XXIV. glavna skupščina »Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev" dne 10. in 11. avgusta v Celju. (Konec poročila.) Celj e, 11. avgusta. Jubilejska samopomoč. Občni zbor se je vršil v nedeljo zjutraj ob 8. uri v mali dvorani Narodnega doma ob povoljni udeležbi članov, ki jih je pozdravil podpredsednik tov. Jakob D i m n i k. O društvenem delovanju je* poročal nastopno: Društvo »Jubilejska samopomoč« je ustanovila »Zaveza slovenskih učiteljskih društev« 1. 1898. in sicer v proslavo in spomin na plodonosTio 501etno vladanje — zlati jubilej — Nj. Veličanstva, presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Društvo ima namen, po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. To svojo nalogo je izvrševalo društvo do danes v 35. slučajih in sicer so prejeli: 1. Ivan Krajnik, t. č. nadučitelj v Kobaridu, dne 11. decembra 1898. 1. K 366. 2. J. Jerše, nadučiteljeva vdova v Trebnjem, dne 26. februarja 1900 I. K 356. 3. Josipina Bartl, nadučiteljeva vdova v Šmartnetn pri Litiji, dne 25. julija, 1900. leta K 340. 4. Marija Kovačič, nadučitelj. vdova pri Sv. Marjeti pri Maribo.tlh dne 13. decembra 1900 1. K 352. 5. Janez Spritzei, učitelj pri Sv. Marjeti, kot varuh mladoletnih otrok Marije Kovačič, dne 9. julija 1901. 1. K 364. 6. Marija Dolinar, učiteljeva vdova v Krašnji, dne 31. jan. 1903. 1. K 370. 7. Marija Živko, učiteljeva vdova v Šmartnem na Pohorju, dne 5. rrtaja 1905. leta K 370. 8. Franja Jarec, učiteljeva vdova v Braslovčah, dne 12. nov. 1903. 1. K 362. 9 Karolina Piš, učiteljeva vdova v Cerknici, dne 1. junija 1904. 1. K 370. 10. Anton Miklavčič, učitelj v Kobaridu, dne 13. sept. 1904. 1. K 380. 11. J. Kopič iz Ptuja, kot varuh Fran Breznikovih otrok, dne 16. aprila 1905. 1. K 392. 12. Ema Tribnik iz Spodnje Polskave, dne 30. avgusta 1905. 1. K 394. 13. Vilma Josin, učiteljeva vdova v Ljubljani, dne 3. oktobra 1905. 1. K 392. 14. Ivana Pečevnik, učiteljeva vdova v Zalcu, dne 16. dec. 1906. 1. K 424. 15. Berta Golob, učiteljeva vdova pri Sv. Marjeti, dne 6. februarja 1906. leta K 432. 16. Frančiška Papa, nadučiteljeva vdova v Škofji Loki, dne 15. marca 1906.1. K 434. 17. Josipina Žagar, učiteljeva vdova v Pletrovčah, dne 21. maja 1906. 1. K 432. 18. Katarina Debenjak, učiteljeva vdova v Materiji, dne 31. maja 1906. 1. K 430. 19. Ana Lisk po t Fr. Boheim, dne 18. julija 1907. 1. K 434. 20. Rozalija Strmšek, nadučiteljeva vdova na Medvedjem selu, dne 15. sept. 1907.1. K 440. 21. Ivan Kotzmuth, učitelj pri Sv. Vrbanu pri Ptuju, dne 18. dec. 1907. 1. K 440. 22. Minka Rakteljeva, šol. ravnatelja sirota v Ljubljani, dne 21. februarja 1908. leta K 448. 23. Vincencija Abram, nadučiteljeva vdova v Oorici, dne 24. avgusta, 1908. 1. K450. 24. Leopold Božič, nadučitelj v Žireh, dne 8. septembra 1908. 1. K 452. 25. Franjai Šket, učiteljeva vdova v Podsnedni, dne 25. avgusta 1909. I. K 466. 26. M. Debelak, nadučitelj v Šmartnem pri Litiji, za dediče t nadučitelja Matije Arko, dne 31. oktobra 1909. 1. K 464. 27. Marija Armič, nadučiteljeva vdova v Ljubljani, dne 16. septembra 1910. 1. K 472. 28. Ela Abram, učiteljeva sirota y Qorici, dne 16. marca 1910. 1. K 476. 29. Antonija Dedič, dne 19. maja 1910 leta K 476. 30. I. Rajšp v Mariboru, dne 27. julija 1910. 1. K 476. 31. I. Mavrin, Koprivnik, <Ine 15. dec. 1910 I. K 482. 32. Anton Spritzei, Sv. Marjeta, dne 22. dec. 1910. 1. K 480. 33. Amalija Šilc, Žiri, dne 31. marca 1911. 1. K 472. 34. Marija Pintar, Ljubljana-Vodmat, 16. dec. 1911. 1. K 476. 35. Ivanka Trošt, Ig-Studenec, 27. julija 1912.1. K 476. Skupaj so prejeli zakoniti dediči za 35 umrlih članov podpore K 14.840 in to v trinajstih letih, povprečno v enem letu se je pa izplačalo 1141.46 K. Do danes so pristopili k našemu društvu 303 učitelji, oziroma učiteljske soproge in učiteljice. Izmed teh jih je 35 umrlo, 30 jih je pa izstopilo, oziroma so bili izključeni iz društva, ker niso plačali predpisanih doneskov.Danes šteje društvo 238 članov, ki so vsi zadostili društvenim pravilom. Društvo »Jubilejska samopomoč« je začelo poslovati dne 4. oktobra 1898.1. Prvi predsednik je bil Avgust Kleč, učitelj v Ljubljani, ki je pa dne 23. septembra 1899. 1. prostovoljno odložil mesto društvenega predsednika. Za njim je načeloval društvu in vodil blagajniške posle Jakob Ditnnik, učitelj v Ljubljani, ki je pa zaradi premnogih drugih opravil dne 11. septembra, 1. 1900 odložil to častno mesto. Ta dan je prevzel mesto načelnika in blagajnika našega društva ižanski nadučitelj Fran Ksaverij Trošt, ki je z veliko vnemo, vestnostjo in natančnostjo vodil te posle do svoje prerane smrti, dne 16. julija t. 1. In danes smo zopet v neprijetnem položaju, da nam bo treba izbrati novega načelnika, zakaj jaz iz istih vzrokov kakor 1. 1900 ne morem dalje voditi teh poslov. Izbrati nam bo moža, ki je znan kot dober in varčen gospodar, kakor je bil pokojni Trošt. S tem setn s svojim poročilom kot naČelnikov namestnik pri kraju. Prihajam k drugemu delu svojega poročila, in sicer k poročilu blagajnika za XII. in XIII. upravno dobo, t. j. od 1. julija 1910 do 30. julija 1912, oziroma do današnjega dne. Koncem XI. upravne dobe, t. j. dne 30. junija 1910 je znašalo društveno premoženje 7413.65 K. V XII. upravni dobi se je premoženje pomnožilo za 639.34 K ter je znašalo koncem te upravne dobe t. j. dne 30. junija 1911. 1. 8052.99 K. V tej upravni dobi so umrli 4 člani in sicer: R a j š p Marija^ Mavrin Marija, S p r i t z e i Ivan in Š i 1 c Pavel. Zakonitim dedičem se je v XII. upravni dobi izplačalo 1910 K. Izstopili so 3 člani in 4 so pa nanovo pristopili. Vseh članov je bilo dne 30. junija 1911. 1. 235. V XIII. upravni dobi se je glasom tiskanega računskega zaključka društveno premoženje pomnožilo za 684.90 K in znaša dne 30. junija t. 1. 8737.89 K. V tej dobi je umrl 1 član, in sicer Josip P i n t a r, učitelj v p. v LjubljaTii. Njegovi vdovi se je izplačalo 476 K. Toliko se je izplačalo tudi vdovi po pokojnem Troštu, katera vsota pride pa šele prihodnje leto v račun. Izstopilo oziroma izključenih je bilo letos C članov, 7 jih je pa pristopilo. Vseh pravih članov je 238. V imeniku je tiskanih sicer 242 članov, a med temi so 4, ki so izgubili vse pravice do društva, ki se pa ven dar še lahko poslužijo § 7. lit. c v srečo in tolažbo njih zapuščencem. Vse učiteljstvo živi v pomanjkanju in ob času smrti največkrat še za sol ni pri hiši. Iz skušnje vem, da je imela učiteljska mnogobrojna družina ob smrti očetovi samo 12 h pri hiši. Kako prav jim je prišla podpora našega društva! Zato pristopajte v čim večjem številu k Jubilejski samopomoči, ki obvaruje zakonite dediče pred najbližjo stisko in bedo. (Odobravanje.) V imenu pregledovalcev računov ]e poročal tov. L. Jelenc ter povedal, da so vse knjige in vsi računi v najlepšem redu. Na predlog tov. Dimnika je bil potem izvoljen za predsednika tov. Ivan Schmeidek, ki je volitev sprejel ter v nagovoru povdarjal, da hoče za napredek in razvoj društva delovati v smislu pokojnega predsednika Trošta. Njegovo izjavo je občni zbor vzel z odobravanjem na znanje. Na predlog tov. Jelenca so bili v odbor izvoljeni dosedanji odborniki, tov. R e ž e k , G a n g 1, D i m n i k in S i č ; na predlog tov. Gangla pa so bili izvoljeni za pregledovalce računov tov. Č r n a g o j, JelencinŠkulj. Pri slučajnostih je obč. zbor na predlog tov. Č r n a g o j a naložil novemu odboru, naj izpremeni § 7. društvenih pravil. Tov. L e v s t i k si želi za društvo večje agitacije. Ta se naj bi poverila zastopnikom učiteljstva v okrajnih šolskih svetih. (Sprejeto.) Sprejme se tudi predlog tov. K e 1 c a, da se pridobivanje članov poveri zaupnikom, ki jih določijo okrajna učiteljska društva. S tem je bil dnevni red končan, m podpredsedtiik tov. Ditnnik zaključi občni zbor s pozivom, naj vsi člani delujejo na to, da se število članstva pomnoži. Glavno zborovanje. Začetek ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Navzočih 340 udeležencev. Predsednikov nagovor. Tovariš Luka Jelenc: Slavni zbor! Vrhovna organizacija vsega naprednega slovenskega učiteljstva je naša Zaveza. Njene vsakoletne glavne skupščine se mi vidijo nekake revije, kjer pregledujemo svoje čete in merimo svoje moči. Mnogobrojna udeležba 24. glavne skupščine v starodavnem Celju v teh dneh nam izpričuje, da se ne redčijo naše vrste, naše čete navzlic silovitemu pritisku in brezstidni persekuciji naprednega učiteljstva. Naj poudarjam takoj v začetku, da se je zgodila pravkar v minulih dneh zopet vnebovpijoča krivica dvema našima vrlima tovarišema! Res je, da so se sčistile naše vrste, <la so nas zapustili neznačajni koristolovci ter se pridružili zakletim sovražnikom naprednega učiteljstva. Tem našim zaslepljenim in pomilovanja vrednim tovarršem ni zgodovina učiteljica življenja, sicer bi se morali naučiti iz nje, kako se je godilo po vseh krajih in v vseh časih šolstvu in učiteljstvu pod absolutno vlado krive palice. Pa kaj se bomo čudili, da tem tovarišem ni zgodovina iz polupreteklega časa učiteljica življenja, saj niti ne spoznajo iz zgledov v sedanjih dneh, da klerikalci sami ne marajo koristolovskih uskokov, saj Ijubijo le izdajstvo, a sovražijo izdajalca. (Tako je!) Kakor rečeno, zapustili so nas nekateri tovariši in pretrgali z nami vsako, da, prav vsako skupno delo v blaginjo našega stanu, a mi imamo za seboj mlad učiteljski naraščaj, na katerega srao lahko ponosni. (Živijo!) O tem se je prepričal vsakdo, kdor je prisostvoval III. 5estanku jugoslovanskih učiteljskih abiturientov in abiturentk dne 16. minulega meseca v Ljubljani. Kličem Vam s tega mesta, mladi tovariši in tovarišice, le naprej po tej in tako lepo začrtani poti in prej ali slej mora zasijati zlata doba lepših in boljših učiteljskih dni! Dakler ima napredno učiteljstvo tak naraščaj, naj ne misli nihče na kapitulacijo. Strnjeni s takimi mladimi in za vse lepo in dobro navdušenimi sobojevniki v močno falango bomo zanašali bakljo prosvete v vsako najbolj zakotno gorsko vasico, saj drži edino le pot prosvete k svobodi. (Odobravanje.) Pri naših glavnih skupščinah si sestavimo tudi program za delovanje v bližnji bodočnosti. Delovni program našemu delovanju v prihodnjem letu so sestavili zastopniki avstrijskega naprednega orga¦niziranega učiteljstva, brez razlike narodnosti. Dne 23., 24. in 25. aprila letos je imel upravni odbor »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« svojo sejo. K tej seji je povabil odbor zastopnike nernškega »Lehrerbunda«, ki so se je udeležili rade volje. V tej seji se je med splošnim odobravanjem in z velikim navdušenjem dala parola: »Delajmo v prihodnjem letu sami zase! Vse učitelj&ke organizacije širom Avstrije naj zastavijo vse sile, vse moči, vse svoje delovanje v to, da pridemo do svojih pravic, da se že vendar enkrat izboljša gmotno stanje avstrijskega učiteljstva. (Dobro!) Če so z navdušenjem pritrjevali tetnu pozivu zastopniki gmotno bolje situiranega učiteljstva, če češki učitelj — državni poslanec izjavlja, da stoji češko učiteljstvo na robu propada, da se bo govorilo, da; je bilo češko učiteljstvo, ako ne bo prav kmalu, pa prav kmalu pomoči, kaj naj rečemo mi slovenski učitelji, posebno kranjski, ki stojimo na spodnjem klinu naših siromašnih plač?! (Res ie!) Po slov. pokr. dihajo nekoliko lažje le tržaški tovariši, ki jim je pa tujec urezal boljši kruh; tovariši v Istri in na Goriškem se trudijo zaman, da bi se jim izboljšal njihov položaj, obetajo se jim celo hujši časi in neznosne razmere, kakor vladajo na Kraniskem; na Stajerskem divja brezmiselna obstrukcija slovenskih klerikalnih poslancev, naperjena v prvi vrsti proti regulaciji Vaših plač; kaj pa naj rečem o naši ljubi Kranjski? V zadnjem1 kratkem zasedanju deželnega zbora se je stavil nujen predlog, naj se dovoli stradajočemu učiteljstvu malenkostna draginjska doklada, a naši modri deželni klerikalni očetje so rekli, da to ni nujno in čujte in strmite, to sta rekla dva učitelja poslanca, ki sta tudi prvaka zloglasne Slomškarije. (Klici ogorčenja.) Glasovala sta zoper draginjsko doklado! To je unikum, ki mu ne najdemo para na vesoljnem svetu! Nenormalen je človek, ki strada sam in njegova družina, strada na stotine njegovih tovarišev in njihovih družin, a on trdi, da pomoči ni treba! (Tako je!) S pozivom na delo, neumomo delo v prihodnjem letu za našo korist otvarjam 24. glavno skupščino in pozdravljam vse tovariše in tovarišice, ki ji prisostvujete! Nato je pozdravil druge goste, in sicer dež. poslanca dr. Kukovca kot zastopnika izvrševalnega odbora »Narodne stranke«, ravnatelja H. Schreinerja iz Maribora, moravskcga učitelja Viktorina kot zastopnika češkega učiteljstva. Spominjal se je smTti velikega slovenskega pesnika in misleca Antona Aškerca ter umrlega člana upravnega odbora, tovariša Ignacija Sijanca v Gornjem gradu. Pozdravl: V imenu pripravljalnega krajevnega odbora pozdravlja Zavezo predsednik Celjskega okrajnega učiteljskega druStva, nadučitelj Fr. Brinar, kličoč Zaveznikom, da je v bratstvu moč, ki ie ne premore nobena sila. (Odobravanje.) V imenu Narodne stranke pozdravlja skupščino dež. poslanec dr. Kukovec, ki riše v markantnih besedah položaj učiteljstva in mu kliče, da naj ne omaga napram nasilnemu postopanju klerikalne stranke, zakaj zgodovina nas uči, da čim hujše je nasilstvo, tem hitreje pride padec nasilnikov. — Med drugim poudarja, da že lep prcgram skupšoine in potek včerajšnje delegacijske seje kaže duha, ki vlada v Zavezi in njenih člatiicah, duha dela in poguma, trdno zaupanje v visake ideale učiteljskega pc^klica. In ta duh dela in poguma, to trdno prepričanje v svoje visoko poslanstvo vzdržuje učiteljstvo pokonci tudi sedaj, ko so javne razmere malodane po celi naši domovmi šoli in učiteljstvu neprijazne. V imenu celjskih in štajerskih naprednjakov prav presrčno pozdravlja učiteljstvo. (Burno odobravanje.) Zastopnik češkega učiteljstva, tovariš Viktorin iz Morave pozdravlja Zavezo v imenu češkega uciteljstva z zatrdilom, da dobi slovensko učiteljstvo najkrepkejšo zaščito v češkem učiteljstvu, ker ima tiste smotre, tiste naloge in tudi enake neprijatelje. (Burno odobravanje.) Ravnatelj Schreiner se čudi učiteljstva idealnemu delu, ikii ga vrši vkljub svojemu žalostnemu stanju. Iz poročila Zaveze se vidi, kako lepo dela slov. učiteljstvo v javnosti, vidimo to iz publikacij »Šol. Matice«, ki se je pospela do današnje višine edino le s pomočjo učiteljstva; a najlepši dokaz naravnost idealne požrtvovalnosti je udeležba pri letošnjem počitniškem tečaju, zakaj oglasilo se je do danes nad 60 udeležencev, ki se ne strašijo ne truda in ne gmotne škode, ki ga jim provzroči ta tečaj. In dokler ima slovenski narod tako učiteljstvo, se mu ni treba bati pogina. Izraža željo, naj ostane slovensko učiteljstvo še nadalje tako idealno delavno. V tem vidi tudi lepšo bodočnost slovenskega učiteljstva. (Ploskanje.) Predsednik odbora Jugoslovanske socialne delavske narodne organizacije g. Fiala pozdravlja Zavezo, z željo, da se naj izkuša slov. učitelj okleniti slov. delavca, ki ima tiste ideale, kakor učiteljstvo, t. j. izboljšanje gmotnega stanja in duševne izobrazbe. (Odobravanje.) Referatti. O našem položaju in šolstvu je imel globoko zamišljeno predavanje učitelj Karel K v e d e r (Št. Jur ob Južni železnici). Stvarno je zavrnil vse klerikalne napade na šolo in učiteljstvo in obširno govoril o modernih težnjah po reformi ljudskega šolstva. Govornik je žel burno hvalo. Referat priobčimo v celoti. O stalnem nameščenju okrajnih šolskih nadzornikov je poročal imenom brežiško-sevniškega učiteljskega društva učitelj Melhior R i z m a 1 (Rajhenburg). Skupščina je nato po kratki debati, v katero so posegli Schreiner (Maribor), Črnag o j (Ljubljana), J a m š e k (Rajhenburg), Brinar (Gotovlje), Škulj (Ljubljana), Knaflič (Gorica), Černej (Griže), z večino glasov sklenila, da se izreče proti stalnemu nameščenju okrajnih šolskih nadzornikov, ker smatra to za svobodni razvoj ljudskega šolstva škodljivo. Reierat in resolucijo prijavljamo danes v celoti na drugem mestu. O Janu Jaquesu Rousseauju kot človeku in pedagogu je končno kratko in jedrnato govoril dr. I. Lah (Ljubljana). Temeljito študijo priobči »Popotnik«. — S tem je bil dnevni red končan in tov. Jelenc zaključi glavno skupščino. Banket. O 1. popoldne se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma« banket, ki je združil v prijetni družbi večino skupščinarjev. Tovariši so veselo prepevali, tov. Brinar pa je nazdravil predsedniku Zaveze, L. Jelencu. Sicer smo opravili brez morečih govoranc Brzojarni pozdravl. B e I g r a d : Učiteljsko združenje v Srbiji čestita k delu svojim bratom in želi sijajen uspeh! — Vicko Jovanovič, tajnrk, Uroš Blagojevič, predsednijj. Č e r n i c a : V duhu z vami. — Merljak, Baša, Križman, Cenkič. Jankovice: Nemohouce se dnešnl skupštiny sučastniti osobne pro neodkladne prace, jsme prece duchem mezi Vami. Imenem Svazu slovanskeho učitelstva v Rakousku vyslovujeme uprimne pfani, aby jednani teto skupštiny bylo korunovano plnym uspechem. Na zdar! Hajny, t. č. pfedseda, Zakimovskyj, mistopfeseda. K o b a r i d : Za učiteljske pravice vsi vselej z uma svetlim mečem v boju le naprej! — Urbančič, Matelič, Miklavič, Bogataj, Kalah, Gruntar. L i t i j a : Danes zadržan, pridem jutri. Pozdrav delegatom! — Andolšek. L j u b 1 j a n a : Neustrašene bojevnike za svoje visoke ideale presrčno pozdravlja deželni odbornik dr. Triller. Ljubljana: Zal, zadržan, želim zborovanju najboljši uspeh ter kličem na delo med ljudstvo, zakaj v delu je tnoč, v delu Tešitev. — Pesek. L j u b 1 j a n a : Velikim in neupogljivim značajem kličemo: Vztrajajte! — Centrala akad. ferial. društva »Prosveta« v Ljubljani. P r o s e k : Pionirjem ljudske prosvete mogočni slava od obale jadranske! Pevsko društvo »Hajdrih«, Prosek. S p 1 j i t : Kako nas staleška sloga uredila ekonomski, tako vama oživotvorila plemenite vam ideale! — Predsjednik učiteljskog društva Radila. S t a j e r : Živelo slovensko učiteljstvo! — Drezinski, Denkiewicz, Siny, Jyralik, Fenczar, Wislacki, Bayger, Stejskal. Z a g r e b : Srdačno pozdravljamo i želimo dobar uspjeh. — Savez hrvatskih društava. 2 e 1 e z n i k e : Zadržan, a v "duhu z vami! — Stupica. W i 1 d e ti s c h w e rt: Iskren pozdrav in ves uspeh zborovanju sloven- skega napredtiega učiteljstva živijo. —• Peter Skalioky. 2 v a b e k : Ker zaradi sklepa svojih oblastnij ne morem se udeležiti zborovanja, Vas kot pcK>blaščenec v imenu društva »Gorotan« prav iskreno pozdravljam. Vidim v dtihu armado, ki dela neustrašeno za povzdigo kulture našega milega naroda. Vidim stanovske tovariše, ko sklepajo v prilog našemu stanu. Čutim z Vami ponos, ki krepi Vaše srce ter povzdiga Vam pogum. Veselim se z Vami, da naša armada stoji zaradi vednega boja na zdravi podlagi, iz katere rastejo čisti duhovi z načelom »Delo za narod, za slovenski narod«. Pozdravljam Vas najizkrenejše ter Vam kličem krepki: »Naprej!« — Dragan Doberšek.