VI. Kmetijske prostorsko-ureditvene operacije
S kmetijskimi prostorsko-ureditvenimi operacijami (agrarne operacije) obdelovalci kmetijskih zemljišč ure-jajo kmetijski prostor v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Z njimi se ustvarjajo možnosti za uvajanje sodobne tehnologije, boljša obdelava kmetij-skih zemljišč, večanje produktivnosti kmetijske proiz-vcdnje in takšno spremembo zemljiške strukture, ki po-meni trajno izboljšanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč. Agrarne operacije so potrebne tudi zaradi smotrnosti naiožb družbenih sredstev v razvoj kmetijstva, kakor tudi zaradi  izvajanja družbenih planov.
Zakon o kmetijskih zemljiščih določa naslednje vrste operacij:
—  medsebojno   menjavo   kmetijskih   zemljišč,   ki   je prostovoljna in se izvaja zaradi racionalnejše rabe krae-tijskega zemljišča,
—  arondacije  kmetijskih zemljišč,  ki  je  z upravno-ekonoraskimi ukrepi izvršena zaokrožitev zemljišč v ko-rist kmetijske organizacije, lahko pa tudi v korist kme-tov,  če  pripojena  zemljišča  rabijo  za  kmetijsko  proiz-vodnjo,
—  komasacija kmetijskih zemljišč je  z upravnoeko-nomskimi ukrepi izvedena zložba in ponovna razdelitev kmetijskih zemljišč med prejšnje lastnike ali uporabmke z namenom, da vsak dobi čimbolj zaokroženo zemljišče,
—  melioracija kmetijskih zemljišč in sicer:
hidromelioracije, ki obsegajo ureditev režima povr-šinskih voda z regulacijami naravnih vodotokov, izgrad-njo zadrževalnikov in drugih proti-poplavnih in proti erozijalnih  objektov,
agromelioracije, ki obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo lizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal (apnenje, planiranje, krčenje grmičevja ipd.) ter izboljšanje do-stopa in prevoza na kmetijsko zemljišče,
—  združevanje  zemljišč   in  drugi  posegi  v  urejanje in  rabo  kmetijskih  zemljišč,  ki  se  izvaja  prostovoljno med kmeti in kmetijskimi organizacijami zaradi  skupne proizvodnje in drugih interesov.
Agrarne operacije tvorijo najbolj pomembne, zahtev-ne in zapletene, obenem pa najbolj potrebne naloge KZS. Naglo zmanjševanje kmetijskih zemljišč zaradi ur-banizacije in v zvezi z njo ustvarjena finančna sredstva zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč še posebej nalaga največjo skrb za usposabljanje in pove-čanje rodovitnosti preostalih kmetijskih zemljišč. Kot izhodišča za planiranje teh posegov v kmetijski prostor moramo upoštevati:
—  da je deagrarizacija prostora v občini precejšnja, 'da se zmanjšuje število obdelovalcev, da se precej po-vršin zarašča in da se opušča čiščenje obstoječih jarkov,
—  da zmanjševanje površin omejuje kmetije v kme-tijski proizvodnji, kar pa v ekonomskem pogledu zaradi bližine  mesta  lažje  nadomestijo  s  preusmerjeno  proiz-vodnjo (Sentvid — Dravlje), na prostorskih površinah ali pa izpadli dohodek nadomestijo iz nekmetijskih virov,
—  da   s   kmetijskim   zemljiščera   gospodari   pretežno zasebni sektor, ki je že precej dobro opremljen s kme-tijsko mehanizacijo,
—  da  v  tistem  delu  že  arondiranih  kompleksov,   kL bodo  po  prostorski  razdelitvi  trajno  namenjeni  za  po-trebe kmetijstva, iz več razlogov ne bo možno organi-zirati  čisle" družbene  proizvodnje,  zaradi  česar bo  tudi prihodnja obdelava pripadala kmetom.