St. 134. Y Mariboru, četrtek 16. novembra. IY. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto, ter veijapo pošti prejemati, ali v Mari boni s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempolj za 30 kr. — Dopipi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. žtev. 220. O p r a v n i š t v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v tiskarnid: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Kova francoska in Slovani. Gambctta, v nesrečnih dneh Francoske bivši diktator, mož, ki je samo prekatno prišel do oblasti, da bi bil mogel vspešno pomoči svoji domovini, oglasil se je v poslednjih duch za »Slovane. Njegov ravno ustanovljeni list „La Republbpie Fran-Qaisc" prinaša v prvi številki prijazen članek o Rusiji in Slovanih. To je z dvojnega obzira za našo bodočnost neizmerne važnosti. Prvič se republikanska stranka Gambettova v Francoski od dne do dne, od volitev do volitev utrduje in ko bi tudi popolnoma in sama krmila v roke ne dobila, to je gotovo, da bode imela odločilni vpljiv na vso politiko prihodnje, nove, prerojene Francoske , in so torej vse izjave te stranke tem po-meuljivejšc, ker bode njih smer občna postala. V drugič pa je znano, da poprejšnja Francoska, Rusom in Slovanom ni bila prijazna, teinuč postaje stoprv zdaj in se bode torej uresničilo, kar so moskovski ruski narodnjaki že davno želeli, zveza Francoske s Slovanstvom, proti občnemu agresivnemu, lakomnemu germanstvu. In to dela že Nemcem strah. Da si niso se nehali vse Fran-costvo v blato gaziti in zaničevati, vendar ne morejo strahu pred francoskim maščevanjem že zdaj skrivati. Zato se v Nemčiji komaj obrisano orožje zopet popravlja in pripravlja, v svesti, da so Francozi samo začasno vrženi. Ako sc ob enem na polna usta ropoee proti „slavizmu," naravno je, da se bode slavizem vezal z romaniz-mom na obrambo svojega življenja in bitja. In ker potrebo tega tudi Francoska izpoznava, bode slavizem nepremagljiv. Ciambettova „La Kcpubli<|uc Francaise*' piše: „Za republikanec francoske, kteri hočejo Francoski povrniti mesto, s kterega jo je vrgel pri Sedanu nespretni strmoglavljeni despotizem, ni v zgodovini prikazni, ki bi bolje prilegala se njihovi skrbljivosti in njihovim upanjem, nego je politika, ktero s tolikim ostrournjem in toliko postojanostjo vodi r u h k i narod po krimski vojski. „Ves svet pozna glasovito besedo Jrtfeua Worv, čakova po parižkem kongresu: „La Rnssc sc recueille. "(Rusija se zbira). Ta beseda je bila cel program. Diplomacija ruska se ga je popri-jela in ga je izpolnila s tako potrpljivostjo in pametno zmernostjo, da služi tej veliki šoli pravih državnikov na največjo čast. Ta beseda je probudila velikansko gibanje prenaredeb ekonomičnih in društvenih v notranjem življenji naroda ruskega. To gibanje je čudežno probudjenje naroda; ono je nepričakovana formacija utrasti, čuvstevin interesov, kteri so se utelesili in ki imajo zdaj silni glas v novinarstvu moskovskem in v javnem mnenji ruskem, ktero se posluša v Petrogradu in drugje. Ta prikazen se je zgotovila skoro povsem ue-opažena pred očmi zapadne Kvropc, ktera je bila utopljena v poslove borse in ažiotažc in kozmopo litičnilt zabav. Med tem se je Rusija, Rusija uova rodila, različna od stare Rusije, kjer se je vse oslanjalo na tegobno nemško birokracijo. Rusija mlada se je rodila, slavohlepna, žarka, s težnjami novimi, z nazori m projekti smelimi, kteri bodo enkrat svet v čudenje spravili, kadar stopijo na dan. „Ruska politika je od 1. 1856 obrodila toliko plodov, da se jej petrogradski kabinet ne bode izneveril. No, kar je posebno spomeniti je to, da v praktiko svobodnih zavez od zdaj pride tudi novi in izdatni element, javno mnenje. Iz čega to obstoji? na kaj ide? Kakove so mu nade? Vse to se mora preiskati, ako se hoče vedeti, kako ono ravna vnanjo politiko severnega carstva. Nikomur ni neznano, da se je zdaj v Rusiji naredila stranka, ktero hi mogli imenovati narodna ruska stranka, ali bolje slovanska stran k a ali še bolje stranka panslavistična. Stvar čudna Dokler je Rusija irnela opravkov dovolj, da popravi kvar krimske vojne, tako dolgo se je zdelo da germanski vpljiv ostaje nedotaknen. Ali takoj, ■Jio je diplomntična nesposobnost Napoleona III. v poljski stvari dala veščini kneza GorČakova priliko napisati ono drzovito in zaničljivo depešo 1. 18(k$, ktera je bila prava zmaga kanclerova in je konec storila poljskemu vprašanju 5 tačas seje prikazala stranka slovano-rnska, kakor bi si hotela prisvojiti vso čast te zmago in iz nje narediti izvor nove rnske politike. Stranka slova-noruska se datira od diplomatične osvete ^mašče-vanja) kabineta petrogradskega, ali ona sc je rodila iz osvobodjenja kmetov, z enim potezom peresa carja Alexandra II. Največjo pozornost zaslužuje okolnost, da je naenkrat ruska stranka rodila se iz notranjesti naroda tačas, ko seje rusko kmetstvo osvobodilo od gospodstva plemstva, ktero se je nemških tradicij in običajev držalo. Od tod izvira protivje med staro germansko birokracijo in med to stranko, ki je polna slavo-željnosti in namer za bodočnost. „Ta stranka ima svoje organe, ki so listi najbolje uredovaui in najbolj razširjeni po Rusiji,; ima svoje vodje, od kterih so mnogi sposobni zavzeti najvišja mesta v carjevim'; ima politiko, ktero tira s strpljivosjo in vernostjo, in kar sc privržencev tiče, toliko jih je že, da se jim število /c ne ve. Vsak čas jih je videti, da v javnem življenji posredujejo besedo z delom; ob vsaki priliki imajo skupščine, bankete, adrese, manifestacije, kj01' narod prvo ulogo igra pod vodstvom navdušenih energičnih mož, kteri so v zvezi z vsemi Slovani ob Donavi in srednji Evropi; razširjenje to postaje od dne do dne srč-ueje in mnogobrojnejc. „Ako se carević, kakor se govori, pod vplivom svoje sopruge" knezinje danske, približuje tej stranki in njenim vodjem , ter ako jih vzame Listek. Slovesna seja jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti jo imela 1). t. m. svoj slovesni letni zbor, V njem je najprej govoril predsednik akademije dr. Fr. Rački prepomcnljiv govor, pomenljiv posebno še za nas Slovence. Duhovito govornik razlaga prvič, zakaj se mi smemo in moramo braniti kulture v tuji obliki, drugič je posebno pomenljiv dra. Račkcga govor tam, kjer dokazuje, da nam je politična samostalnost h kulturi potrebna. Zato smo tudi one dele govora, kjer dr. Rački te za vos naš narodni boj imenitne in važne reči razvija, posneli in jih v sledečem našim bralcem podajemo : „Svrha in namera našega zavoda, je rekel dr. Rački, ni druga, kakor da z besedo in pismom pomaga razviti tu na slovanskem jugu samostalno kultnrno-bistoric.no osebnost, ktera se bodo na ono sorodnih plemen naslonila in je napolnila. Ker je nas narod, po jeziku izrastek slovanskega rodu, v veliki arijski rodovini narodov posebna narodna osebnost; ker so druge osebnosti te rodovine narodov svoje posebne kul-turno-historiČne oblike že razvile; ker sc po spri* čalu zgodovine načela prosvete kake kulturno-hi- storiČne oblike ne mogo prosto izročiti narodom druge osebnosti, temveč si jih ti, pod večjim ali manjšini vpljivom tuje prosvete, za sebe prenarc-diti morajo: ima tudi Slovanstvo, posebno južno Slovan stvo neovrgljivo pravico, da, za naš narod nastane sveta dolžnost, da tudi on, ako neče biti samo entnografično gradivo, v prosveti in izbiranji pogojev za njeno pospeševanje brani in goji svojo historiČno-uaroduo osebnost. Ta pravica, ktera se ne more odreči nobenemu narodu, dokler se je sam zaveda, gre našemu narodu tem bolj, ker se on, v gotovo nepovoljni preteklosti, ne samo ni kazal negativni faktor človeškega društva, temveč se je pridružil teku romansko-grmanske prosvete, prisvojil si, kolikor je mogel, njcuih pridobitev, daroval ji, mnogokrat ne brez škode svoje osebnosti, svoje najplemenitejše moči, ne spominjajoč, da ji je stal stoletja na braniku. Dasiravno mi, ki smo na prsih romansko-germauske prosvete sami odgojeni, radi priznavamo dobrote, kterc so našemu narodu, kterega je zapad posinovil, prišle, smo vendar na drugi strani prepričani, da se naš narod ni odrekel pravici svobodnega razvijanja svoje kulturno-histo-riČnc osebnosti, tudi da mu te pridobitve ne morejo koristiti, ako si jih ne predela v duhu svoje osebnosti, ako one, če tudi sprejete, ne postanejo v praven) smislu njegova duševna lastnina. V tem smislu je tudi v preteklosti blagotvorno delovala prosveta ene narodne osebnosti na drugo: egipt-ovsko-feniška na grško, grška na rimsko, grško-rimska na romausko-grmansko. Znano je, da samo svoboden narod, ki si je obranil jezik, običaje, misli in čutila, tudi svoje društveno in državno bitje, more si prisvojiti in zase predelati plod občne in tuje izobraženosti. Urez tega pogoja se ne more razviti posebna kul-turno-historična osebnost. Keltski narod naj ho naveden za primer. On je bil po jeziku, značaji in verozakonu posebna narodna osebnost, pa ni mogel dotirati do osebne kulturne oblike, kakor veliko manjši grški rod, ker je rimsko zavojevanje zadušilo kali, iz kterih bi se bil samostalen kulturni život izrasel in tako je keltski rod oropan državne samostalnosti v romansko-gemiauski kulturni osebnosti sc izgubil.1' Po govoru dr. RaČkega poroča tajnik dr. Gj. Daničič o delovanji akademije v preteklem letu. Umrla sta dva imenitna moža, ktera je akademija med svoje štela: častni Član Karel Jaro mir Erben iu dopisujoči član Jan Erazem V o cel, dva izmed najboljših sinov bratovskega rodu češkega. Med onimi, ki so s spisi se odlikovali, imenuje gospod tajnik sledeče: V. A. Maciejovski za inspiratorje svoje vladovine, odzvonilo je NemŠtvi v Rusiji. rKdo bi mogel tajiti, da je društveno prepo-rodjenje v Rusiji vedno napredujoče ki spada v isto dobo z ustanovljenjem časnikov, skupščin in železnic, ki ido v srce Evrope? Da to prepo-rodjenje ne bi imelo resultat, da bode milijone bitstev, dozdaj prikljenib k ralu, obdarilo dostojanstvom svobodnega človeka? Da jim navdahne o bodočnosti njihovega (slovanskega) plemena misli plemenite in vzvišene V Da jih privede še tesneji k njih domovini, k krasni majki Slavi, kakor pravijo v svojih miljeuih molitvah V Da ua-posled učini narod iz tega neizmernega gradiva? Ne, ničcsa tega ne moremo tajiti. „Med Francozi, kteri dihajo filozofijo osemnajstega veka in načela velike revolucije, ne bode nobenega, kteri bi se ustavljal ozreti se na Rusijo, na njen mladostni narod in na njegove soplemenike, gledajoč od početka z interesom in radoveden, a potem s simpatijo.* „Ponavljamo, da vse te čudovite premene izvirajo iz pobitja stare Rusije. Taka pobitja dostikrat ne samo preporode nego ustvarjajo narod. Tako iz pokreta ekonomičnega more iziti vseizdatna promena občne diplomacije. Vse to je bilo vredno 8pomeniti v čas, ko Francoska hoče popraviti nezaslužene katastrofe in išče v novi obliki vladanja leka za prošla zla, in sredstvo za vrnitev stare veličiue." Dop piBL Iz IJul>lj*iii4». 11. novemb. [Izv. dop.] Sinoč so si naši mestni očetje ohladili svojo ustavo-verno jezo in izvolili slaboglasnega Rcusta za častnega mestnjana ljubljanskega, moža, kteri je Avstrijo pritiral na kraj groba, o kterem so razni časniki objavljali in še objavljajo najbolj kompro-mitujoče vesti. Naj jim bo ta neškodljiva pruso-filska demonstracija v veselje, kakor je bila nam in večini mestjanov v smeh. Vendar pa si ne moremo kaj , da bi našim mestnim očetom, če hote Že vsacega, komur se da consilium ahcundi, imenovati častnim mestnjanstvom, ne storili opomina, ka imajo v svoji sredi človeka, ki je bil zarad nespodobnega obnašanja na javnih šetališčih ob službo det, ki pa vendar še ni častni mestnjan. Ta gospod je S p it al er, urednik „Tagblatt-a". Več o tem bi utegnil povedati on sam. Pa da se vrnemo k dotičnej seji, kterc se je udeležilo 20 odbornikov izmed občinstva pa tri osebe. Pogrešali smo mnogo odličnih nemškutarjev, celo oče Malic se niso daH videti in gospod (Poljak), dr. Fr. Rački (o virih hrvatske in srbske historije, rešitev vprašanja, kedajje hrvatsko knežtvo postalo kraljestvo), dr. P. Matković, S. Ljubic, M. Mesič, dr. V. Jagič, Rus K. I. Nevostrujev, dr. Iv. Crnčić, M. Brašnić, dr. P. Muhič, dr. B. Petra-novič, dr. I. Liebald-Ljubojevič, L. Vukotinovič, Ž. Vukasovič, J. Torbar, dr. I. K. Šloser, M. Se-kalič in dr. Tajnik omenja , da je med pisatelji več mladih moči, ki sicer še niso člani akademije, vendar dajejo pravico, od njih najboljše priča kovati. Napredovalo je nabiranje gradiva za rečnik, za običajno pravo južnih Slovanov in za zbirko spominkov, v kterib se nahaja. Učenim in književnim zavodom, s kterimi je akademija v zvezi, je mogla pretečeno leto prišteti <> novih, tako, da jih je zdaj 38. Zavodi, ki so v zadnjem letu z akademijo v zvezo stopili so: muzej kr. česk. v Pragi, niagj. hist. društvo v Pešti, geogr. društvo na Dunaji, društvo za antropologijo in etnograljo v Florcnci, carska univerza v Varšavi in matica lužiških Srbov v Budišinu. Glavnica je znašala koncem leta 1870 289.230 gld. in 8b kr. j 6825 gld. 41«/, kr. več, ko prejšnje leto. Čistih dohodkov je imela aka demija 13.178 gld. 56l/8 kr. ktere je porabila to leto tako, kakor se v XIV. zvezku „Rada" vidi. Pauer je rajši r kavami igral tarok, nego da bi bil nazoč pri komediji. Predlog za častno meščanstvo je stavil dr. Supan, pa mu menda samemu ni Šel ravno iz srca, vsaj govor se je vil tako počasno iz ust, kakor hudo zamotana štrena. Drage točke dnevnega reda so dale zbornikom preveliko malo zabavljati sklepom deželnega zbora, zlasti zarad volilnega reda in utrakvizma. Vse je šlo dosti gladko le pri enej točki se je kazala disharmonija , ktero je pa Tagblatt modro zamolčal. Gosp. Schoppl je namreč poročal, o zemljiščih, ktere treba zamenjati z mestnimi, da se tako dobi potreben prostor (12 oralov) za novo fabriko za tobak med tržaško cesto in železnico. K tem zemljiščem pripada tudi parcela g. Kutjare. ki meri 143 štirjaških sežnjev. Gosp. Kutjaro hoče v zameno imeti za to parcelo oOO štirjaških mestnega zemljišča. Schoppl razlaga sprva, da je ta parcela veliko vredna, ker je pri cesti in ima dovozno pot, da naj se zamena potrdi itd. Na to pa skaže svojo pravniško modrost dr. Scbrey ter praša, se je li upotrebljavala potrebna previdnost, kajti kolikor njemu znano, je na zemljišči gosp. Kutjare mnogo vknjiženega, tedaj bo odpisivanje težavno itd. Schoppl pa na to odvrne, da bodo npniki go-tovo zadovoljni, ker je mestna parcela vsaj dva-trat toliko vredna, kakor parcela Kutjare, tedaj se bo njegovo posestvo zboljšalo. Ko na to argumentacijo g. Stedry ugovarja, ka je g. Schoppl v protislovji, da zdaj to zanika, kar je prej trdil, so nastali v zbornici čudno dolgi obrazi, kteri so prenehali še le po jako zmešani debati. Lovili so se gospodje na vse kriplje. Kot zanimivost naj še pristavimo, da gosp. magistratni ekonom za pisarniške potrebščine tudi stavi „Schussgeld fur die Ratten in der stadtisehen Flcischbank", „Hacken-sticle", rWagcnschmieru itd. — samo tega ni povedal, ali lastnoročno podgane strelja in kolesa maže, Vkljub Dežraanovcmu priporočilu, se mu je za prihodnje zabranilo. Zadnji jo imel besedo dr. Scbaffer in bral dolg: protest proti utrakvizrau. Če utrakvizma še ne bo konec, je morebiti kriv ravno ScharTarjev spis, kajti kaj tako puhlega še nismo čestokrat čuli, samo nekteri članki v „Tagblattu" so enako prazni, „našpikani" s plcsnjivimi frazami. Mudili bi se dalje pri tej seji, pa bilo bi škoda za čas. Te seje se itak le zbog tega vrše, da ima Tagblatt" kaj gradiva, da se pa zraven govori, je prav naravno, saj tudi muren škriplje pred svojo luknjo. IZ CrOrlce, 13. nov. [Izv. dop.] (Odloženi občni zbor „Soče" in laški časnik „L'Isouzo", list zagriznjenih Italianis-s i m o v.) Napovedani občni zbor „Soče", ki je imel *J. t. m. v čitalniškem prostoru biti, odložil se je in sicer iz teh-le uzrokov: Akoravno je bilo vreme jako neugodno — lil je namreč dež — vendar je prišlo nad 30 družbenikov k napovedanemu zboru. Število o čem sklepati je bilo tedaj postavno. (Za zborovanje je po pravilih treba vsaj 20 družbenikov) ali ker so bile na dnevni red prevažne točke postavljene, predlagal je g. Dolenc, da naj se zborovanje na 8. dan odloži. G. Vales je tudi istega mnenja, da se zbor zarad važnosti toček odloži, pa ne na 8. dan, ampak na zadnji četrtek meseca, ki je ravno 30. t. m. o kterem dnevu je trg in utegne ako bode vreme dopustilo, vendar več družbenikov k zboru priti. Na to ugovarja g. Doljak, da naj se vendar le zboruje, ker se jih je še več družbenikov sešlo, kot pravila zahtevajo. G. Klavžar, tajnik, pravi, da naj se vsakako zborovanje odloži, ker je rekel c. kr. glavar, da ne more denes 1. točke, namreč „delovanje slov. goriških poslancev" v razgovor dovoliti. Na to se vzdigne skoraj nekaj razburjen g. Doljak rekši, da protestuje proti temu, da ima g. glavar pravico nam isto točko razpravljati prepovedati in da tudi protestnje proti odlogu zbora. G. tajnik pravi, da mora sedaj z barvo na dan in opravičuje g. glavarja, da krivda, da g. glavar nam ne pripusti one točke v pretres vzeti, pada nanj .samega (namreč Klavžarja,) ker je de le denes zborovanje glavarju naznanil, kar ni pravilno; ker bi bil moral to po pravilih 3 dni pred storiti in ker ni imel g. glavar časa si višjih instrukcij zarad te, češ, nevarne točke preskrbeti. G. Klavžar je namreč z opravili preobložen in bil je prejšnje dneve vedno po cestnih komisijah in to je uzrok da je zborovanje naznaniti opustil, kar mu radi verjamemo, čeravno ni prav; ker je pa svojo krivdo spoznal, smo mu to tudi radi ali neradi prizanesti morali, tem bolj morali, ker priznavamo njegovo siceršno marljivo delavnost na narodnem polji. Tako je moral protest sicer vrlega g. D. po opazki g. predsednika dr. Žigona sam o sebi pasti, in glasovalo se je le še, jeli se ima na 10. ali 30. t. m. zborovanje odložiti. Č. g. Stres, mlad in vrl duhovnik, narodnjak, (prestavljen je ravno kar iz Kanala v eno uro od Gorice oddaljeni Miren ki bode tedaj odsehmal društvu moč), opazuje še, da je istina, da pravila dovole tudi z 20 ali z nad 20 družbeniki zborovati, pa zarad prevažnih toček, naj se denes ne gleda tolikanj na Črko pravil, in da bode pri prihodnjem obilnejšem številu nazočih razprava tem važnejša in zdatnejša, ker bode izraz, kolikor mogoče, vseh pravih goriških rodoljubov. Na to dobro prepričalno in od večine nazočih družbenikov podpirano opazko se je glasovalo, jeli se ima zbor na 16. ali 30. t. m. sklicati. Obveljal je pri tem glasovanju z večino glasov (18) predlog g. Valesa, da naj se odloži na 30. t. m. Zarad tega bi bilo želeti, da bi se pri prihodnjem občnem zboru z opravili manj obloženi možje v odbor volili in taki, ki niso daleč od mesta, akoravno je tudi sedajni odbor storil, kar je bilo razmerno v njegovi moči in oblasti. Se ve da je take težko najti, in brž ko ne bode večina dosedanjih odbornikov zopet voljena. Ker ima društvo še premalo udov, (nekaj nad 200 jih je sedaj) se imajo tudi pravila tako prenare-diti, da se bodo neopravičeni predsodki odstranili in se tako zopet novih udov si pridobiti prizadevalo. Sicer popolnoma neopravičen — da skorej hudoben — sum, da je družtvo brez versko in da dosedaj ni stalo na verskih tleh, *) se ima z posebnim tj. določiti in potem bode lahko sleherni le količkaj rodoljub brez predsodka, — kakor bi bil tudi lahko dosihmal storil, — k društvu, ki ima geslo „hrambo in dosego narodnih pravic" pristopiti mogel. Kakor ni namreč ničcsa na svetu popolnega, niso tudi naša družbena pravila popolnoma; pa saj ima zbor pravico jih po potrebi in želji občnega zbora popraviti. Zarad tega delujmo vrli mi „Sočani" pogumno in odvažno tudi na podlogi vere, ki nas ne uči kteremu koli drugemu narodu robovati, ampak le spodobno in razumno pokorščino. „ Vestnim obsequium sit rationabile", pravi sv. Pavel, ki je tudi od Judov po krivici ob-dolžen in preganjan na rimskega cesarja apeliral. Kakor je dopisnik v listu 28. p. m. sumil, da bode goriških Italianissimov list „L' Isonzo", Imel smoter proti goriškim Slovencem postopati, se žea preobilno uresničuje. Jaz sicer umevam nekoliko laščine, ali odkar sem slišal, da prav fantastično in nezgodo vinsko dokazuje, da Gorica in Primorje spada po geografičnem položaju k Italiji, studi se mi, ako ga le kje javnem kraji zagledam. Pravi tudi nadalje, da bi bilo za nas „frazione slava", slovenski odlomek, (!) naj boljše, ako bi laško prosveto sprejeti hoteli! Prav farizejska ponudba! — Po geografičnem položaji se ne smejo nikdar, ako je še kaj pravnega Čuta na svetu, narodi združevati in razdruževati, ker pri tem obvelja samo silnejšoga pravo ali pestno pravo ; ampak samo po narodnih mejah, ne pa po gorskih ali vodnih, kakor bi Lahi hoteli. Na tak način bi si lehko vsak močnejši narod geografične meje v svoj prid obračal. Kdo, povej mi dragi in nedragi „Isonzo", ti je dal pravo nas po geografičnih mejah v tvoj nenasitljivi okvir jemati in tako požreti V Morda Zeus ko je svet deseterim stanovom razdelil? Ne bo dal, ako tudi obeh urednikov „L' Isouzo u in „Cittadiua" imeni slovenske korenike *) Da je to goli sum, kaie već družbenikov, pravih domoljubov duhovnikov, ki bi gotovo brž iz društva stopili, ako bi bili lo količkaj p r o t i verskega videli. Pujatelj. še tako milo t rešiteljico Italijo škilijo, odkar se smo se svoje narodnosti in pravic zavedeli. Zastonj je ves val napor in trud ! Iz Prafe, 14. nov. —š—. [Izv. dop.] Največjo pozornost budi pri Cehih znano Košutovo pismo (v našem listu zadnjič omenjeno, Urcdn.), v kterem magjarski politik spoznava, da so Nemci in njegovi magjarski rojaki krivi, ako pojde slovanska politika iz ozkih krogov v — pauslavistični tok. Vsi trije naši večji časopisi prinašajo denes članke pod naslovom: „ Košut o češke otazce" Vsi opomenjajo, da Košut nekdaj ni bil. in zdaj ni prijatelj Slovanom, da govori tako samo kot bister državnik, iz spoznanja, in iz rodoljubja. Razmere Cehov nasproti najnovejemu položaju so take, da pri njih čisto nič ne izgube j baronu, ki je „na vandranji" se imajo zahvaliti, da je njihova opozicija še na trdnejih nogah, nego poprej. Kar se tiče novega kanclarja „Bassama tercmtet", smo radovedni, ali prične svojo „cigansko ero" pri repu, ali pri glavi, ki je o svojem Času rekel, da mu je ljubše jedno prase, nego 10 Nemcev!" Ker ima Andrassv baje krasno ženo, ktera ima baje tudi mnogo v politiki govoriti in ktera je prav za prav kriva, da je postal kancler, imela bode tedaj pri babjih dvornikih in pri tacih, ki znajo posebno obljubo spolniti mnogo vpljiva. V poslednjej seji, v klubu česk. poslancev izvoljeni so bili poverjeniki, koji imajo polnomočje se spuščati v dežel, zadevah v dogovor z vlado — Izvoljeni so bili: doktorji, gg. Palackv, Rie ger, Brauner, Belsky, Klaudv, Sladkovskv, Hkarda, Slav. Gregr in Jul. Grćgr; dalje: gg. SkrejŠovskv, Zeithamraer in Zelenv. — Tukajšno mestno stare sinstvo je podelilo častno meščanstvo grof KI Martinicu, Hobenwartu, Dr. Schfiffleju in bivšemu dež. namestniku g. Bohuslavu Choteku, ki se je v kratkem Času svojega poslovanja prikupil vsa cemu Cehu; dalje dr. Riegerju zahvalo, v do kaz, da tudi mestni zastop ve ceniti zasluge mož, kteri ne zabijo da so sinovi slavnega naroda! Toda na Slovenskem, posebno na Kranjskem, kjer je tekla zibelj moža, poštenjaka, — se ne glasi živa duša, razen nemškutarske Ljubljane, kjer pa se glase nemškurji! Ne bodite vendar za spani. Čuli smo sicer le o zaupnici pol. društva, „Slovenije", — toda ena lastavica, ne pomenja še spomladi! Minoli teden so pripeljali sem 3 zvonove iz Moskve za rusko cerkev v nStarem Mestu" pri sv Miklavžu. — Ker so časi za narodne in posebno za — ruske svečanosti v Avstriji tako neugodni, razume se, da se je takova opustila, ter preložila na 23. maja 1872. 1., ker se bode ta čas tudi blagoslovila cerkev. — Spremljevali zvonove niso „slavoklici", ampak policaji z bedaki; ni na kolo dvoru ne pričakovala radostna množica, ampak c. k. dragonerji na konjih ! Slava! Absolutizem že zori v Avstriji, kakoršnega je prorokoval pred nekolikimi dnevi „podkralju Andrassv! — Iz ZUffrclMl. 13. novembra. [Izv. dop. Molkom poslušamo in začudenjem gledamo znamenja in prikazni, ki se gode v Pešti in na Dunaji To kar se tam gore godi, to je vrenje, kakoršno se opazuje v vsakem bolnem, zlasti pa v raztvarja-jočem se organizmu, to niso več ministerske krize to so krize državnega telesa. Nam ni stalo do Beusta, še manje nam pa steni do njegovega na slednika Andrassv -a, nam stoji samo do našega državnega prava in do oživotvorenja jugo slo vanske ideje. Kar je iz pod tega, za to nam manjka vsako čutilo. Naša skrb je denes ta, da iz vseobčega kaosa sebe in svoje rešimo. — Niti Beust niti Andrassv je bil prijatelj naših teženj in zato nam je že vse eno, ali stojimo pod kapom ali pod milim nebom. Radovedni smo pa vendar kako se bode Andrassv nasproti Dalmatinskemu vprašanju vedel, do kterega bode kot minister zunanjih zadev vendar več upliva imelj nego ga je imel kot ogerski premier. Magjarom ni prav ka je Andrassv- prijel ministerstvo zunanjih zadev Ako pa njim ni prav, komu bi potem prav bilo? Mar Slovanom ali Nemcem? Kakor sem rekel mi smo tihi gledalci ministerskih komedij. Mini-sterstva nastopajo in odstopajo v naglem tiru, vsako jeclja ulogo, gladko jo pa še nobeno ni znalo izvesti. Žvižganje in sikanje spremljava od-top vsakega poedinega ministerstva. Kcllersperga tudi mi Hrvati poznamo, in sicer ni pri nas v naj boljen spominu. On je bil pod banom Jelačičem naš podban, in prvi general tako zvanih Bachovih huzarjev, ki so absolutizem, birokratizem in nemško kulturo vse pod enim v našo domačo pšenico sejali. Mi ga poznamo samo kot „beamtera," ki je kakor mašina točno izvrševal vse javne in tajne naloge prihajajoče iz Dunajske državne kancelarije. Med bolehanjem Jela-čiča bana jo bil on faktično glavar naše domovine. Ena naj večih njegovih nalog je bila ta, da e skrbno opaževal senco Jclačica bana, češ ka no bi morebiti kakšne zarote spletal zavoljo nehva ležnosti, s ktero je bil hrvatski narod za svoje kroue zasluge nadarjen. Kcllersperg je bil tacaš prvi Bachov „špicelj" v našej deželi in za njim se ve da celi legijon. In ta mož organizuje denes cislajtansko ministerstvo. Čestitamo. Sicer je pa politična situvacija pri nas nekako mrtva. Mi denes drugega posla nimamo, nego mirno čakati, kako se bodo stvari v viših krogih razvile. Iz Iftiiimjtft. 14. novembra [Izv. dop.]-V zadnjem dopisu smo že rekli, da ni noben narod v monarhiji zadovoljen s poklicem Andrassv-a na mesto skupnega ministra za zunajne zadeve. To zdaj potrjujejo vsi časopisi ustavoverni in magjarski N. fr. Pr." dobiva od ogerske strani izjavo, ki izreka prepričanje, da se Andrassv ne more dolgo držati na svojem novem mestu. Še bolj zanimljivo pak je, da se magjarski listi, ki so zdaj Andrassy-u služili, nikakor ne vesele, da je njih rojak in gospod najvišje mesto dosegel, da bode zdaj Magjarija določevala veliko politiko vse države. „Napio" in „P. Llovd" se kislo drže, videč kako bode zdaj na Ogerskem ogenj slovanske, romanske — in tudi levičnjaške opozicije planil v streho, ko ga magjarski sveti Florijan ne bode več gasil. Samo on, pravijo, je mogel protivne elemente na uzdi držati, drug jih ne more nobeden. Zato je Andrassv zadnje dni svoje verne v Pešti skupaj sklical iu jim je moral še le nekaj na uho povedati, da so obmolknili. Kaj jim je povedal, — to bog vo. In Kellerspergovo ministerstvo se tudi ne more roditi. Sicer ga bode pa Andrassv rodil, ker brez Audrassvja ne bode od zdaj nič godilo se, kar se hode godilo. In če smo gori rekli, da ni z njim noben narod zadovoljen, moramo tu pristaviti, da se morda Kellerspergova stvar tako reši, da bode eden narod zadovoljen t. j. Poljaki. Po vseh listih gre vest, da Andrassv tirja, naj se samo s Poljaki „mir" naredi. In da se to bode, je jako verjetno, ker Magjar in Poljak sta vselej brata bila v sovraštvu proti Slovanstvu, torej se ta dva vredna brata moreta tudi zdaj najti. Ali tudi v zvezi z gnjilo mrtvo Poljsko Andrassv mladega Slovanstva ne bode uničil. enem Hofmau, Beustova desna roka, povzdignen vitežki stan, kar pomenja novo odobravanje Beustove politike od strani krone. „N. Fr. Pr." piše, da sta 14. t. m. predpol-dne grofa Andrassv in Lonyay prisegla cesarju, prvi kot minister zunanjih zadev, drugi kot predsednik ogerskega ministerstva. Andrassv nastopi jutre svojo službo in bode, dokler ne bode Holz-gethan prost, tudi vkupno finančno ministerstvo vodil. Lonyay pojde pa jutre v Pešto, da prevzame predsedništvo ministerstva. V drugem bode ogersko ministerstvo ostalo, kakoršno je, samo ministerstvo deželne hrambe se neki hoče Hollanju dati. Kcllersperg je z Andrassy-jem konferiral in zedinila sta se po nekojih poročilih v vprašanji o Galiciji, o kterem poprej nista popolnem enih misli bila. Kcllersperg bode neki sedaj dobil pravo povelje, sestaviti ministerstvo. On sam bode v tem slučaji prevzel predsedništvo in ministerstvo deželne brambe. Za druga ministerstva se imenujejo: Lasscr, Plener, de Pretiš, Ungcr, Stremayer, Wa-shington, Glaser, Chlumecky. Ogerski državni zbor tako dolgo ne bode sejo imel, dokler se novo ogersko ministerstvo ne sestavi. Ker je Audrassy pri slovesu od svojih pristrancev priporočil jim svojega naslednika Lo-nyay-a, ni dvombe da bode ta že v prihodnjih dneh nastopil; drugi ministri bodo sicer navidezno zahtevali odpust, ali ker ga cesar no bode sprejel, ostanejo najbrž vsi. Ugiblje se zdaj samo, ali bode Lonyay sposoben vlado Deakovske stranke po konci držati. Iz Francoskega se poročajo novosti, ki kažejo, da se Francozi nikakor nemislijo udati v osodo, temuč hočejo Nemcem ob priliki povrniti poniženje naklonjeno jim pri Sedanu. Oficijozni list francoske vlade pripoveduje, da so plani že zgotovljeni, po kterih se bode trdnjava Bclfort na nemški meji tako utrdila, da bode največja in najmočnejša trdnjava razen Pariza. Tudi vse soteske v pogorji Jura se imajo utrditi. Ravno tako je naloženo direktorjem arzenalov, naj tuja orožja pregledajo, pa se francosko popravi. Politični razgled. 0 programu novega ministerstva K e 11 e r-spergovega prinaša nemška „Weser Zeitung" dopis, ki je prezauimiv, da ga ne bi omenili. Pripoveduje se, da Kcllersperg hoče Čehe od drugih Slovanov izolirati s tem, da se bode „Sloven c e m na jug u nekaj b o 1 j m a 1 i h usto p kov (koncesij) dalo," Poljakom pa če treba Rusine na sproti postavilo. Na dalje se hoče proti slovanskim časopisom ostro postopati. — Mi Slovenci smo že izrekli , da se no damo „rabiti" proti Čehom niti proti drugim Slovanom. Včerajšnja n*Wiener Zeitung" prinaša cesarjevo pismo, s kterim je magjarski grof Andrassv imenovan za ministra cesarske hiše in zunanjih zadev. S tem je torej kriza Beust-An drassy popolnoma rešena. Zanimljivo je, da je ob Razne stvari. * (V a b i 1 o) k veselicam, ki bodo v mariborski čitalnici do konca tega leta. 19. novembra: Beseda s plesom; 3. decembra: Beseda s tombolo; 17. decembra: Občni zbor, potem beseda s tombolo.; 31. decembra : Veselica. — Ob enem vabimo narodnjake k pristopu. Odbor. * (Dramatično društvo.) V četrtek dne 9. t. m. ste se predstavljali dve igri, namreč „Štirje temperamenti" in „Lažnjivi strijc." Prva igra je le nekaka dramatična igrača, ktera ne bo imela nikdar pravega vspeha. Gosp. Suštcršič jo je povoljno predstavljal, čeravno nam bi bil petje kupleta lahko prizanesel. Bila je ta igrača prvikrat na odru, bog daj, da tudi zadnjikrat. Drugo igro sta nekako rešila gospodična Pod-krajškova (Margareta) in g. Kaj zel (sluga), kterima gre za ta večer priznanje in hvala. Gosp. J e k o v e c (major) je svoj nalog bolje zvršil, nogo smo pričakovali, ravno narobe pa velja o gosp. Noli-ju (Franc Maj). Gospodična Er bež niko v a je imela uektere srečne momente, sploh pa se jej je videlo, ka nema pravega veselja do svojega naloga. — Gospodični Rossovi (Dora) pa prav resno svetujemo, da bolj razločno in počasi govori, sicer je ne bo mogoče razumeti. Govorila je na odru tako hitro, kakor menda doma, ko se je svoj nalog učila na pamet. Gospoda Jeločnik in Juvančič (Lormel in Kazimir) nista bila niti dobra niti ravno slaba, vendar dajemo zadnjemu prednost. Gospod B e 1 e (notar) in gosp. Pater-noster sta svoja kratka naloga dobro igrala, vendar sta nekoliko pretiravala. Skupna igra in skupni effekt je bil mlačen, gledališče pa le srednje — ali bolje rečeno, slabo obiskovano, čemur je nekoliko krivo neugodno vreme. Končno moramo dotične gospode opomniti, da za to skrbe, da se naše igralke bolj nalogu primerno opravljajo. Vsa- cemu je sicer po volji mlado lice, pa vendar treba nekoliko v ozir jemati nalog, sicer je vsa iluzija uničena, kar je skupnosti na kvar. Tako je bilo sosebno pri omenjeni predstavi. Gospodična Tod krajškova kot mati je bila na odru ravno tako mlada, da ne rečemo mlajša videti, kakor gospi« a Erbežnikova, ktera je predstavljala njeno hči. Prosimo tedaj prihodnjič le primerno rabiti olep-šajočo belo in rudečo štupo. * (Sedma predstava dramatičnega društva) v ljubljanskem gledališču bode v nedeljo 19. novembra. Predstavljala se bode prvikrat nova iz češkega poslovenjena igra s petjem v 5. dejanjih „Ju r č e ko vc pr i k a z niu od I. K. Tyla. Igra ima prav zanimivo dejanje in ni samo kratkočasna, temveč tudi poduČna, ker ima v sebi dobro moralo. Predstavlja namreč s svojim kmečkim stanom nezadovoljnega fanta, kateri sc ko-neČno /.modruje in ne hlepi več po bogastvu in drugih časteh, ko se je po sanjah, katere ga kažejo v raznih položajih človeškega življenja, prepričal, da človeka povsod lehko zadene sled nesreče. Nadejati se jc, da se ta lepa igra tudi na slovenskem odru popolnoma udomači. Godba večidel po čeških narodnih pesmih zložena je prav prijetna. Ker je ta dan ravno tudi shod akcijo-narjev narodne tiskarnice in pred sejmom, se je nadejati, da bode dramatično društvo dobro zadelo, kar iz srca želimo. * (Dr. Etbin H. Costa in grof Arz) ■ta kot načelnika društva, kteremu je bilo dovoljeno delati priprave za železnico iz Celovca čez Ljubljano v Karlovce, predložila ministerstvu generalni projekt drugega dela projektirane črte. namreč od Ljubljane v Karlovce s postranskimi črtami vred, in prosila za koncesijo. Projekt obsega sledeče Črte: 1. črto od Ljubljane do državne Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki je že več ko uto ljudem pomagalo A. Witt, (»JO—B) Linden-St rasse ltt. Berlin. 1 S B fig c o to 2 B 3« rt -P 5 —č k 1m t- o C*a ifl £3 8 8T 3 »i 00 +± 8 -i s s lil h — © ti M o o o « I > ?, - - ■---, ■&* - s 2i r 55 y rt mi rt ~ O a> O s> 55 O 55 rj> it m S -i meje pri Krasincu proti Karlovcu; 2. postransko črto od Tauče Gore do državne meje pri Vinici proti Ogulinu in 3. postransko železnico od Vrčiča v Kočevje. * (Han k a „Slavijaut ima, kakor iz letnega sporočila razvidno, od 15. velikega travna l>ii!> do SO rnal. travna 181] v oddelkih zavarovanja za življenje 21.65? izgotovljenih protipisov z zavarovano in vpisano istino gld. 10,401.^01 ter v oddelku zavarovanja za požar 20.500 z zavarovano istino gld. 20,038.500. Ravno sedaj se razpošiljajo družabnikom letna sporočila. Za Tomšičev spominek. Prenesek . 1710 gld. 10 kr. Gosp. Alois Kobler ........ 3 „ — _ Skup . . 1713 gld. 10 kr. 0 — aj a -2 rt 8 -s c —: 1 -o — rt - k i ^ rt —* * H c o ■1- - - Ir »- fi _c 5 E e *- i— 2 i ~ J= ed S (4 'fc? OJ dl ea P osa ~ rt 2 g 1 « -m •= a c -2 ;r aj JsJ « • >c> « j w ^3 o M ^ a 7 rt -j C T3 'fin ?m " 2 j rt ',5 • C__s cd tc fi a o • o c ^ 310 i ^iiaxeiije zob I r iji HiindirrliiovH «o«Im za usta gospoda dr. J. G. Popp-a, dvontega zdravnika za zobe na Dunaji, mesto, l{o«rn<•rtf.^s•',<• Nr. *_\ kakor k:iko drago zdravilo, ker nima nič zdravju Škodljivega v selii, lirani zapaho-/.ni) in varoje, da se ne naredi z<»lmi kamen, da zobje n;; bolijo in no gnjijejo so se te bolezni že prikazale, j tli v kratkem času zboijša in odpravi. Cena za steklenico gld. 1.40 avst. ve!j. V«kr«»tMl»lli4*«*it pmli fw zol»«». Ta osnaži zobe tako, da, če so \saki dan rabi, zgine navadno tako sitni kamen in glazura postaja vedno bolj bela in nežna. Cena za škatlo 0,'l kr. a. v. A iltttlicrliiovu ]»*iMtil zii /<»be. Ta pasta za zobe se Huie po pravici, po vrednosti, T.ainenu primernih posebnosti, kot najboljša pasta za zobe priporočiti, ker, če se rabi, pusti v ustih prijeten okus in lahen bi.ul, in pomaga za slabi duh v ustih. RavUO tako se lahko onim ta pasta priporoča, kterih zobje niso snažni ali pokvarjeni, ker. Se se ta pasta rabi, odpravi se na zobeh so drž/či, tako škodljivi zobni kamen in zobje ostanejo v dno beli, zobno meso vedno zdravo in čvrsto; prav koristno je to zdravilo mornarjem in prebivalcem na morskih bregovih, kakor tudi onim, ki po vodi potujejo, ker škrobuta varuje. Cena za škatlo 1 gld, 2"J kr. a. v. se pri c. k. težki vanje in le zobni nja ponio a-pri Dobi se v Mariboru v llankalarjevi lekarni, pri g. A. W. Kdnigu, lek. M.i »moćnica, pri g. F. Kolletnigu in v Tauehmann-ovi bukvarnici; v Oelji pi Crisperju in v Baumbachovi lekarni; v nemškem Landsbergu pri A. L. MUi-lerju, lekarju; v U le i o h e n be r gu pri F. pl. Feldbaeliu, lek.; v Koujie ah pri C. Fisbherju, lek.; Leibnitz, lek. vdove Kretzig; Ljutomeru lek. F. Pessiak; Murek lek. L. pl. Steinberg; v, Ptuju lek. E. Heithammer; Radgoni lek. F. Kehulz in J. VVoitzinger; v lirežcah J. Schniderseliilseh; Kogatee lek. Krisper; v Kis Uvodi v lekarni; Stainz V. Timonšek, lek.; BI. Bistr ici.T. Dienes, lek.; Slitv. Gradeu J. Kaligarie; Podčetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. Halter, lekarnici. —2) SENSATI0N machen nachstehende probate Erflndnngen. Eriparniti. Kein Zimmerputser mehr Đ1* «asvas«lotaB«t« Zlmmerbodea-Uufuto (mit ««utl(»u(i, nd4< tem «cf e« ben f iMflit aUc Ubri« gtSlItta trii't, to« flet r«t l€*a*ttl, ROiUjcnb f ur ciM so rr. Xieft Uafla ntadt ben ^intni(rru|(r pan} cntbcbnitb, ba fci( ©f^nbUna tint 'rfcr tei^n ijl. 1 G t ud Boden-Wloh«btir»t« tofttt . . fl. 1. Anaerikaniiohes Patent. a«»nnd«, ioUm wel«a« S&kn* tan« ma« frb«(!tn b«i 'ilr SpltlUr, lohnltn, A»m t«r, W«rkitatUn, Wolmxlmm«r, feici: • "rt) B»toa». i' .ei( Utafdjint Ifl run Oclbbtcitcc 'fbr nicMut) 3 *(K(ubri, fe b«t fi( 'Jlivfcr-'c:icnf1anb b-t;adj-et n-erbon fanti. 1 ©lili tcfltt 1 fl. ttint .iUfrtjt i c-Miilcttion«.'l'đrfum 50 tr. (Omftgfnt fflr fiinfit.4ut«t.) Z um Schutze der Person mit |ur £ittirrhtr> bf t#«žprrc, r.uvit r ^tKe^ung unb fC.oflcnen fau tn, il.iinn, fo tab man lit umr 1'h.utt fcđ># fit^crc €»m fann; t« ift b-« Non i lm ■■ I Iri. ven ■Iv'in'ii. l Etiiđ 7 a'iiaimcirr fl iS 100 ^•tjentn II s. 1 ■ 9 „ fl. )5. » w ff. s.50 m fU 11. m » fl.4,-Ta»ohen-Pi«tolon, fein ram.trc;rt, 1 či.iJ ••Mu-.. fl. .»i, ; .'tiču ju'i., n 1.4(1, Lebenaretter icbtr Todtaohl&ger |C« llomttl. I «>'.-«> VOn liiitiril1.; ,v al l't:ictt n'itu- tr^nt ifl ji-t €tlbftoertb;eir»auna bfi «njrif1en «11 f.t beft« EJaffe ut cmctblt t, ta man tur« bit (»crm fccrfc.Mn Ein Bieff dar Wiiacmtohaft Dm Atkam VrAsvrvattv, Ml4cl tfi Vcbtautb fofert icbc« ubclr^cnbcm Rtbtm. bdb »a« immn \t ru^rtnb, btnimmt Mnb mit rinem aiirmbm »ob. Itlaenbtn Wrem« »ero«ftff it, »ifl aOtia in ber atfertiAtrii nirbrr!«|i |u ^aben. Ur Wattd)«f »cfpab«r* |« cmpfrt>t«n. 1 flro6c (a|4c famittt Bamtlfutig 90 h Eine Wohlthat rcarbe m icbem Cluglina •ufgttbt biro) bir !Pcrbrffming oer ncu v«tcntirttn €aug«ut«n< SUfit«, man rana ftbr (cio)t b«Mtro) icb< ..mme rntb«6raa rr., frlaft aafitcflaitet 90 fr. Neueote chirurgitohe Erflndung! Encllaob* Selbat-KlyaU«r mit cufrtumbi, tri Irmtfrn nnb £rt9ađ)frrda>i(, tratite tttrfoncB tlnnrn o|at »u« ftnngung an fto> fdbft bat Hrt tri tu t nt vou|t«$tn, unb nimmi tttfcl Ctbflitr jc iaa) Cfbarf bic licinfic eb«r -lrofitr ■liitiiJt auf. Clcfte 9nftramnt fcStc eemifi in fcinem $auft fcbftn. 1 €tu« S fl. Ein intereisanter Federhiltor. HI * €f. V?ai. Aaiftr Otabelcra III. bal fBrrt 3uliuf nafar fdjtitb. gab rr btn lufrrag, man tnege tbm bu' 4 tnun btr atfAiftcftcn SRrd)anitrr emeii gettrbaltcr naa) tigra« tlngabc mailcn lafltn, bamit bal taftipc Vintauo)tn trfpart »trte, unb Ubrrbanpt bcim €o)rttbfn jcbtl aabtrt Utcauifit c t tbnit* maebe ^terr <0iI6ert Mra)tr vcrbtffcrte nort) btbcutcnb bit Obet, uab cr|i(U fttr bief« gt bit;cnt *5ttl(t *o Ra^btMmeVt« ba rl flbtr *0t QrirartunA(B btm .-(rctoTr tntf(roo)tn bat. 'I it|tr •>tberbaiier ift aul (dnem Q|inafllbrr, vtrfa)llt|. bar, bit Jtoiiflruttton ift brrart, tal man con ftriit) bit flbcnb fo)rtibtn fann, obne itbt €tcrun|. uab ba- BUcBtn btr Unte btlitbig multttn tann, ta-tt kbf tttJiiB |u tmpUbltn, btfcnbtrf abtrfftr otrif rnbt, Stamtt, 1 omrtcirl, t>oftoren, €«bfl(«r, k. l «£ttl(t tofttt fi. 1, i Uufttnb 9tapo(conftbcm bit)u 15 tr. Havanna-Bouquet. fiir i1-, rr rine 10 tr. Sigarre, namlio) bit bldiiftt j ttt -rrt Ta-n i it tint trtjte ^oramita bureb bat i ftaraB.M-^eujutt vttrot.1 fe.t mcrbcn. I -efe gan) l ncu tmrctttiu Origlnai.Sflmi rnirb aiii ber SDurttl unb €taubc btr cd)ten iDefliabifo)ta Za s r* il\»*^Sl,\rt'c^'^Vi-Sf1 *rtt-*)ra:t!- e t r. irtrft. -,^ 'flu-gabe einel btriibm:eu fanftr Brttt* »urbtnBluatr« rittj« in Itbtr >».^-< »ut 91 u<> it iA.,t u r.u mit btr inUgt tine) tlcfiro.ma4neti|o>rn Trabtel, »etrtjer bie u -f-fcit r: Zlirrung bal, |u rcrbtittn aab }u betitn aUt 0"i.bt . tKbeuma. unb tterrtn« (tittn, ^ittem, ». p;tfb te. din let.ttr glatttr .'fft'Tuii tofttt Mol 90 tr. unb m rb dr|llid)tiicitl Jtbermann |u tragen tnuf. Utn. I* uftp bister, ,u empfcb'cn aKtu SRc f nten, fo aueb fflr nurrbcibanVbrnbe, unb Unb bitfe turo) ifcrt 8!afli. ji tai. trr t i ur buro) cuft meugt »trbtn rann, atl *3ib* ab '.(blaffi-iftfr in btr Q)Utt unUber. troffl d) : t n r 'fr S'0t|Ug ifl ti, bafj man bitfc $otrter im tltinlltn Wann unterbringtn tann, mtan man bit 9nft bnau[elt. din: Qlafo)c, e'itilgtiib iiir :.i o £igarren, fl. 1. Medisinische Theornelfe, gtnannt bit Z9uttbtr|(ifef afbrebatel unb fto)eret uli nt ti attttt iete ^autrranft}tii, flu«fo)laa. f>(td)itn Oinatn, 3udcn te Sti Ainbtra unb OJrrraibftnrn aiMithtntfn 1 6tild fammi HntcfiHiiia 15 tr. Kein Zahnacbmerz mehr. 3tbcr 3ab>f<9our|, bureifung 80 Tr. Praktiaohe Erfindnng Snblie) ifl cl gelungcu, elit Ztatravatocr »u cr-itugcit, »cldbci Jebtn btfritbitita wtrb; et ober. trint aOtl SU^crlgc fomobl an»utt, ali au* m rUOIgftit. Ourib iPtimijrtjuni eine« ?bet(e« Otiier Tann man augenblidlid} bic btfl« fo)t»at|c iinii tritugtn, l»tlo)r fogltld) |u gcbiauettit ift. I pa. Iti, gtnUgtab (Ur tint tofltt ■ > tr ftar jtbt £>au*. t)altung fl b bie n u (Oiifiruirten Looomohll-Bttgralalaaa nn> tniMbvi d). Sr. fr«r n|i an e-tlb, vtifc.irnift an St-.i Um 5 tr. frtnn« material f. rn man ciiicn balben 7ag bii.-ftii: tO nt dlit babtr bat ftcutrn im Cftn, um ben finiiilt.itnttn Cta([ |u bi^tn. Xtt i)(tn ttcitt Ukittifen« ifl berart, bafj t* ftbr leirbt \u tanb« baben ift unb faun baburo) in bemfebtu .Stilraum alt mit cli'cm atroobnlicbtn fiigeltiftn ba« ict« bede geitift-t »er"en. 1 €tud famml Refl tofltt blot fl. l.tO. Peraifohea Haarf arbemittel, teoburo) auatnbliđ(ia) grautt (j.ur nao) iBtlitbtn biaun ober fd)man gtfarbt rotrben fann; cfctMtt jugleidj bic nalltrlid)c 0rifo)e <£elbct ifl t en Srdu-ttrn btreitet uab ift gan) unftbablitb. 1 (5»rton famtnt Knmtifung S fl. Zahnperlen!! Unflrtittg ifl tt, ba{ bit Pinttr fo)ort in ibrrr lartffltrt 9ugcnb burit bat ^abntii €mufje unb ben baburo) tr)tugttn botbft unan^tntEimtn i^crud), loaftrtirt auo) bic t3efd)ubunii. l So)jo)tcl, fammt Carecifang, gcnilgtnb fiir 3 Dtonatt, 50 tr. Magen-Tropfen, burd) iMlo)t «ac vlagtnUbtl, fotrit Sumtl, Kffrca tit> anb Ittibauangtlcflgfeif, Cobbrcnutn, itatarrb ic. te. fofort baatrnb btbobtu rotrben, mit garan« tirttm vrfelgt. i platen fammt t.iretifung tu Ir. Einsige Hilfe fiir frambfltitcubc ffiifje ; nur bnrdt bic tnglifd;« Jtrampf.tbtriirilmrit rana biefcl fd)rtt Uebcl aan» teb/eten merbea. «£in etrutnpf fo:a)(r vivt foftet fl. 1.10,1. Herkules-EfiBonz;. X(tfc SHc i f t rit t Me Itraft unt aigenfiiaft. btn Vaarbobt , |o nit tit vaancui)>1 1» btltbtn unb ju flarren, rerbinteri tab titten tnglifditn (Dolbbb/rnabtln unb mit elntr Bcrria)tung, b«( man jebe ge»ilafd)te flatel nad) 9tummtrn tum Virjdcin lommen laflcn fann. Vtt »irb babura) bal tfioflrn vtrbuttt uab tat CSuo)ta erlpari. 1 Uild)fe 4S tr. Fliegen-Aether fiir ^immer, Jtua)tn, Galoni fcUaugencbmtito«cnb unb rottet blnncn 1. €tunbc bic gv^fetc Viengt »titjen aut. 1 Olajcb,t to tr. 1790 SBorflt^cnbc Vitifel flnb fiir bie B|ttrrttoVfd)c 3RonatO)ie elnslg nad tvllaln in btr fleftrtiaten ftiebctloge jo ooicn. A. FRIEDMANN in WIEN, Jlrottrflrafit lir. 26. Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.