, ki je drugo ¡največje mesto.v ČSSR oz..šteje. 350.000 ■prebivalcev- Brno je; zfelo lepo mesto,' lahko rečemo čudovito podnevi, pravljično ponoči.. Po kosilu smo si ogledali Teslino tovarno v Brnu, kamor 'smo prišli za- radi naše: zamude šele ob 14. uri, zato delovnega .procesa nismo, videli, vendar so nam z : vso pozornostjo pokazali vse merilne naprave,. s katerimi kontrolirajo polizdelke, kakor tudi za Končne izdelke; Razkazali sp nam dfelov-ne; prostore, strojni park in-izdelke. Imajo, tudi lastno orodjarno. Tovarna ima prek 2500 zaposlenih s svojo zdravstveno ambulanto ter veliko in moderno restavracijo. Združeno (generalno) podjetje »Tesla« ima zaposlenih 80.000 delavcev, kar je za. -naše . pojme, podjetje ogromne razsežnosti in-vredno vse. pozornosti. Pri nadaljnjem potovanju smo si ogledali tudi grad špiberk, znan iz srednjeveškega fevdalizma' iti"'kasnejših obdobij. Sedaj je v ¡njem mestni muzej oz. na-rodnokultumi spomenik. Ves grad izžareva: spomin na tu zaprte, mučene in usmrčene jetnike skozi čas šestih stoletij.' Lep in zadnji poslovilni večer smo imeli v Brnu v sindikalnem domu. Kakor povsod, smo tudi tu doživeli čudovito naklonjenost, prijaznost in gostoljubnost: bilo je prisrčno in nepozabno! M. K. Naši planinski vrhovi sodijo med najiepše, zato ni prav nič čudno, če v svoje okrilje privabljajo toliko ljubiteljev gor skega sveta Naslednfe leto planinsko društvo ISKRA ZAHVALA Ob smrti moje drage ma- (Nadaljevarije iz 7. strani) Prva naloga- — aktivizacija članstva za sedaj ni -kdo ve kaj napredovala v glavnem zaradi neinformiranosti naših kolektivov. S serijo člankov v našem časopisu, ustmeno agitacijo in . akcijami, kot je natečaj za najboljše fotografije s planinsko tematiko bo skušal iniciativni odbor pridobiti toliko aktivnih članov, da bo lahko ideja o organizaciji samostojnega planinskega društva ZP ISKRA uresničena. Druga naloga pa je zelo napredovala.. Sestavljen osnutek pravil je razmnožen m poslan vsem članom iniciativnega odbora. Trenutno ga člani še proučujejo in sestavljajo. predloge z dopolnitvami, vendar vse kaže, da s tem ne:bo težav. V novembru bo predlog, dokončen in. predložen ustreznim zunanjim organom kot je Planinska zveza Slovenije':.v odobritev,-nakar bodo že lahko stekle -priprave za najpomembnejši-; akt. novega društva: - občni zbor. MARIJE PEHARC se iskreno zahvaljujem sodelavcem na liniji spajkanja stojal obirala ATN za -pelc-jo-njeni venec, finančno ppnioc. ter spremstvo na rijem 'žad-ji poti,- • Hčerka -Brigita Eržen Udeleženci strokovne ekskurzije v športnem centru »VisokeTatre« . Iniciativni odbor se je torej resno lotil priprav. Nalo-: ga vsakega aktivnega planinca v katerem koli kolektivu S ZP ' pa je sedaj, da' se informativno vključi v novo dru-sivo 's ‘tein da za’" sedaj . jaVr enemu izmed navedenih čla-ustmeno ali-, pismetto -svoj -pri-» stop k društvu v' nasledn jem' . letu, tako da • bo imel: iniciativni odbor pregled nad .lani. s katerimi lahko računa pri:, sklicu občnega zbora. _ Člani iniciativnega odbora: so na svoji prvi seji ugotovi-. li, da bo -potreben" tudi -član predstavnik organizacij e' RIZ: Zagreb. ■ Zaradi, 'slabega ..poz-rianstva pa - sindikalni: odbor. ZP ni mogel določiti člana," zato je izbor prepustil sindikalni podružnici RIZ. , Kako bodo potekale priprave iniciativnega odbora bomo naše kolektive sproti obveščali,' prosimo pa vsakega planinca, da z ustmeno agitacijo pridobi za našo organi zacijo eimveč -bodočih 'Članov in zlasti obvesti o naši nameri tiste, ki iz kakršnih koli razlogov niso prebrali tega našega apela v glasilu ISKRA. ■ Marjan Kralj ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi mojega moža m- očeta ~. .. RUDIJA KRANJCA . I čutim za svojo posebno, dolž-• nosi. da se tem -potom, -tskte:; no zahvalim ŽP ISKRA: Prodajno servisni organizaciji Ljubljana, Biroju za autoina-■ tizacijip , železnic;' I ¿¡ubijaha, Zavodu - za avtomatizacijo Ljubljana, njihovim vodilnim' iit ■ samoupravnim :Torganom, . delovnim kolektivom in sindikalnim organizacijam za izraze sožalja, cvetja, sprem ) siva. pa" njegovi, zadnj i poti in za vso moralno; ter "mate- • rialrib -pomoč 'v težkem tre-' ntitkii. 'Žena Jiisti z Andrejčkoifi'in j Metko. ISKRA — glasilo delovne; ga kolektiva Iskra, industrij®; za elektrom.ehaniko, teieko-; munikaeije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Ojdgovorni urednik: Janez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — lisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj