'^f&^fl1*** Dne 8. malega travna lanskega leta je bil pred avstrijskim gostiščem v Jeruzalemu velik hrušČ in trušc, pravi orijentalski dirindaj. Sredi ulice, vodeče proti damašcanskim vratom, je Čakala cela vrsta voz z zapreženimi konji; južni del ceste, skozi katero se vije „križev pot", pa je bil natlačen s tropami dolgoušcev, njihovih po-ganjaČev in radovednega ljudstva. Gnečo so prerivali slepci prosjaki, v jednomer kliČoČ svoj: „Ja havadža, bahšiš, bahšiš", in voditelji karavane s svilnatim robcem, pokrivajoČim zatilnik in vrat. Dogodek, ki se je razvijal na razpotju pred gostiščem, ni bil sicer nenavaden, — avstrijska karavana se je namreč spravljala na pot v Jeriho in k Mrtvemu morju kakor druga leta, — a neČuveno je bilo to, da dragoman, g. Lo-renzo, s katerim se je bila karavana pogodila, naj priskrbi vse za pot potrebno, ni držal pogodbe. Vozovi niso prišli točno, in Še ti, ki so prišli, bili so neokretni, prekriti, starinski kakor Noetova ladija. Nekateri konji so bili tako mršavi, da niso mogli izpeljati voza izpred gostišča. „Tako pa se nismo pogodili", vzkliknem nevoljen, izstopim iz voza in hitim k drago-manovemu sinu — njegov oče je namreč že odhajal proti Jerihi, meneč, da je vse v najlepšem redu — naznanit mu v imenu karavane, da je pogodba neveljavna in da si vzamemo na pot drugega dragomana. Pritrjeval mi je tudi globoko užaljeni veleč. gosp. Joch, vodja avstrijskega gostišča, rekoč, da kaj takega se doslej še ni pripetilo ne gostišču, ne karavani. Dragomanov sin je vil roke, plakal, obeČaval, da hoče brzo priskrbeti boljše vozove in konje, a mi se nismo dali omehčati. Vendar, ker je g. Lorenzo vsakkrat vodil avstrijsko karavano k Mrtvemu morju in ker nam je oni dan bilo težko dobiti si drugega vodnika, zato smo se ga naposled usmilili. — „Bodi!" odgovorim, sporazumevši se z drugimi sopotniki, „popeljete nas popoldne ob jedni; dotlej mora biti vse v najlepšem redu. Vendar, ker ste vi (Spisal dr. Fr. Sedej.) krivi, da izgubimo danes pol dneva in je čas denar, utrgamo vam plačilo za pol dneva." „Si Signore!" de nato dragomanov sin, globoko pripognivši se, ter jo popihne s svojim pratežem in osobjem. Oj ti Lorenzo, potomec italijanskega naseljenca in dedič slavnoznane italijanske nered-nosti in nezanesljivosti! Zaslužil si, da ožigosam tu tvoje ime in svarim vsakega jeruzalemskega romarja pred teboj. Ko sem se opoldne vračal z Oljske gore, videl sem pred gostiščem že vse za pot pripravljeno, točneje in bolje kakor zjutraj. Ob jedni popoldne zasedemo vozove in konje. Na čelu karavane sta jahala Lorenzov sin in mlad tirolski Častnik, člen naše karavane, ki si je bil v Jeruzalemu kupil šarno arabsko opravo za konja, da je razenj majalo samih pisanih trakov in šopkov ter se vse lesketalo srebrnega lepotičja. Njima so sledili vozovi, v katerih je sedelo drugih petnajst romarjev, med njimi tri ženske. Na zadnje so drobili stopinje štirinožni osli in dvonožni njih poganjači mukari kot „agmen novissimum". Do novejšega Časa so potniki proti Jordanu večinoma le jahali, ker je bila pot slaba in razdrta. Odkar pa vozi od Jafe do Jeruzalema železnica, in turška vlada nekoliko bolj skrbi za ceste, rabijo karavane od Jeruzalema do Jerihe tudi vozove, kar je romarjem, zlasti ženskim, jako ugodno. Vozeč se imenitno navkreber po jedini vozni ulici jeruzalemski, pridemo kmalu do dama-šČanskih vrat Bab el 'Amud, kjer sedi turška straža, in skozi nje izven mestnega zidovja. Pred vrati so se utaborili pod bornimi šotori Beduvini, divji sinovi puščave; okoli njih pa so se pasle Cede, njihovo jedino posestvo, in igrali poredni otroci. Beduvini ne smejo v jeruzalemsko mesto. Kdo bi tudi dal prenočišče tem orijentalskim ciganom ? Zato se srde na vsakega meščana, Še bolj pa na ptujce. Njih plame-neče oči so švigale proti nam srd in nevošcljivost. PrišedŠi iz damašČanskih vrat, ki vodijo proti Damasku in so zavarovana ob straneh z Dr. Fr. Sedej.' K Jordanu in Mrtvemu morju 637 dvema stolpoma, obrnemo se proti vshodu po precej globokem in širokem prekopu vštric mestnih zidin. Ta prekop sta dala prekopati kralja Heroda Agripa I. in II. ob apostolskih Časih, da bi tako mesto tudi proti severu bilo odrezano in zavarovano s tretjim zidovjem. Na tak način sta obzidala severno predmestje Bezeto. To Herodovo zidov je, tretje imenovano, je šlo po isti strani, kakor današnji severni zid. Današnje obzidje (sezidano od Soli-mana 1. r 5 36. —1539.) z vdelanimi 34 stolpi, sedmerimi vrati, z linami in zobcastimi nadzidki v podobi stopnatih piramidic, je kaj lično in Častitljivo. Večna škoda bi bilo podreti je. Oziraje se nanj sem s psalmom 121, 7, svetemu mestu voščil: „Bivaj mir v tvojih zidovih in obilost blagoslova med tvojimi stolpi." Onstran prekopa, malo niže od damašČanskih vrat, se vzdigujejo stene navpično obsekanih skladov, kakor pri kakem kamenolomu z zeva-jočimi jamami, med njimi pa holmcek, odet z borno travo. Vhod v največjo votlino prekrivata zid in hišica nekega turškega derviša. Kakor drugodi, tako so tudi ta znameniti kraj zasedli Turki, da za dobršen bahšiš dovoljujejo kristijanom vstop. Kaj pa je v tej votlini znamenitega? Ko si se pobotal z dervišem, Čuvajem te votline, te vodi iz male jame v večjo, rotundi podobno, ter ti pokaže grob nekega sultana, zadaj za njim pa takozvani grob Jeremije preroka. Toda sporočilo, da je tukaj pokopan Jeremija, je šele iz XV. stoletja. Kakor nam cerkveni očaki poročajo, Jeremija ni bil v Jeruzalemu pokopan, ampak blizu egiptovskega mesta Tafnisa, kjer so ga trdovratni judje kame- nali. Nekateri menijo celo, da je Jeremija v tej votlini pel srce topeče svoje žalostinke-lamen-tacije. Kakor se iz napisa in začetka lamen-tacij zdi, je pesnik prerok, živo opisujoč raz-rušbo in osamelost mesta, sedel na nekem vzvišenem kraju, odkoder je gledal razdejano mesto. Ni torej verjetno, da bi Jeremija pel in pisal svoje žalostinke v tej votlini, katero so odkrili najbrž Šele ob času Heroda Agripe pri prekopavanju. Možno pa je vendar, da je sedel in bival na holmcu, dvigajocem se nad votlino, odkoder se sveto mesto vidi prav dobro. Ta holm je znamenit tudi zaradi tega, ker je hotel protestant Q. T h e n i u s 1. 1842. dokazati, da je tu bila Golgata in treba torej tukaj iskati Kristusov grob. PaČ brezpotrebna in brezuspešna novotarija! Avtencija Kristusovega groba, ki se dandanes nahaja v mestu, je podprta s tolikimi razlogi, da celo pametnejši protestantje, kakor n. pr. T i t T o b 1 e r, S c h i c k i. dr. to priznavajo. Ko bi kristijani hoteli pretvoriti starodavno poročilo o Kristusovem grobu, gotovo bi ga stavili zunaj današnjih mestnih vrat, ker je Kristus trpel zunaj mesta, in ga ne bi častili v mestu. Sploh bi mislili jako slabo in neugodno o gorečnosti in resnicoljubnosti prvih kristijanov, njih duhovnov in škofov kakor tudi sploh o vsem krščanskem ustnem sporočilu, ko bi ne verjeli temu, kar so nam sporočili o Kristusovem grobu. A pojdimo naprej, ker pot je dolga! Oči in ušesa pa odprimo na stežaj! Ko zdrdramo po prekopu mimo severne strani zidovja, pridemo na vogel stirivoglatega mesta in se obrnemo proti jugu navzdol pod vrati sv. Štefana v kedronsko dolino. Ravno pod vrati na precej strmi cesti kažejo Frančiškani bel kamen, kjer je bil kamenan prvi muČe-nec, hrabri ¦ sv. Štefan, * med tem ko hočejo do-minikanci ta dogodek pripeti svoji novosezi-dani cerkvi svetega Štefana zunaj damašČanskih vrat. Za kakih 60 metrov odtodi pridemo do mostiČa, ki vodi čez Kedronsko suho strugo. Na mostu se ti odpira najlepši razgled po k e-dronski ali jozafatski dolini. Gorenji Pripravljeni na pot. 638 Dr. Fr. Sedej.' K Jordanu in Mrtvemu morju. L<*&»#«**"" V Oljska gora v jutranjem mraku. severni del je še precej širok in nekoliko raven, posejan s Častitljivimi oljkami, dolenji del pa se zožuje in izgublja v globoki zarezi. Cela dolina je 200 metrov široka (v zgornjem delu) in štiri kilometre dolga. Blizu mosta zagledamo žalostne prikazni, ki nam vzbujajo grozo in usmiljenje. Kot živi mrliči se neke postave opletajo k nam s spa-Čenim grdobnim obrazom, s krmežljavimi očmi, stegujoč k nam suho dlan brez prstov in stokajoč z zamolklim glasom. Drugi trop istih bednih podob žedi ob zidu ceste, imajoc pred seboj plehasto skledČico za milodare. Kdo so ti nesrečnežih To so žrtve nalezljive, dedne in neozdravljive bolezni, to so gobavi, izvržek človeške družbe. Kakor nekdaj v starem zakonu, tako jih tudi dandane šteje sveta dežela kakih 400—500. Strup bolezni jim poprijemlje ud za udom, najprej grlo, da jim glas zamolkne in potem zamrje, nato pljuča in želodec, dokler nazadnje jetika ali vodenica ne privede rešilne smrti. Semtertje pa se bolezen obrne drugače. Snov bolezni udari na zunaj in celo telo od nog do glave se zalije z ostudnimi, smrdečimi gobami. Bolezen se sicer ustavi, a smrt nikakor. Večkrat žive te vrste gobavcev še 10—20 let. Telesni gnilobi in otrpnelosti se pridruži tudi duševna. Ker je ločen od človeške družbe kot nečist, nalezljiv in neozdravljiv, uda se gobavec otožnosti in obupu; boljši in plemenitejši čuti mu otrpnejo in mesto njih zavlada v njem nižje poželenje. Ozirajoč se na te žalostne, v srce se smileČe postave in poslušajoč njih stok, sem se spomnil Joba in razumel njegove pesniško izražene a resnične tožbe. Šele v novejšem Času so jeli skrbeti za te nesrečneže. Turška vlada je sezidala v spodnji kedronski dolini blizu sela Siluan hišo za 40 gobavih, a i brez hišne pri-i prave in po-J strežbe — prav i po turško. Bo-; lje skrbe zanje / protestantje, ki so jim 1. 1867. blizu Jeruzalema sezidali le-I po in čedno zavetišče, Jesus- hilfe' imenovano, kamor menda spre-jemljejo gobave brez razločka spola, vere in narodnosti. — Ta bolezen bi se dala udušiti, ko bi se gobavci ne ženili in otrok ne rodili; vsi otroci jo namreč podedo-vajo. Seveda orijentalskim gobavcem je bolj všeč ciganska prostost, kakor sreča in zdravje potomcev. Zato se ne dado radi ukleniti v kako zavetišče ali zavod. Vrzimo nesrečnim prosja-kom turški drobiž, kar ga imamo, in nekaj jestvil ter idimo naprej. Prepeljavši se čez kedronski mostič, pustimo na levi podzemeljsko cerkev Marijinega groba ter se vspnemo poleg prijaznega get-semanskega vrta navzgor, ob pobočju Oljske gore. Tik ob cesti na desni se odpira grobno polje, nasejano z judovskimi grobnimi spominiki, nagibajoče se proti kedronski dolini. Nad nami ob levi pa se vzdiguje staroslavna Oljska gora, noseča ob svojem hrbtu v slikovitem neredu cerkve in kapele, samostane in stolpe različnih časov, ver in zlogov, preorana s stezami in ograjami, poleg katerih samotari jedino tu rastoče drevo, pepelnasta oljka. Kakih osem minut se vozimo počasi navzgor vštric svetega mesta ter, prispevŠi do prelaza med Oljsko goro in goro pohujševanja (Batu el- Haua), zavijemo jo proti vshodu. Cesta se začne sedaj vijugati. Sredi prvega ovinka kažejo kraj, kjer je Kristus nekaj dnij pred svojo smrtjo gredoc v Jeruzalem preklel nerodovitno drevo, simbol trdovratnega judovskega naroda, ki ni hotel vsprejeti njegovega nauka in zveliČanja. Vendar dokazano ni še, da bi Kristus po tej cesti ali poti hodil v Jeruzalem, ker je vodila iz Betanije še druga pot, namreč Čez Oljsko goro. (Dalje.) 670 Dr. Fr. Sedej'. K Jordanu in Mrtvemu morju. posebno priljubljen, ker je — Četudi sam skladatelj — pogosto rabil v cerkvi Riharjeve skladbe. — Tudi mojo malenkost so svoje-časno naprosili, da sem pošiljal Riharjeve muzi-kalije na Hrvaško in Koroško, kjer so jih želeli imeti in prepevati. Da bi Riharjeve skladbe tehnično preso-jevali in ocenjevali, ni namen našega spisa. Ne pripisujem si tudi potrebne vednosti za to. Kdor ima veselje in zmožnost, zraven pa tudi pošteno voljo, lahko to sam stori, saj so skladbe zapisane, in prav je, da so ostale zapisane. Tega paČ Riharju ne more nihče odreči, da je zlasti tretji glas (tenor) umel tako umetno in prijetno staviti, da je ob mnogih pesmih Človek res kar iz sebe, ko jih sliši. (Konec.) K Jordanu in Mrtvemu morju. (Spisal dr. Fr. Sedej.) (Dalje.) Za kake pičle triČetrt ure dospem v Be- zarium. Da sta res nekdaj tu stala grob Lazarjev t a n i j o , ki dandanes slove pri Muhamedancih el-Azarije t. j. pokvarjeno iz latinskega La- in blizu njega vas Betanija, ni treba dvomiti. Oddaljenost današnje Betanije od Jeruzalema Betanija. se vjema s 15 stadiji t. j. 45 minut, katere omenja sv. Ivan evangelist (XI, 18). Ugovor, da v današnji Betaniji ni mogel biti grob Lazarjev, ker Judje niso smeli v vasi ali v mestu pokopavati mrtvih, odbije se lahko, ako pomnimo, da je bila nekdanja Betanija malo dalje od Lazarje-vega groba in sicer bolj proti Oljski gori. Todi je namreč šla stara pot v Jeruzalem, ki se še danes rabi in po kateri je najbrže hodil tudi Kristus. Današnja Betanija (el-Azarije) se vzdiguje stopinjasto ob južnem rebru Oljske gore v nekem kotu tik današnje ceste; iz kota se odpira pogled v spodnjo dolinico. Okoli vasi, posebno pa v dolinici, rastejo oljke, figova drevesa, mandelji in na polju nekaj žita. Kraj je prijazen, miren, idiličen. Sedaj sem razumel, zakaj je Kristus rad semkaj zahajal oddahnit se sredi prijazne mu družine Lazarjeve in iskal Dr. Fr. Sedej: K Jordanu in Mrtvemu morju. 671 zavetja pred svojimi preganjalci, jeruzalemskimi pismarji in farizeji. Vas sama pa je skoro razvalinam podobna in Šteje kakih štirideset ubožnih muhamedanskih hiš; na vrhu vasi zazreš v nebo štrleče ostanke nekega stolpa, katerega je bila sezidala 11 38. 1. Melizenda, soproga jeruzalemskega kralja Ful-kona, da bi varovala od nje razširjeni samostan benediktink, katerega je pa ne dolgo po tem razdejal divji Saladin. Blizu tega stolpa so razvaline takozvane hiše Lazarjeve in njegovih obeh sester, kjer se je menda vršila ona večno lepa in poučna evangeljska dogodba, ko je IzveliČar rekel slovesno in pomenljivo: „Marta, Marta! skrbna si in veliko si prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je najboljši del izvolila, kateri ji ne bo odvzet." (Luk. X, 38 nasl.) Hišo so si prisvojili 00. frančiškani ter v njej 1. 1868. priredili kapelo. Ne daleč od todi proti severo-vshodu blizu turške molilnice je v neki ulici vhod v L a -zarjevo grobnico. Čuvaj mohamedanec ti za mali bahšiš prižge svečice in te vodi po šestindvajset razdrtih stopnicah v mali podzemeljski hram, 3 m dolg in 2 m širok. Tu so postavili 00. frančiškani oltarČek, da na njem v petek pred tiho nedeljo mašujejo. V tem hramu je stal Kristus s sestrama Lazarjevima in ljudstvom, ko je v spodnji votlini pokopanemu Lazarju vsemogočno zaklical: Lazar, pridi ven! V tleh je četverovoglata odprtina, iz katere vodijo tri stopnice v spodnjo, obokano votlino, okoli 2 m dolgo in široko. Tu je bilo po judovski šegi vloženo ali položeno telo umrlega Lazarja. Najprej je Kristus ukazal odvaliti kamen, zapirajoč vhod v spodnjo votlino, in nato je obudil Lazarja od mrtvih Že ob času Evzebija in sv. Jeronima je bila sezidana nad grobom, kjer se je vršil jeden izmed največjih Kristusovih čudežev, mala cerkev in pozneje velika bazilika. Grob je torej avtentičen. Okoli groba, ki je bil zunaj Betanije, so zaradi romarjev sezidali hiše, in tako je nastala današnja vas el-Azarije (Lazarium). Proti zapadu kažejo hišo Simona gobavca, kjer je Marija, sestra Lazarjeva, Gospodu noge mazilila, predstavljaje njegov Čestiti pokop. Po zgoraj navedeni hipotezi bi se morala ta hiša kakor tudi hiša Lazarjevih sester iskati nad današnjo vasjo, kjer je videti ostanke kapnic. Zapustimo prijazni kraj, posvečen tolikokrat z Zveličarjevo navzočnostjo, in udarimo jo naprej po cestri proti Jerihi. Za nami je sedaj obdelani svet, pred nami se odpira — puščava. Onstran Betanije vidimo zadnjo vas, ležečo na skalni planoti, z imenom Abu-Dis. Celo pot od Betanije do Jerihe ne uzre ti oko ne drevesa, ne živali, ne hiše. Tu se začenja raztezati jed-noliČna judejska puščava, ki je tudi v starih časih bila nerodovitna, mrtva kakor bližnje Mrtvo morje, kakor se iz formacije tega sveta na prvi pogled prepričaš. Sveta dežela je nekdaj zaradi svoje rodovitnosti slovela. Cedila sta se po nji, kakor sv. pismo pravi, mleko in med; dandanes pa je pustejša in grša kakor naš Kras. Zemlji manjkata zelena odeja in „prst", ki se napravlja iz gnijoČega rastlinstva n. pr. iz ove-nelih drevesnih listov. Gaje in gozde je posekala sekira oratarjeva in sovražnikova. Koliko bojnih trum je hrumelo skozi to deželo, ležečo sredi kulturnih nekdanjih narodov, koliko bitev se je tu izvojevalo! Kar pa je še ostalo lesovja, uničil je nomad Beduvin1) ali pa ljuti TurČin. Za vsako sadno drevo moraš dandanes v sveti deželi plačati turški vladi davek. Zato pa leni mohamedan ne sadi dreves. Najbrž so vzrok puščavnemu današnjemu svetu tudi geološke izpremembe, ker se je zapazilo, da se zemlja vedno bolj vzdiguje nad morsko višino. Ali judejska puščava, prag pred Mrtvim morjem, je bila od nekdaj taka ko dandanes. Zgodovina molči popolnoma o kakih naselbinah, vaseh in mestih po tej puščavi. Pač pa se skrivajo v njenih jarkih in votlinah tolovaji in Beduvini, kakor nekdaj kralj David, bežeč pred Savlom in Absalonom. Naša pot se zadaj za Betanijo vzdiguje do male višave, kjer je po besedah sv. evangelija (Iv. XI, 20.) Marta šla Jezusu nasproti in mu rekla : Ce bi bil Ti tukaj, ne bil bi umrl moj brat (Lazar). Sporočilo je pripelo ta dogodek tudi nekemu kamenu v grški cerkvici, ki leži deset minut proč od Betanije proti vshodu, od koder je tedaj Kristus res prihajal. Romarji po-ljubujejo ta kamen (petra colloquii). Za kakih drugih sedem minut pridemo po ovinkih strme ceste, ki pa na Turškem seveda nima držajev, v dolinico Uadi el-H6d, t. j. dolina napajanja (napajališČa). Ime je dobila od korita, v katero se izliva studenec — jedini v tem kraju tje doli do Jerihe. Za Četrt ure zagledamo v ozki dolinici ta studenec tekoč po žlebu izpod lepega oboka ter zbirajoč se v koritu, podobnem sarkofagu. Voda je precej obilna in celo pitna. Pokušamo jo, ali ne gre nam v slast, ker je mlačna in plehka, kakor vse vode svete dežele. (Dalje.) l) Slišal sem, da je tudi Madjarju pastirju v posebno slast, če najde osamelo drevo na planjavi. Kar plane nanj s svojim nožem in je obdeluje, seče in reže, dokler ne ostane samo deblo. 702 Dr. Fr. Sedej." K Jordanu in Mrtvemu morju. Cornelius, v vrsti svojih tovarišev umetniško ničevo. Vsak je globoko Čutil, kar poje Michel-gotovo najbolj nadarjen, je še v svoji starosti angelo v svojih krasnih sonetih: blagroval one lepe dnove: „Kako Čist, kako svet je bil smoter, za katerim smo hiteli! Nikdo nas začetkoma ni poznal, nikdo drugi nas ni poučeval, nikdo drugi podpiral, kakor le ljubi OČe v nebesih. Zemeljsko življenje nam je bilo Veggio ben, che della vita sono Ventura e grazia 1'ore ben corte. (Vidim dobro, da v življenju našem So sreče in miru le kratke ure) . . . (Konec.) K Jordanu in Mrtvemu morju. (Spisal dr. Fr. Sedej.) (Dalje.) iredno sem pil, pogledal sem dobro na dno kozarcu, ker so v vodi, kakor potopisne knjige pravijo, — pijavke. Neoprezni moha-medani dobe tu večkrat v goltanec pijavko. Tedaj jim dajejo Evropci piti slano vodo (slanico) in jim „zasolijo" v vrat še udarec, da pijavka kar skoči iz njega. Kdor ne veruje, naj poskusi! Ta studenec se zove tudi „Studenec apostolov", ker so tu mimogredoČi apostoli iz njega pili, najbrž tudi Kristus. Meni pa je dišala Črna kava bolj kakor mlačna voda, zato sem Šel v bližnji siromašni ban. Izvrstna turška kava mi ni samo žeje uga-sila, marveč tudi omehčala hudi nahod, katerega sem bil nalezel na morju, vozeč se iz Trsta. Plačal sem jo kajpada dvakrat draže kakor domačini. Saj imajo romarji po mnenju orijentalcev mnogo denarja, drugače bi ne hodili tako daleč. Cesta se nagiblje vedno niže skozi golo, ozko dolino, iz katere se nikamor ne vidi. Za 25 minut pridemo do razpotja: na desno se odpira dolina Uadi Džemel, vodeča k turški božji poti in samostanu Nebi M u s a , kjer bi bil po (krivem) mnenju mohamedancev „prerok Mojzes" pokopan. Čez jedno uro pridemo v vznožje strmega klanca, katerega prst je od železnih snovij vsa rdeča. Stopimo iz vozov ter gremo peš po strmi cesti. Ko pridemo na vrh, zapazimo na levi precej velik han, imenovan Han el-Had-rur, t. j. gostilna razbojnikov. Nekateri imenujejo ta han tudi Han e 1 - A h m a r , t. j. rdeči, a ta je nekaj niže proti jugo-vshodu. Prvi je dobil ime od razbojnikov, ki so tu napadali in morili romarje, drugi pa najbrž od rdečkaste zemlje, ki se tu razgrinja. Že sv. Hijeronim stavlja na ta kraj Izveličarjevo krasno priliko o usmiljenem Samarijanu. (Glej Evzebija in sv. Hijeronima knjigo „De locis hebraicis" pod besedo Adomim). Ne da se sicer dokazati, da bi bile Kristusove prilike povsem zgodovinske, a posamne njih črtice se vendar naslanjajo na dogodke, ki se ponavljajo v naravi ali v človeškem življenju. Zato je popolnoma verjetno, da je Kristus, govoreč o Človeku, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike ter bil od usmiljenega Samarijana spravljen pod streho bližnje gostilne, imel pred očmi te kraje. Tudi dandanes se dogajajo na poti v Jeriho taki slučaji, kakor uČe potopisne knjige. Prišedši pred Han el-Hadrur, srečamo starosto beduvinov (šejh) iz Abu Disa, katerega Pot proti Jerihi. Dr. Fr. Sedej: K Jordanu in Mrtvemu morju. 703 nam je bil preskrbel naš dragoman za spremljevalca in zaščitnika. Turška vlada je namreč predala pravico spremljati potnike k Jordanu in Mrtvemu morju temu šejhu. Bil je seveda ves oborožen: na hrbtu mu je visela zvesta puška, iz pasu so moleli rogovi nožev in handžarov. Ob zidu pa je rezgetal neločljivi njegov prijatelj — iskren arabski konj. Se drugega spremljevalca smo tu dobili: Črnega zamorca iz Sudana, ki je kot mukari imel spremljati neko gospo naše karavane, jahajočo k Mrtvemu morju. Boječe me je vprašal, ali se ga bojimo, ker je Črn kakor hudič. „Nikakor", odgovorim smeje se, „saj si tudi ti človek, naš brat." Stopimo v han»okrepČat se in pogledat njegovo notranjščino. Han el-Hadrur se sestavlja iz štirih zidov, sezidanih v pravokotniku. Na sprednji zid tik ob cesti se naslanja veža ali lopa s streho pokrita in proti dvorišču odprta. Ostali prostor zavzema dvorišče za živino. Hišna oprava, Če smemo tako reči, je zelo preprosta. Na levi strani veže v kotu je odprta kuhinja z visokim Han el-Hadrur. kotlom, kjer se kuha kava, na desno pa se odpira lopa z dolgo leseno mizo in nekaterimi lesenimi stoli za evropske popotnike. Tu se na večer razprostrejo „štorje", da nanje ležejo popotniki. Zgodi se večkrat, da živina zaradi mraza ali dežja ponoči pribeži pod to lopo, in tedaj počivajo skupaj ljudje in živina. Motreč ta primitivni stan, razumel sem, zakaj Vulgata prestavlja „han" zmerom z „diversorium" (gostilna) ali pa „stabulum" (hlev.) Res, bolj za-služuje ime hleva kot gostilne. Gospodar hana ne prodaje gostom drugega kakor kavo, nekaj steklenic graške pive (po 80 kr. mala steklenica) in postreže še z vodo iz bližnjega vodnjaka. Vse drugo morajo gostje s seboj prinesti. Naročimo si zopet Čašico kave (findžan el kahue), napojimo še živino ter zasedemo zopet vozove. Z voza se ozrem še jedenkrat nazaj proti Oljski gori, katera nam je po poti tem bolj rasla, čim niže smo se vozili. Kako mogočno se sedaj dviga nad bližnjimi holmci s svojim visokim ruskim stolpom, daleč na okrog stražeČim! Pozdravljena bodi sveta gora zadnjikrat, ker kmalu izgineš našim očem! Ko jo zavijemo od hana proti Jerihi okoli holmcev, zapazimo nad jednim razvaline neke 729 K Jordanu in Mrtvemu morju, (Spisal dr. Fr. Sedej.) (Dalje.) j\a vrtu blizu hotela so bili postavili drugi stvena potovanja po sv. deželi in plodove svojih potniki, ki niso spadali k naši karavani, šotore študij objavlja v zelo radikalni Revue bib- ter pod njimi prenočili. Med njimi je bil tudi lique internationale. Vprašal sem ga, francoski duhovnik, ud biblične praktične aka- kje je bila stara Jeriha? „Katero Jeriho pa mi- demije v Jeruzalemu, ki vsako leto prireja znan- slite?" — odgovori mi, vprašajoč. „Treba raz- Beduvini. ločevati več Jerih: kanaansko, judovsko, rim-ljansko in krščansko." — Spoznal sem, da imam profesorja pred seboj, in ga prosil, naj mi pove" svoje mnenje o legi kanaanske in rimljanske Jerihe, ker na razvalinah teh dveh sta bili obnovljeni ostali dve imenovani. „ Kakor nas uči Flavij Jožef — de nato učeni abbe — je stala kanaanska Jeriha, v kateri se je nahajala hiša gostilniČarke Rahabe in katero je Jozuva Čudežno razdejal, blizu studenca Elizejevega tam pod goro Kvarantanijo. Za Ahaba, vladarja izraelskega, okoli 1. 534. jo je neki Hijel iz Betela zopet sezidal, Čeprav je bil od Jozuva že naprej proklet oni, ki bi zopet sezidal Jeriho. Ni znano, koliko časa je stala ta druga Jeriha; najbrž jo je Nabuhodonozor razrušil ali pa je ob času babilonske sužnjosti razpadla sama. Herod Veliki je razširil in olepšal tretjo Jeriho (rimljansko) tam ob potoku el-Keltu, koder ste danes prišli iz Jeruzalema. Ker jo je bil izbral za svoje zimsko bivališče, okrasil jo je z lepimi in razkošnimi stavbami. Tu je sezidal hipodrom, amfiteater, kraljevske palače, kopališča in speljal vanja po mogočnih vodovodih hladne vode potoka el-Kelta. Tu je dal nečloveški tiran vtopiti višjega duhovna 73° Dr Fr. Sedej: K Jordanu in Mrtvemu morju. Aristobula, umoriti svojega sinu Antipatra; tu je umirajoč ukazal svoji sestri Salomi zapreti v hipodrom vse judovske velmože ter jih pomoriti, kadar bi on izdihnil svojo dušo. Najsrečnejša je bila Jeriha gotovo tedaj, ko je v svoje ulice in domove vsprejela uČlove-Čenega Boga, ko je Kristus stopil v hišo spo-korjenega cestninarja Zaheja, in je zunaj mestnih zidin dal izpregledati dvema slepcema. Herodova razkošna Jeriha se je razrušila v prah za cesarja Tita, a Hadrijan ji je pomagal zopet na noge. Tedaj je postala krščanska in dobila celo škofovski sedež. Križarji so v njej sezidali cerkve, samostane, gostišča, trdnjave. A neprijaznih Časov sila je izbrisala mesto z zemskega površja, le ime današnjega sela Riha nas spominja starodavne Jerihe." Zahvalil sem svojega razlagalca za kratek zgodovinski opis Jerihe ter se od njega poslovil, ker so ravno klicali k večerji. Drugi dan nas dragoman vzbudi že ob štirih zjutraj, ker je ob vročini jako težko potovati po jordanski planjavi. Ko smo prišli z vrta na cesto, zapazim v mesečnem svitu na jedni strani ceste nekaj bornih koČ, ki so bile podobne bolj hlevom nego človeškim bivališčem. To je selo er-Riha, broječe kakih petdeset koČ in 250 mo-hamedanskih ubožnih stanovalcev. KoČe so nizke, spletene iz protja in zamazane z zemljo, pokrite pa s trstjem in vejevjem. Oken nisem zapazil, paČ pa male dveri kakor pri naših hlevih. Oj ti nesrečno ljudstvo ! Kako omikano, srečno, bogato si bilo nekdaj, ko je tu blestel sveti križ: a kako nizko si padlo, odkar te je omamil bledi polumesec. Moj sopotnik je po vsej pravici to videč pripomnil: „Pri nas imajo živali boljša stanovališča kakor tu ljudje!" Od Jerihe do Jordana je skoro dve uri. Nekako na sredi poti stoji ob desni holm Tel Dželdžul, to je svetopisemska Gilgala, kakor je dr. Hermann Zschokke prvi dokazal po podatkih svetega pisma, Jožefa Flavija in sv. Hije-ronima. Todi okrog se je bilo utaborilo izraelsko ljudstvo, prekoraČivši suho strugo Jordanovo; tu je njih vojskovodja Jozuva v spomin čudežnega prehoda postavil dvanajst iz struge izbranih kamenov; tu so sinovi Izraelovi praznovali vdrugiČ obrezo in svoj največji praznik — pasho. S tega holma je Jozuva osvajal Palestino iz rok malikovalskih Kanaancev. Med jeriško oazo in Jordanom je dandanes puščava. A v starih časih je voda potoka el-Kelta in Elizejevega studenca segala dalje ko dandanes in rodila na teh ugodnih tleh bujno rastlinstvo, ki je ohlajalo vročo temperaturo. Vožnja po pesku nam je bila čimdalje te-žavnejša, konji so padali. Izstopimo. Kmalu pridemo do lepega samostana, trdnjavi podob- nega s stolpi na voglih in cerkvijo na sredi. Zgradba je nova in kaže grški zlog. Vprašam dragomanovega sina, kako se zove ta samostan. „Kasr el Jehud" (judovski grad) odgovori jeden, „D e r mar J uhana" (samostan svetega Janeza) pravi drugi. Oba sta povedala prav. Arabci so ohranili staro sporočilo o nekdanjem bivanju Judov na tem kraju, kristijani pa ga imenujejo samostan sv. Janeza, ker je baje sveti Janez Krstnik živel tu v neki votlini. Že sveta Helena je bila tu sezidala samostan, ki je dolgo Časa obstal. Obnovili so ga v XII. stoletju, a razrušili moslimi; 1. [884. so ga grški menihi (razkolniki) zopet sezidali. Grški in ruski romarji tu prenočujejo. Še pol urice imamo od todi do Jordana. Peščene gomile in brezni nasip izginejo in nakrat zagledamo med drevjem sveto reko, toliko zaželeno. Pozdravljen bodi Jordan, ki si videl Elijo preroka, gredočega skozi strugo in potem v ognjenem vozu v nebo, ki si na povelje božje nekdaj bil ustavil svoje deroče valove, da je izvoljeno ljudstvo šlo skozi po suhem v obljubljeno deželo, ki si samega Božjega Sina sprejel v svoje mokro krilo in bil od njega posvečen! Pozdravljam te, proslavljam te! Vendar ne malo iznenajen sem bil, ugledavši njegove motne valove. To je naša Vipava, dejal sem sam pri sebi. Voda Jordanova je umazana kakor po močnem deževju, tiho a hitro tekoča ; bregovi so vsi obrasteni z raznovrstnim bohotnim grmičevjem in drevjem. Ob globoki strugi rasto visoke topole, akacije, terebinte, vrbe, tamariske, pod njimi pa duhteČa mirta. V gostem zatišju ne prežijo samo divje živali n. pr. mrjasci, hijene, šakali, nego tudi razbojniki. Tedaj sem razumel, zakaj se Naaraan Sirec ni hotel kopati v Jordanovih motnih valovih. Ko smo si ogledali reko in njene bregove, priredili smo oltar in najstarejši duhovnik je daroval sv. mašo. Ta lepa, ganljiva pobožnost mi ne izgine nikdar iz spomina. Lahki vetriČi so pihljali ter hoteli ugasiti sveče, drevesa so klanjaje se pripogibala vrhove, ptički so pri maši prepevali, valovi Jordanovi pa zapljusknili vmes, kakor bi hoteli nas pozdravljati. Lepa priroda s sinjim nebom pa nam je bila božji hram. Po maši smo zajutrkovali. Ravno smo končali, ko pridere k nam truma ruskih romarjev in romaric. Radovedno so si ogledali sveto reko, nato pa se slekli in z belim platnom odeti poskakali v vodo, moški in ženske posebe. V vodi so glasno molili, se prekrižavali, potapljali, drug drugega polivali, meneč, da ima kopanje v sveti reki isto moč kakor sveti krst. Platno potem posuše" na drevju in grmovju ter je skrbno hranijo vse svoje življenje. Ko umro, zavijejo jih v to rjuho ter pokopljejo. Dr. Fr. Sedej.' K Jordanu in Mrtvemu morju. 73I Ta kraj, na katerem se dandanes Grki in Latinci kopljejo, češ, da je tu bil nas Gospod krščen, zove se el-Henu. Potopisne knjige pa uče, da so do srednjega veka hodili romarji kopat se tri kilometre od todi proti severu nad Kasr-el Jehudom, kjer je struga širša in plitvejša in kjer se še dandanes vidijo razvaline neke cerkve v kraju er-Roranije. Naš dragoman je napolnil steklenice z jordansko vodo, katero so nekateri vzeli s sebojl), nato zasedemo spočite osle, ki so komaj Čakali, da nas poneso k poldrugo uro oddaljenemu Mrtvemu morju. Izprva so si morali dolgoušci pot delati skozi gosto in bodeče grmičevje. Radovedno sem opazoval to velo, prašno in kljukasto rastlinstvo, misle, da ugledam ono zloglasno sodomsko jabolko. In res! Kmalu zapazim na kaka i—2 m visokem trnastem grmu Črne jagode. Dal sem si je utrgati ter jel meti posušene jagode. Pri tej priči se mi jagode zmanejo v prah, v roki pa mi ostane samo nekaj grdih lupin. To mora biti sodomsko jabolko, prava podoba mamečega in goljufivega greha! — sem vzkliknil. Se dandanes mislim, da je ta grm Linnčjev Solanum sodome u m. Mimo te rastline tekmujeta še dve drugi za žalostno slavo, da imata ime- sodom-skega jabolka, namreč ošer ali harub el vavi in pa Galotropis gigante a. Povpraševal sem sicer Arabce po eksemplarih teh dveh rastlin, ali niso mi znali odgovoriti. Sploh se od domačinov Arabcev v znanstvenem oziru nič ne zve, dragomani pa si le domišljujejo, da kaj znajo. Po mnenju učenjakov raste pravo sodomsko jabolko (Galotropis gigantea) ob za-padnem bregu Mrtvega morja blizu zelenice eA i n Giddi t. j. svetopisemski Engaddi. To drevo, tri metre visoko, nosi pristno sodomsko jabolko, kakoršno opisuje judovski zgodovinar Flavij Jožef: rraen sad, podoben jabolku, ki se, ako ga stisneš, razsuje, da ti v roki ostanejo samo niti in lupina. Čim bolj smo se bližali Mrtvemu morju, tem bolj se je izgubljalo in zniževalo rastlinstvo ; le še nekatere blede, s soljo in prahom prevlečene kriptogame se bore tu po peščenem svetu za svoj obstanek. Planjavo pokrivajo kope, gredice in gomile iz ilovice in laporja tako lepo urejene, kakor bi jih bila izobrazila človeška roka. Ne vem, katera prirodna sila je tu delovala. Tu se mi je zdelo, da je vpadajoČa voda breg izlizala, tam, da je vetra vrtinec nasejal kupčke peska. Dospeli smo na severni breg Mrtvega morja, ki je jako plitev in odprt. Na produ zapazimo lesen kozolec, najbrž za ljudi in živino. Blizu *) Doma jim je postala vsa črna. njega je čepelo in zdelo par Beduvinov, ki so nas o prihodu celo pozdravili. Ob bregu so ležale razmetane veje, grče, rogovile brez lubja, da so se mi zdela okostja predpotopnih zverin. Bližal sem se s strahom zloglasnemu morju. Bilo je popolnoma mirno, tiho, mrtvo. Voda je celo prikupljiva: zelena, čista, prozorna, da se vidi na dnu vsak kamenček. Zajmem si peščico in denem v usta. Ako sem jo okusil, bruhnem jo nevoljen iz ust. To je hudičevo olje ! — sem dejal. Zdelo se mi je, da sem pokusil najhujšo slanico, tako grenka, slana in ostudna je bila. Za pijačo že ni: poskusimo se v njej kopati ali vsaj noge oprati! Mene ni bila volja osoliti si kože v Mrtvem morju, Čeprav bi bila morda potem bolj trpežna, ali svetoval sem naj-pogumnejšemu Členu naše karavane, tirolskemu častniku, naj se vrže vanj, da vidimo učinek. Res, ni se pomišljal prav nič, ko sem mu zagotovil, da v Mrtvem morju ni mogoče vtoniti. Skoda, da ni dunajski kanal Mrtvo morje, marsikateri kandidat samomora bi se tedaj streznil ! Že Tacit Hist. V, 6 uči, da v Mrtvem morju periti imperitique nandi perinde attolluntur. In res, naš potnik je plaval v njem prav lahko, tudi stal, samo obrniti ga je hotelo. A ko je prišel iz vode, je tožil, da ga po životu srbi in skeli. Treba bi bilo še jedenkrat kopati se in sicer v sladki vodi, da se skorja soli in maščobe odpravi z života. Voda, ki je v gornjih plasteh hladnejša mimo zraka, je imela tačas ig stopinj R. Njene snovi so kemiki že večkrat preiskovali, rezultati teh preiskovanj se ne vjemajo popolnoma. Po analizi slavnega potovalcain geognosla Oskarja F r a a s a iz Stuttgarta ima voda Mrtvega morja v sto delih 28 odstotkov raznih kemijskih snovij, namreč soli, magnezije, klora, broma, natrija, kalcija, kalija in žveplene kisline. Po preiskovanju dveh Francozov Marceta in Ten-n a n t a je v sto delih solnokislega apna .... 3*792 solnokisle magnezije . . . io-ioo sode (morske vode) . . . 10-676 žveplokislega apna .... 0-054 Skupaj . 24-622 Mrtvo morje je torej prava slanica, zato ne more v njem obstati noben organizem. Ob bregu sem zapazil drobne mrtve ribice, ki so se bile izgubile iz Jordana ter poginile. Vse, kar se vrže v morje, prevleče solna skorja, celo kameni na produ in les se osolijo. Na jugu in zapadu morja so cele plasti in griči soli, daje Arabcem, tam blizu bivajočim, ni treba kupovati. Zato se zove to morje slano morje, mare s a 1 i s , mare s a 1 s i s s i m u m. Slove tudi lacus asphaltites, ker po njem plujejo 732 E*r- Fr- Sedej: K Jordanu in Mrtvemu morju. cele plošče asfalta, ki so se vzdignile iz morskega dna; v njega obližju se dobe studenci asfaltove smole. Arabci ga dandanes imenujejo Bahr el-Lut, t. j. Lotovo morje, ker jim je Lotova zgodovina iz Korana znana. Njegovo površje dobiva v različnih časih različno barvo. Blizu se mi je zdelo kakor čisto zrcalo, od daleč, namreč iz Betlehema gledajočemu, se mi je zdelo kakor raztopljen svinec. Nekaterikrat, pravijo, se opazuje na njem svetlikanje (fosforesciranje) in celo neka svetla megla. Smrtnobledo se mnogokrat zrcali solnce v njega mrtvih valovih — podoba neČistnika! Šele velik vihar ga more vzbuditi iz mrtvega spanja in tedaj udarjajo s soljo nasičeni valovi drug vrh drugega ko železni biči. Kamorkoli se okrog ozreš, vidiš samo puščavo, izprane bregove, blede kamenene plošče, razdrte in ostrozobe peči, na vshodni strani pa temno-rjave, v meglen pajČolan zavite moabske gore, do tisoč m navpično se vzdigujoče, kakor da bi rastle iz morja. Najvišji vrh, ki nam nasproti gleda, je Nebo, raz kateri je Mojzes gledal obljubljeno deželo. Nikjer ne vidiš ne zelenja ne življenja, ne živali ne ljudi j; vse je tiho, mrtvaško, grozno. Ob bregovih ne vidiš Reka Jordan. ne hiš ne vasij, ne polja ne livad; nobeden oratar tu ne orje njive, po oljnati morski gladini ne drči lahka ladija, in v zraku ne slišiš ptičjega speva. Samo v stranskih dolinicah blizu morja sta dve zelenici: 'Ain-Feška in 'Ain-Giddi, kjer sladki studenci vzbujajo nekaj zelenja. Vendar za Flavija Jožefa in v srednjem veku se je plovilo po Mrtvem morju, najbrž zato, da so izkoriščali iz njega asfalt in prevažali Čezenj žito in živilo. V novejšem času so v znanstvene namene plovili po njem Irci, Angleži, Američani in Francozi. Najimenitnejša ekspedicija je ona, katero je leta 1848. priredila vlada Zedinjenih ameriČanskih držav, poslavši tje častnika W. F. Lyncha in Dale-ta. Lynch je s svojima z bakrom okovanima Čolnoma preplul Jordan in Mrtvo morje. Na Mrtvem morju se je bavil dvaindvajset dni j. Njegova raziskovanja so pregnala marsikateri predsodek in dvom, a kaj je s tem skrivnostnim morjem, tega vendarle niso povedali. Sedaj vemo, da je Mrtvo morje deset milj dolgo in povprek dve milji široko, to je, dvajset ur dolgo in štiri do pet ur široko. Polotok el-Lisan t. j. jezik, deli morje v severni tristo do štiristo metrov globoki kotel in v južni, ki je pa le štiri metre in še manj globok in Dr. Fr. Sedej: K Jordanu in Mrtvemu morju. 733 le jedno tretjino vsega morja obsega. Sedaj vemo, da je dolina Mrtvega morja najnižja suha udrtina, kar jih je na svetu. Gladina ali višina Mrtvega morja je namreč 394 metrov, to je čez 1200 čevljev nižja od Sredozemskega morja; dno njegovo je pa še jedenkrat nižje, namreč 399 metrov, toliko je namreč globoko. Ako primerjamo visočino jeruzalemskega mesta, iz katerega smo potovali, z nižino Mrtvega morja, razvidimo, da se dviga Jeruzalem nad Mrtvim morjem nič manj nego 1154 metrov. Iz tega lahko spoznaš, kako globoko nam je bilo treba navzdol iti. Učenjaki so izračunali, da reka Jordan vsak dan v Mrtvo morje izliva šest milijonov ton vode. Kam gre ta neizmerna množina vode, ko Mrtvo morje nima izliva? Kam drugam kakor v zrak ? Ker je zrak v tej nizki dolini razgret in suh, vsprejme vase to množino vodnega sopara. Od kod pa dobiva morje svoje kemijske k hovat jih. Štiri sodomski kralji se pa postavijo v bran, a bili so premagani. Med drugimi ujetniki je bil tedaj tudi Lot. Nekateri Sodomitje so beže popadali v studence zemske smole (asfalta), ki so izvirali v oni dolini. Prišlo pa je nanje še hujše. Sodomitje niso bili samo bogati, vsega siti, ampak tudi razuzdani. Zato jih je Bog pokončal z ognjem in 0 žveplom. Vsa sodomska mesta razun Segorja. v katero je bil Lot zbežal, bila so pokončana. Glede" na te podatke sv. pisma razlagajo današnji katoliški in protestantovski učenjaki, da je bil gorenji, večji kotel Mrtvega morja že pred Abrahamom, ker se je vanj izlival Jordan. V dolenjem manjšem in plitvem kotlu pa so stala sodomska mesta. Da bi kaznoval Sodomite, zažgal je Bog one studence zemske smole ali pa dal iz bližnjih moabskih gor bruhati lavo, ki je užgala zemsko smolo. Sežgana zemlja se je nato vdrla ali pa po potresu se znižala. Voda snovi in posebno sol, ko se vendar vanj zlivajo samo sladke vode, in kako je nastalo, ni še dognano. Nekak odgovor tej uganki nam daje sv. pismo. Dolina, katero zavzema Mrtvo morje, bila je nekdaj „lepa kakor paradiž ali rodovitni Egipet", da rabim besede sv. pisma I. Mojzes XIII, 10. V njej so bila zloglasna Štiri mesta: Sodoma, Gomora, Sebojim, Segor. V prvem teh mest je bival okoli 1. 2100 pred Kr. Lot, Abrahamov striČnik. Sodomski ljudje pa so bili najhujši in veliki grešniki pred Bogom (I. Mojzes XIII, 13). Ker je bila zemlja rodovitna in je imela vsega v preobilici, so ptuji vladarji prežali na njeno bogastvo in izkušali si jo podjarmiti. In res, kakor Čitamo v I. Mojz. XIV, 30, so Sodomitje ob Času Lota in Abrahama služili trinajst let nekemu Kodorlahomorju, kralju Elamitov v južni Perziji. Ko se nato pobunijo zoper ptujca vladarja, pride ta s štirimi drugimi kralji stra- gorenjega kotla se je vsled tega zlila v nižji, dolenji in tako se je morje razširilo proti jugu ter dobilo od ondotnega sveta slano vodo. Pravijo, da hočejo Angleži izkopati kanal od Sredozemskega morja skozi galilejsko planjavo (Ezdrelon) do Jordana in prekopati dolino Mrtvega morja tje do elanitskega zaliva ob Sinaju. To bi bilo sicer možno, a potem bi se preplavila z morsko vodo cela Jordanova dolina tje gori do Meromskega jezera — in te bi bilo vendarle škoda, ker je lepa in rodovitna. Tudi bi se izgubila sladka voda, ako bi se pomešala s slano morsko. Pri vsem tem bi Mrtvo morje ne izgubilo svojega današnjega značaja in za prekmorsko zgodovino bi bil tak kanal popolnoma nepotreben, ker je sueški mnogo krajši in primernejši. Menimo, da čudež, katerega je Božja roka v dolino Mrtvega morja zarisala, ostane večen in da ga ne izbriše nobena Človeška umetnost. Ob Mrtvem morju.