ST7"itosla,T7- I _Da*_____LcsL. XXXIV. 1881. Kratek pogovor. Brezverec: Sem brezverec, pa je preč! — Revsnil besni je glavan. Verec: To pa ni častno odveč; — T6 lahko je vsak cigan (str. 7)! — Pregledavši neko pesniško zbirko. 1. ,,V čem so si podobne lekarne in pesniške zbirke? Odgovor. V obojih je strup med zdravili. Kajti — .Pesnik skoro vsak — Saj nekoliko je bedak". Toraj: Ako se ti naključi taka zbirka v roke in prideš do strupa: .Treši z roke vraga! — Če ne, ti v smert pomaga!" — 2. V čem so si lekarne in pesniške zbirke nepodobne? Odgovor. V lekarnah je strup potreben, v pesnih pa nepotreben. Iz lekaren ga kdo k večemu po tatinsko dobi za umor ali sarnomor, v pesniških zbirkah se hvali in očitno prodaja, — priporočajo ga taki, ki so dolžni ga odvračati. Morivci z lekarniškim stiupom pridejo v ječo, če tudi so morivci le posameznih ljudi; morivci s pesniškim strupom pa v častne (?) bukve, če tudi morijo naj lepši mladinski cvet na tisuče. — 3. V čem so si oboji movivci zopet in poslednjič podobni! Odgovor. Pred večnim sodnikom bodo oboji enako sojer.i — po pravici in zasluženji (str. 40)". Kadar hočeš berzo kaj počet',Brez pomislika storjeno Štej poprej saj: ena, dve, do pet;Vselej rado je skaženo (str. 47). Mariji Devici Roženkranski je pesem v treh kiticah (str. 54), poslovenil Svitoslav, po napevu in pomeuu Fr. Ks. Haberlovem (Rosenkranzlied): nLiederkranz str. 11." — Tako tudi (str. &): Pozdrav Mariji Kraljici (str. 173). Zdihljej k presveti Mariji Devici (atr. 112). 0 lepa Zarija,Bod' luč nam blažena,Ko v smerti lučica Marija vsmiljena!Ko tema nas obdd,Nam bo pojemala. S. 0 poroki prejasnega cesaroviča Rudolfa s prejasno kralj.vo princesinjo Štefanijo Belgijansko — v treh odstavkih (137); Sveti Jožef, poslovenjena (str. 352); Perva laž, tudi poslovenjena (str. 385); Božičnica (Exultandi tempus, str. 407). Dvema pošiljavcema pesem: ,,Vajine pesmi so dobre in prav spodbudne za domače petje. Za očitno petje po cerkvah ali za časnike pa morajo pesmi biti narejene po stalnih pravilih, ki jih ne more umeti in ne spolnovati, kdor ni nekoliko več študiral. Lepo je, da so se zopet jeli mnogi, tudi manj učeni, s kovanjera pobožnih pesein pečati, to je nekako znamnje boljših časov, kar skušnja učf. Pred nekaj leti, ko je že vsak šterkovec hotel Kristusovo vero soditi ali celo kako krivoversko zbrozgo pisati, so bile pesmi nekako umolknile in marsikteri mladi, ki so na pol ABC znali, so kakor mutasti zelenci potuhnjeno spod grive gledali togotni in osorni; petja lepega pa iz njih ust ni bilo, razun morebiti kaj umazanega, kakor kvakaric iz luže. Le delajte toiaj lepe pobožne pesmi, prepevajte jih doma in po poljih; po hišah Božjih pa naj se pojejo le pesmi, ki so od sv. Cerkve v ta namen poterjene. Tako bo vse prav, piše Svitoslav v pogovorih z dopisovalci (184). V tolažilo še to, da prav radi tudi, kadar čas dopusti, kako bolj hodnično v belež vzamemo in ko dobi saj ohlančno podobo, potem v natis pride, že celo pa, če se spremeni v pražnjo". Kakor v prejšnjem — podaja tudi v pričujočem ,,Zlata zerna za vsaki dan mesca". Protestanški barantači z biblijami in njih slepila. G. Miklašievič, c. kr. opravnik v Safedu, na hribu ob Genezareškem jezeru, mi je že pred kacimi 15 leti piavil, da te bukve (od družbe za razširjanje biblij po protestanškem kopitu) tudi judje jeinljejo zastonj od luteranskih mešetarjev. Pa zakaj? Zato, da močne platnice iz njih potergajo in jih v svoje mavšeljske namene obračajo (str. 30). Pogled nazaj na božični čas (Ogovor do rokodelskih mladenčev str. 41—43). Sveto leto. Doa Bosko in zanemarjeni mladenči (Govor v kat. družbi str. 132—149). Kaj se godf, če vere ni. Leon XIII. in kat. Pijeve družbe ca Belo nedeljo v Rimu 1881. Sv. Oče Leon molijo za sv. leto. Sv. Janez Kerstnik in sv. leto. (209 — 212). Slovanski romarji (221). Darila in kazni, pa lažimodrijanski napuh (230). Študent na počitnicah. Sam mora človek kaj terpeti, potlej bo usmiljen do druzih. Kratke slike iz otročjega in mladinskega življenja. Besedica mladim, ki radi kaj slišijo (390). če je koristuo rouiane čitati (393). Šlo je — ni ga več (Ob koncu sv. leta str. 395)1 K novemu letu (412). Opomini k modrosti (Iz bukev Sirahovih). — Kako sta si podobna glava gizdalina in tobakarska pipa? -Obe ste urezani in ocifrani po novi šegi in kolomeri; obe ste votli in prazni; obe se s trudom tujih rok napolnujete; obe se s tujim ogujeui ogrevate in poživljate; obe prav hitro izkadite svoje možgaue, ako jih drugi z novo ne naterpajo, in kar iz obeh izhaja, ne diši lepo; obe k večemu pri slabouuinih otro.ajih in tobakarjih iinate kaj veljave. Kako pa sta si podobni glava gizdalinova in tleča sinodka! Odgovor: 1. Obe delate veliko dirna; 2. obe ste prismojeni; 3. obe hitro ugasnete (str. 418)! Dr. Janez vitez Tersteniški. Presvitli cesar so z dipl. 17. rožnik. dr. J. Bleiweisu . . . kot vitezu železne kroue 3. verste vsled pravil podelili viteški stan s priipakom -Tersteniški", od Terstenika, rojstvenega sela pradedov te družine. To selo je pod visoko goro Storžičem nad Kranjem. Tako je spoštovana ta družina dospela zopet do domačega priimka, zakaj ime Bleivveis (brat Jos. se je pisal Plei\veis) je bilo prenarejeno iz nPlavež" (str. 298). — -Umerl tedaj je tudi naš občno spoštovani in Ijubljeui narodovni pervak dr. J. Bleiweis vitez Tersteniški! Dosegel je mnogo dobrega domovini svoji; dosegel rodovini svoji lepe prednosti domoljubne slave in plemenitega stanii, in kakor upamo, dosegel poslednjič, kar konečno samo in edino pravo veljavo ima, dosegel svoje lastno zveličanje" (str. 386) itd. — Bolj redoma in časih jako dovtipno je poročal Jeran o kuhinji dijaški na pr.: Letos je bilo podpiranih 15 mladenčev . . . Vsi do malega prosijo poinoči še za prihodnje leto . . . Ob koncu šolskega tečaja bode minister v nekoliki zadregi z .bodžitora" ali plaCo, ako se med tem kaki sreberni ali saj papirnati viri ne odpro (str. 234). — Ali bo kaj s študentovsko kuhinjo? nOkoli 30 lanskih se je zanaprej priporočalo, in zopet novih kandidatov ni prav malo. Ali čemo, ali nečemo? »Ljudstvo se mi smili". — Ako bi iz cele dežele le po malem kaj kapalo, bi se dalo precej storiti in nikogar bi zato žep ne bolel. Financ-minister je pa vender tako mošk, da zastonj noče ne vinarja. Za posojevalce toraj stavi te-le koristne in naj koristnejše predloge: 1. Vsake kvatre bode opravljena ena sv. maša v Šenklavžu pri Naši ljubi Gospej presv. Sercn za dobrotnike, in sicer: pri vsakeni zlasti za rešenje njegovih naj hujših zadreg ali težav in za spolnjenje njegovih naj gorečniših pravičnih želja. 2. Pri vsaki sveti maši pa bode naredil poseben spomin ali ,,Meniento" za dobrotnike v ravno ta nanien. 3. Vsak, ki kaj daruje za ubožne šolce, je že samo s tem priporočen v bratovske prošnje N. Ij. G. presv. Serca, v kakoršni koli potrebi se znajde. 4. Vsak podpiran učenec, ako je pošten, moli vsak dan saj en očenaš in češenomarijo za dobiotnike. 5. Financ-minister sain je posebno pri volji, takim prijatlom ubožne mladine poslužiti in postreči, v čimur se da, — samo z denarom ne. Ako v teh tednih počitnic priferči toliko golobičev, da bo kam kazalo, se bo nadaljevala pomoč, ki dohaja naj potrebnejšim sinovom, in s tim njih staršem in deželi sami, kakor veste. K temu naj pritakneino še poročilo podpiranih iz orgljarske šole in iz začetnih šol" (str. 250) itd. — .Lansko šolsko leto v diugi polovici je bilo treba med 50—60 gld. na mesec za več kot 30 mladenčev, in .financ- lninister" se ni utopil v dolgovih, teuiuč je zdrav in čverst na suhem z blizo 30 gld. »plus** za prihodnje leto. Dozdaj je za nastopno šolsko leto prosilo ponioči blizo 30 prejšnjih in 10 novih. močno potrebnih. Ne bo moč vseh odgnati, ko bi iuiel kdo tudi koprolsko palico. Ako skladajo dobrotniki tudi nadalje po kacih 50—70 gld. na raesec, bode saj precejšnemu številu po malem pomagano. In kaj je to 5—700 gld. na leto za vso Slovenijo? Še četerti del tega ne, kar ima letne pokojnine kak prelat, noinister (Nota bene: razun nfinanc-miuistra") ali general; in vender nima nihče pravice terditi, da iz teh 30—40 mladenčev ne bo nobenega škofa, ministra ali generala. No, pa saj smo zadovoljni tudi, če bo le nekaj kaplanov in župnikov, adjunktov, magari naddesetnikov, samo da so ob enem dobri katoličani, brez česar ni sreče po smerti (266)". — -Letos jih toliko pomoči prosi, da se nam lasje ježijo, kadar na to inislirao, in mogli bodo le prav po malem poraoči dobivati, pa še ne vemo, če nas ne bodo na boben djali!! Ker pa verh tega fantje še niso v tisti starosti, da bi bili k ostremu vsakdanjemu postu (digiuno stretto) terdo zavezani, zato vsacega občutnega človeka serce bolf, ako vidi, da se preveč pajčevine dela krog zdravega mladostnega želodca, in več ko bo ponioči od dobrih serc, manj bo take pajčevine. To govorimo zlasti takim človekoljubom, ki so zmožni to razumeti, na pr. kteri so sami v življenji poskusili, kaj se pravi lačen biti in kteri tudi revežu žele, da bi s študiranjem v kak boljši stan prišel. Ako so pozueje nekteri nehvaležni, zato pri Bogu dobrota nima nič manjši vrednosti; nehvaležni, zlasti nehvaležni do Boga, se tudi pri premožnih in bogatih ne pogrcšajo. Naj bodo tedaj ubožni šolci blagim sercem prav gorko priporočeni, vsak — tudi prav majhen dar — najde dobrotno inesto in Naša Ijuba Gospa presv. Serca Jezusovega dobrotnikov ne bo pustila brez obilnega plačila (298)" itd. — Vabimo, prosimo, koledvamo, priporočujemo, na vrata terkauio, blagovolite berzo bewo obnoviti naročilo za drugo polletje 1881, kten še niste! Prijatli, dopisovalci, naročniki — na prošnjo nebeške zgodnje Danice Vam Bog tisočkrat plačaj Vašo priljudnost in dobroto! Ostanite naši cerkveni iu katoliški reči tudi zanaprej dobri in prijazni (208)! — Danica prinaša podučoe in h keršanskemu življenju budivne spise, na pervo v daljših člankih, potem pa v dopisih ter poročilih, naznanilih znamenitiših dogodb z vesoljaega sveta, in posebej iz Slovenskega. Kar koli se znamenitišega zgodf na domačem cerkvenem polji, se ohrani v Danici. Posebej za spodbudo se skerbi tudi v pesmih, bratovskih zadevah Naše Ijube Gospe presv. Serca Jezusovega, kteri je izročena Danica in njen pospeh. Komur so take zadeve resno mar, bo gotovo tudi deležnik našega prizadevanja z naročevanjem na Danico, z njenim razširjanjem po Slovenskem, in posebno tudi z dopisovanjem v ta namen. Kdor pošilja lepih in koristnih spisov, ne le da vredaištvu polajša delo, temuč je kakor pridigar za ves naš ljubljeni slovenski narod. Naj serčniša hvala toraj vsim kakoršnim koli podpornikom in poraočnikom, kterim Bog tisočerno poverni njihovo blagodušnost, in dodeli zraven druzih blagrov tudi prav veselo novo leto (418)! — Ms. Jeranu gre hvala, da so — kakor 1. 1868—9, tudi 1. 1880 — po Zg. Danici ponatisnjeoe posebej prišle na svetlo, sploh pač premalo čislane izverstne: Prestave naj lepših himen sv. cerkve. II. del. Poslovenil J. Bilc. V Ljubljani 1881. 8. 66. Nat. Blaznik. Prodaja kat. bukvarna. Založil L. Jeran. — MTako imamo Slovenci v svoj jezik lepo, umevno in sploh prav dobro prestavljene vse himne iz brevirja in mašnih bukev, ter jih lahko berejo in pojejo tudi tisti, ki ne umevajo latinščine. To je gotovo velika korist in ne manjša čast za naš narod, zlasti ker tudi sv. Oče so z veseljem sprejeli poklon tega dela in rekli, da dobi častni prostor v njihovi lastni osebni knjižnici (str. 298 cf. str. 197)".