JlJSTEK Švarc — Nacl. (Spisal Januš Golec). (Dalje.) Tako v polspanju je že kramljal z Mico, ko ga je neEaj zaskelelo na dlani, Zamalmil je z rokami in zadel ob dimaik, Sumljanje se ie na novo začelo, se. veda Nacl ni vedel o tem, ker se je gugal v polsnu, ko tudi tanka ušesa varajo. Resnica pa je, da se ni mudiil dolgo v saajaK pri Mici; aekaj mu je pribreiigalo na spodnjo ustaico in ga talco silno pi6iloa da je skbčil pokoiicu kakbr preplašeu jelen. Kedo bi popisal bolečine na taKo občutljivem delu kakor je ustnica? Nacl pa je povrh še dobro videl, da ga je polju. bil sam ta hudi, Lasje so se mu postavili pokopcu in v groznem strahu jo je hotel potegniti; rajši v gozfl med eopernice, Ei ga vsaj poljubliale niso. Bogu bodi potozeno, da je Nace v naglici pozabil, da so pjegove hlače brez zatege. Ze pri drugem kbraku so se mu zapletle, opotekel se je in padel skozi luknjo v mlin. Prileten je z glavo ravao ob vreteno in obležal nezar vesten. Kako dolgo je vstrajal v tem stanju, ko ni ob^Sutil ne stralm ne boleftine! dominute' natanko ni zaano; pa solnce se je že peljalo proti sredini, ko je odprl oči. Dobro uro je trpelo, predno se je domislil Miee, lutrig-križa, copernic In samega peklenšSeka. Ustnica mu je visela navzdol kot cementni žakelj, še go. voriti ai inogel sam s seboj. Odpalinii je duri in se zmotal na plano. Mraziti ga ]& začelo vkljub poldan. ski vročini, ustnica ga je pekla ia bolela ga je glava. Ni krenil proti Mareabergu, da bi se lutriš podikrižal, ampak proti dotmu; trdno prepričaPj da ima greh na vesti, ki nm ga še g. faijmoster ne bodo mogli ocL vezaiti, Potrt je bil na telesu, a Še bolj na duši, ko je plezal v hrib in se spušSal pavzdfcrt proti domu. K srefii ni sreSal nikOgar. Veliko je mislil na tem povratku, še veS pa obetal za prihodnjost, hoteč oprati svojo lantovskb 5as-t» Vraivšernu se Naolu je postalo silno hudo, vro. <5ica ga je kutfala in jezik mu je bil zavezan. Mica ga je začudena pogledovala in odpirala usta na stežaj. Nacl pa ni spravil fiiti epega glasu iz sebe, le o. ba kazalca je nastavil pa čelo iri pomigal ž njima; dovolj za Mico, vedela je, da se je boril z eaim iz pekla. Tri dni je kVasil Nacl zmedoae reSi, krifial ia upil je po žegnani yodi. Mica je bdla \ strahu, Kaj 6e ga je hudoba obsedla? Se-le 6etrti daa se mu je zavrtelo v glavi toliKo na pravo, da je razložil Mici, kako in kaj je bilo z lutriš-poroEo. Tudi Mico je grizla vest, pa vsaj lutrig-križa ni imela na du§i kot Nacl. Ko je 2e Tumpl stal na nogaK, ga je izvoljenka nekega dne prijazno nagovorila: ,,NacI moj, straSea greh imaŠ na vesti, Ne bo sreče pri bajti, dokler se ga ne iznebiš. Jaz sem ge1 služila z>a deklo v Marenbergu, pa je Vrdeletov Lipl napravil ravno tak križ kot ti, pa še sami tefrant mu ga piso mogli zbrisati; v Marpruk k" misijonarjem je moral." ,,Pa saj se jaz še nisera podkrižal", se je zago. varjal Nacl, ,,samo nameajea sem bil." ,^Ni2", je vstra]ala Mica na ostrejšem stališču, ,,kaj ne v€š, da je za zlodeja sklep toliko kakor dejaiije." Tumpl je pokimal; vendar — v Marpruk — v Ribšnici, preko Drave je bil že k'ot iaatek' z očetam, pa v Marpruk je gotovo Še dalje. Koaec dolgega kvantanja je bil sklep: Nacl mora slej ko prej v Marpruk po odvozo, k'o se pa vrne, pa bo stopila Mica k' donia8erau gospodu in izprosila, da ju zvežejo po stari na^ vadi. Nek torek' že bolj hladnega jesenskega tedna je bilo, ko je izvlekel Svarc-Nacl izpod zapeCka usajato obuvalo, da bi se obul za Marpruk, Pomagala mu je pri napravljanju tanEovidpa Mica, ki mu je tu pa tam kaj nategaila, pa tudi zavezala bolj ria kVatko, kjer se jej je zdelo predolgo. Nacl je bil napravljen. Otipal se je se eakratj ali ima vse. Pipa je bila na pravem mestu, mehur za pasora, treba je bilo še deaar zavezati. Mica mu je povedala, da ima vsega sKupaj 3 rajng, 6 groSev ia 1 krajcar, za pakl užigalic, pa tistili z rudefio kapico, ki se po hl.ačah užgejo. Najcl pa ai spravil deaarja v žep, ampak" v mošnjiSek', ga dobro za<Irgail, pa ga spravil prav ria golo kozo, da bi takoj začutil tatinsko roko, PotlaBil je Se v žep vogel kruli-a in 5 glav cesna. l\>stavil se je bil z leskovko^ ki jo je držaJ malo nad sredino ia še enkrat tuhtal, kaj bi bil pozabil. Vest mu je pravila, da še ne_ 6esa pogreša. Vse je bilo v redu, §e rožnkraaio je imelj le na zaobljubljeao žegnano vodo je bil pozabil; Bog ve, 6e je ae bo rabil ma tako dolgem potovanju? S precejgjijo stekleničico blagoslovljene vode oborožen', je pa tudi Nacl sam meail, da je pripravljen za na pot. Poslavljala pa se naga zaljubljenca nista po gosposki Segi, ampak Nace je stisail Mici rokp z naročilom: ,,Dobro varuj3 da mi bajte ne skuri&!" Mica pa ga je odpustila z besedami: ,,Da ne bo§ pozabil tiste karte kupitu" Tako, sedaj pa jo je Nacl liresal po grabi proti Brezau. Na tetn potovaaju se mu je prigodilo kaj za papir vrednega le, da ko je stopil s kolovoza na cesto, se je tako nesrečno izpodtak"jiil, da je padel in se niu je blagoslovljeaa voda razlila po žepu. Že je imel prav nedolžpo kletvico na jeziku, pa jo je Kot spokornik požrl pravoeasno. Skrb-elo pa ga je le nekoliko, ker je bil ob vodo, veadar se je potolažil z zavestjo: da ima žegnan žep, če že ne kar cele siaknje, Iztakail je tudi po vegkrataem baranju brod preko Drave. Dolgo je tudi tuhtal, stojeB ob bregu relke: bi li bilo varao, zaupati življenje in gregno dušo tej malenkostni škatlji. Pa premagal je takp pomisleke, Ker v ^kbrnjih. z legkovk.0 pač še Nacl ni mogel čez. Dravo, mosta pa tedaj Še ni bilo. ,.,Helo—hej", je zaklical; ziarožljala ]e veriga, 8oln se je približal kraju' in Nacl je vstopil. Petkrat gotovo, 2e ne veSBrat, je zabičeval brodar.iu, predno sta odrinila od brega: ,,,Stric, skrbno vozite, da se ae preldicneva". SreBno sta se pripeljala na drugo stran. Nacl je pospravil svoje ude iz čolna in se liotel posloviti z: ,,Bog povrpi, stric, dobro vozite", Dedec pa ga je prijel in kriSal: ^Plagaj, misliš, da bom takega kozla zastonj vozil!" Tumpl ga je zaSudeao pogledal in ga potrlčal po rami, rekoŽ: ^Veste! že Speltov Izidor me je na garati,peljal od Pankjraca pa do Bastla za božji lon, pa bi me Vi ta laket pota ne? No, no, da ne boste tako srborito gledali in ker res ni varno voziti, tule' imate eno gla^-o 5esn]a; le pojejte, Vas ne bodo nikoli zobu je boleli, kot mene ne." Brodar je vzel česenj, pa ga je z vso silo zaluftal Naclu v obiraz. Po pravici povedano, take predrznosti Tumpl že dolgo ni doživel; pa je tudi vzdignil leskjovikb in neusamiljeno bi se bila zravnala na predrznežu, da se ni umaknil dovolj urao. Nacl pa je pobral Seseni ia zagrozil brodarju: ,,Sirotkia ti bledušasta, bi ga se rad, pa ti ga nikdo ne bo ponudil." Celo pot do postaje je godel in sam sebi tožil o sedaaji nehvaležaosti sveta. Vlalk je že naš Nacl veSkrat videl. pa vozil se v tem brkalu &e aikdaf ai. Bog si ve, k*je in kako bi si bil kupoval tisto karto, da jo ni vrezal za oao babndco, Ki je nesla jajoa v Miaribor. Po nj^nem vzgledu je tutli on zaklical skozi luknjico: ,,V Marpruk!" Uradaik mu je odgovoril: ^EiaeKroneund secbzig Heller." Tumpl je aastavil na odprtino levo, za glasove bolj oW,utlji\o ulio; pa ,,,eiae Krone" je §e razumel, ,,sechzig Heller" pa mu ni hotelo v glavO. ,,V grošib mi povejte", je zatrobil uradnikii. Ta si je pa dai dopovedati, poaovil ,,eine Kro. ne", ia pokazal 6 prstov za grose. ,,,Eli, dragi gospod", je godel Nacl, odpenjaje si suknjo, telovnik ia srajco, da bi prišel do denarja, ,,Vejo kaj", je še dodjal, sjtak papir, ki so mi oni dali za 1 kroao ia 0 grošev, mi dajo naš fajmošter ob Veliki noči doma zastonj. Pokrižal sem se, pa sem ga dobil; samo papir je bil bel, pa tudi 6rno i opisaii, aa tem pa je Srao pisaaje na rujavem papirju in nekoliko boli trd je za v roko vzeti." Uradaik se je prisrSno smejal, Tumpl pa pošteno placal in se vsedel na klop, da bi pooakal iia vlak. Ni ga zamudil, ampaic je še pravotasao stopil ravno za taisto babuico, ki je imela jajca v kbSu. V vozu pa se je vsedel nasproti nežni ženski stvarci z rešetom na glavi. Voz mu je dopadel, tudi toplota rnu ,je prijala ia želel si je, da bi se za 1 krono ia 6 groŠev prav dolgo voz'il. iGovoril ni z nikomur, ker ]e bable s košem prehitro izstopilo, tista gosposka žensk"a slabost pa se je prestavila v drug kot in ga srdito merila, Naclu je postalo dolgčas, pa tudi želode'i se je oglasil. Izvlekel je česeaj ia kruh ter se kar cele pol ure krepil. Saedel je poldrugo glavo česaa, precej krulia, vendar toliko ga je Še ostaio, kakcsr ie preražunil, da bo z,a 2 dai. Zaliti ni imej s oiin, torej si je pomagal s pipico, ki jo je poriail v usta. Sedaj je pa zacel pljuvati, da je kar ropotalo. Pr> Šel je spre-viodnik in rou prelukiijal vozni listek"; pa grdo se je obregail aad niim, ceš: pljuvati je prepo. vedano na tla, ampak se mora zanesti v kot v tisto okroglo skodelico. Turapl se je zravnal po dolgosti in po\redal temu gospodu, ki še dolge suknje ni imel, aa že daiaa v cerkvi ga ni mežnar kriegal, 5e je obesil kakega, na zid, ia še piirgermajster si aoraa vsikdar do dobrega osnaži grlo, predao začne preMica^vati. SprevodniK se je raenda izpreobrnjen obrnil ia pustil Naela pri naravnih potrebali, Dolgo^asil se je naš potaik; vse si je bil že ogledal, kar mu je bilo aovega v vozu, sflcozi okno pa ni gledal, ker se je vozil po taki grapi, Kakoršna je tudi doma gledal leto in dan. Zdehati se mu je začeio in menil je, da bi ne bilo napacno, ko bi na gorkem malo zakiremal. Razložil je ude po klopi in prav po domače zasmrčal. Bog ve, taj se mu je vse samjalo, ker je spaval od Lembaha do Gradca. V Maribor.u je dogotovil službo sprevodnilc, ki ga ]e vzel na vlak, novodošli pa ga ni hotel bnditi, misleč: Gotovo je kak nerodni koroški Jokl, ki se vozi v Gradec, Nekoliko pre'd štajerskim glavnim nnestom pa se je prebudil tudi Nacl in sam pri sebi meail: da je dobro spal in se tudi dosti vozil za 1 K in 6 grošev, Predno pa se je pripeljal na svpj, nekoliko zgrešeni cilj, je vstopil izsprevoŠnik in zahteval taisti vellkouočni listek. Tnmpl ga je poKazal gospodu, ki pa je imel dolgo saiknjo. Pa šraent, dedec je zarentacil nad njim, v nemgk.ein jeziku še bolj kot gospod fajmošter. Nai-1 pa se ni jezil, še vstal ni, ker gospoda ni razlumel, pa tudi prav natanko ne slišal. Izpre\x>dnik pa se ni mogel ločiti od a]ega in v Gradcu ga je prijel za roko ter ga popeljal pred drugega gospoda, Y\ je nosil firno, dolgo sukjijo, bil obrit in tadi pod vratom je bil napravljen kot remšniški gospod, Prijaznemu^ sprevo<iniku pa bi bil Nacl gotovo poclaril giavo česna, da ni prehitro odšel, Spokornik j« menil, da stoji pred samim misijoaarjem, snel je klobuk in mu začel na dolgo in Široko praviti o copernioaihj lutriš^križu in pekIenskem poljubu. rDalie prihodnjift.)