NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO, TOREK, 27. MAJA. 1913. 1» Mestne novice. Delavske razmere v Clevelan-du. Skoro vsak dan dospe v naše mesto kakih 200 novih naseljencev. DfežAVA POSREDUJE. —Država se peča z načrtom, da ustanovi v Clevelandu posebno pisarno, v kateri se bo skrbelo, otniŠTki parnik, led plove po jezerih, z imenom ''Ezistland" in je sklenil prirediti Slovencem lep izlet na tem parniku na Cedar Point, in sicer 15. junija. To je nekaj iz-vanrednega, česar prej še nismo imeli. Udeleži se 1 lahko 25C0 oseb. Za vse bo prostora dovolj. Na parniku sameni bo že fina zabava, ker bo igrala ves čas godba in tudi plesalo se bo lahko. Parnik odplove ob pol devetih zjutraj iz Cleve. landa, iz Cedar Pointa pa se vrne ob pol petih zvečer, torej je na otoku več kot pet ur časa za zabavo. Vožnja tja in sem stane samo $r.oo. Želimo, da se vzbudi med Slovenci zanimanje za ta izvanredni izlet, kakor ga še nismo imeli. Tike-te lahko dobite pri Travnikarju ali pa tudi pri nas. Za otroke je vožnja samo 50 centov. —Dr. Z. M. B. je v nedeljo igralo dve baseball igri, ki so bile obe zgubljene. Prva igra je obila igrana z dr. Edinost, druga z društvom St. Louis. V petek, na Decoration Day bodejo igrali na veselici dr. Novi Dom, igralci Z. M. B. in St. Louis. Dvruštvo Edinost pa od ide v Detroit, Mich. —Slov. pevsko društvo "Li ra" priredi v nedeljo, 1. junija zvečer v Knausovi dvorani krasno ialoigro v petih dejanjih "Garcia Moreno". V ta namen si je društvo nabavilo krasne kulise. Rojaki Slovenci. ne zamudite te prilike videti lepo prireditev. Na pro gramu so tudi lepe pesni. —Louis Gornik je na vogal E. 61. ceste in St. Clair ave. uredil fino trgovino z mo- danes ubitih, skoro same ženske in ofroci, ko se je udri mestni molo ali pristaniški jez, in ko je na tisoče ljudij sililo v mestno dvorano. Dose-daj so našteli nad 100 ranjenih. Prebivalstvo v mestu je praznovalo takozvani "British |E|nipire Day", in nad deset-tisoč lj'ildij je hitelo proti mestni dvorani, kjer so vršili razni slavnostni govori. Toda jez se je skazal preslab za toliko množico. Molo se je naenkrat podal in ljudje so padli eden na drugega v pesek, kaki.li petindvajset čevljev globok. Zajedno z pristaniškim jezom. se je podrl tudi kos dvorane so padle na one ljudi, ki so že le'/.ali na tleh. Nesreča se je pripetila nekoliko minut pred dvanajsto uro. Parada, katero so priredila angleška društva v spomin rojstnega dneva pokojne angleške kraljice Viktorije, je bila končana, in kakih desettisoč ljudij je hitelo proti mestni dvorani, da poslušajo gazile govore. Ko je bilo na 1 skem jezu največ ljudijT*so podpore mostu stresle. Trenutek pozneje pa so močni leseni stebri, ki so jez podpirali, seUtoji ^.i&^injafti udali in z velikanskim truščem je zagrmelo lesovje v gfobo čino, pomešano s stokom in krikom žrtev. Vzrok nesreči je, ker je bilo na mostičnem jezu preveč ljudij, in ljudij pa ie bilo toliko, ker je čuvaj nie-ste dvorane pozabil odkleniti vrata, da bi mogli ljudje dvorano, radičesar se je nabrala velikanska množica 1 ljudij pred poslopjem, ki je prav tik jeza. Če bi bila vrata odprta, tedaj bi ljudje šli v dvorano, in ne bi stali na molu. Ko se je jez podrl, je potegnil za seboj tudi sprednji del velikanske mestne dvorane, in oni. k: so bili najbližji vrat, so padli v glofbočino za onimi, ki jih je pokopalo lesovje jeza. Poleg tisoč ljudij, ki so se nahajali na pierju, je bilo v bližini še kakih 26.000 ljudij, ki so se solnčili ob morskem bregu. Ko se je zgodila nesreča je grozen pok naznanjal vsem. da se je moralo pripetiti nekaj strašnega. Govorica se je kmalu razširila na vse strani, ljudje so začeli bežati, ženske so pa kričale kot historične. Ko je policija prišla bližje, ni mogla ničesar narediti, in telefonirali so na pomoč v Los Angeles. odkoder se je pripeljalo nekaj stoitin policistov na avtomobilih. Le s težavo so policisti razdelili tisoče ljudstva, ki se je še vedno drenjalo okoli razvalin. Tožbe za nad en milijon dolarjev odškodnine so že vložene. Župan je postavil k razvalinam posebne policiste, ki strašijo noč in dan, da ne pride kdo blizu in bi mCH goče hotel odstraniti kaj, kar bi oteškočilo preiskavo. Vse stebre mola, ki so bili slalbi, so odnesli v mestno ječo, kjer so zaprti pod uradnim pečatom. Velika porota bc določila, kdo je ' kriv velikanske nesreče. Vojaški krogi so se izjivili, da bi se udri še bolj močan molo kot je bil ta, če bi bilo toliko ljudstva naenkrat na njem. Darila ponesrečenim. iDayton, Ohio., 25 maja. Razni ljudje so dosedaj nabrali i in če v-j dva milijona dolarjev za * . , __— dvoje preiskav, ki bodejo dolgo trajale in veljale veliko svoto denarja. Vendar če pomislimo, da se bo ravno potoni teli preiskav dokazal maisikak greh napram delavcem, in da bodejo krivci dobili svojo zasluženo kazen, tedaj so stroški za tako preiskavo opravičeni. Prva preiskava se 'bo pečala o civilni službi naše vlade, Te slu':(!>e so bile tako napeljane. da so koristile samo republikancem, sedaj pa jih hočejo tako preuistrojiti, da take službe ne bodejo odvisne od kake politične stranke, pač pa bodejo ne stranske, in bodejo službo dobivali le ljudje, ki naredijo skušnjo in so drugače zmožni za svoj posel. Veliko bolj važna pa je druga preiskava, za katero bi se morali zanimati posebno delavski krogi. To preiskavo je povzročil senator Kern iz Indi-ane. Sprva «10 hoteli omejiti to preiskavo samo na premo-garske okraje v West Virgini-ji, kjer vlada 'že 'nekaj časa obiedno stanje, toda preiskava )o pečala z delavnim pojem po celi državi, in pri oveduje se, da bo prinesla na dan dokaze, ki pričajo, da -rb IZ INOZEMSTVA. Smirna, 25. maja. Parnik Nevada je zadel danes popoldne zap. redoma ob tri morske mine in se potopil. Na >arnikiv je bilo nad 260 potnikov. in poroča se, tla >e jih je samo Ko rešilo. M'ine so po-ožili v morje Tuiki, da bi tako preprečijo Grkom priti v pristanišče. Parnik je hotel pravkar iz pristanišča, k i je priplul neki ruski parnik v hi-ko. Nevada se je hotela ogniti ruskemu parniku, in je pri tem prišla na polje min. To ie že četrti parnik ttkom enega tedna. ki se je na onem mestu Vadi eksplozij potopil. Pariz, 26. maja. Včeraj se je zbralo kakih 20.000 socijali-stov v predmestju, in nad So govornikov je psovalo čez vlado, ker je upeljala triletno vojaško službo, mesto dveletne. London, 26. maja. Balkanski mirovni poslanci so danes naznanili turškim mirovnim poslancem. da ne zahtevajo ničesar druzega kot to. kar so že predložili. S tem je mir v bljVnji (bodočnosti skoro gotov. Chiasso, Švica., 25. maja. Italijanom gre slaba v Tripoli-taniji. Dasiravno italijanska vlada prikrivar vse JJ&U^ ven- po mnogih krajih telesno su ženjstvo, ali peonaixa. Beseda "peon" pomeni v Meksiki takega delavca, ki je neprestano dolžan svojemu gospodarju, tako da se dolga nikdar ne more znebiti, in je raditega celo svoje življenje odvisen od nje ga. Ti peoni So nekaki sužnji gospodarja, in za svoje delo ne dolbijo skoro nobene plače. Njih gospodarji jim prodajajo vse življenske potrebščine, in me*to da bi se dolg zmanjšal, vedno narašča s pomočjo sleparije in groteenj. Da pa vlada jo take razmere tudi v Zjedin jenih državah, ni nobenegn dvoma, in mnogokrat se je to dokazalo tudi že pri kriminalnih obravnavali. Posebno izkoriščajo delodajalci inozemce. ki prihajajo sem. in ti, ki ne poznajo razmere itr so veseli, če zaslužijo najmanjšo plačo, nimajo nobene pomoči, da bi se rešili, kadar padejo v kremplje delavskih izkoriščevalcev. Zadnje čase so dobili prenio-garski baroni v West Virginiji največ takih delavskih sužnjev iz Baltimora. Če naseljenec podpiše delavsko pogodbo s konipanijo, tedaj je njegova usoda zapečatena. Ko enkrat dospe na mesto svojega dela. tedaj skoro pobegniti ne 1110 re več. Gotovega denarja taki ljudje skoro nikdar ne vidijo. Mesto, da bi si kaj prihranili, rastejo njih dolgovi od plače do plače, in vočigled teh dolgov in pogodi), ki so jih podpisali, postopajo delodajalci s takimi delavci kot s sužnji. Dr ižavne oblasti ne naredijo ničesar, kot se je ravno sedaj pokazalo pri guvernerju West Virginije, Haetfieldu. On sam ima vloženega ninogo denarja v rudnikih, in kakor hitro so se delavci nečuvenemu izkori »ščevalcit uprli, je takoj posla milico v one kraje, proglasi obsedno stanje in storil vse da se je zatrl vsak delavski upor. Dalje o tej preiskavi poročamo prihodnjič. StvAr je' v resnici zanimiva, ker nekaterim se še sanja ne. v kako suženj skih razmerah žive delavci po nekaterih krajih. V pristanišču Srpirna v Mali Aziji je ladija zadela ob morsko mino, in nad sto ljudij je utonilo. Nasi dopisi. Se en prekop. a Razna poročila naših zastopnikov in prijateljev iz raz-ni h naselbin po širni i Ameriki. Nicaraguanska republika zahr teva od Zjedinjenih držav, da zgradijo še en kanal od Atlantika do Pacifika. dar se je sedaj zvedelo, da s > bili Italijani pri Sidi Garba strahovito tepeni od Arabcev. Italijanska vojska, močna 3000 mož, je v treh oddelkih korakala proti Arabcem. Naenkrat so Arabci skočili i/, zajede proti Italijanom, ki so bili kmalu od vseli st rani j obdani. Vnelo se je strahovito klanje, tekom katerega so Italijani zgubili nad 1000 mož. Le hiter beg je rešil Italijane popolnega uničenja. Italijanski vojaki so se sicer hrabro borili, toda Arafi)ci so jih tako popolnoma oklenili, da ni bilo rešitve. London. 25. maja. V Vik-toria parku, kjer so se zbrali socijalisti in linijski ljudje, dri bi imeli demonstracije v prid ženskega glasovanja^ je prišlo do krvavega pretepa. Na licu mesta »o bile tudi glav,ne voditeljice bojevitih žensk. Naenkrat se je pa nabrala velikanska množica ljudi', ki j-* padla po ženskah. Vnel se je splošen boj. tekom katerega so ljudje sufragetam njih obleke popolnoma strgali s telesa. Mnogo žensk je popada'o na tla z otroci vred. po kaferili so hodili. Policija je po večjem boju komaj ukrotilo razburjene duhove. Z bombo ubit. Shangai, 25. maja." Ko je kitajski general Hsu Pao odprl danes neko škatljo, v kateri je mislil, da je porcelan, je bil uH>it, ker v škatlji se je nahajala bomba, ki se je razletela. —V zalogi imamo posebne listine, katere bo moral imeti vsak gostilničar po novi posta-vi. To so dovoljenja, ki jih dajejo stariši svojim mladoletnim otrokom, da smejo hoditi v go-§ti!no po opojne pijače. V saje gostilničar bo motral imeti za vsakega otroka, kateremu proda pijačo, poselbno listino ali doi^ljenje od starišev. Zadnji teden je policija zaprla že dva gostilničarja, ker nista imela takifh dovoljenj. Kdor jih potrebuje, naj se oglasi v naši tišjih dobi RAZNE ZABAVE. Pittsburg, Pa. K a Decora-ti 11 Day, 30. maja. se bo vršila v K. S. Domu velika slav-nost povodom obletnice. Ob {(£. zjutraj ho maša in po maši prosta zabava celo popoldne. Zvečer ob 8. uri zapoje pevsko društvo "Prešeren", potem bo govoril predsednik Doma. Mr. Zbašniki potem govori sodnik od tukajšnje Common Pleas sodnije, 11a to pa zopet zapoje "Prešeren", nakar se prične ples v veliki .dvorani. Vstopnina je prosta, razven k plesu, za katerega se računa 25 centov. Ženska v spremstvu moškega, je vstopnine prosta, v nasprotnem slučaju pa mora plačati 25 centov. Povabljeni so vsi Slovenci iz Pittsburga in okolice. Chicago, 111. Mogoče vam je že kaj znanega o aferi Rev. Kranjca, ki je bil postavljen nekakim administratorom nad zapuščino ranjkega Frank Me-dosha? Naj vam povem nekoliko, Ranjki Medoch je bil zaupnik J.S,l\.J., in Rev. Kranjec. fajmošter v Jolietu, r kot upravitelj dobil Jednotne knjige, in denar v roke! 1 ako je imel vpogled v knjige, dasi niti član Jednote ni. Stvar" se je vlekla pred sodnijo, in sedaj zahteva Rev. Janez Kran-'je?fio od Jednote za je" delo. Rev. Kranjec, ki ima itak ninogo denarja, zahteva $15001! Jednote. ki zbira denar za sirote in udove! Ali je Kristusov nauk, ki pravi, bodite ponižni 111 preprosti, ne kopičite bogastva, ker bodete morali vse za seboj pustiti, in nič vant ne bo ostajalo od p svetne slave! Zakaj naj bi JSKJ plačala $150 AtKranjcu? Če to ni graft, potem ne vem kaj je graft. Kranjec se je najprvo opiral 11a illinoiško postavo, ki dovoljuje 6% od vsakega premoženja. ki pride v roko administratorja. pa Kranjec je imel veliko smolo, kajti probatni sodnik ni' hotel priznati premoženj* JSKJ kot Medoshev inventar, toda Rev. - Janez Kranjec kljub temu še vedno kljubuje, ker mu je za denar. Tu je dokaz, katerega ne mo-re\nihče ovreči, in tak človek naj potem kritizira dela drugih! Izkušeni advokatje so se 'z-javili, da Kranjec ni opravičen do npbetiega delnega Vplačila,1 da bo pa mir, so advokatje svetovali, naj se Kranjcu plača $50.00, če že 11a vsak način hoče imeti, samo da se izognejo tožbi. Rev. Kranjec in njegov advokat pa se ne po-dasta za manj kot $150. In ta človek hoče kritizirati poslovanje JS»KJ, ki je uzor-no in čisto! Človek ki hoče imeti denar od Jednote, ki ga zbira za reveže, dasi ima sam dovolj. iPre pustimo nadaljno kritiko ljudem. Vaš prijatelj. La Salle, 111. Delniška družba Slovenskega Narodnega Doma priredi 1. junija velik piknik 11a 16. cesti, kjer je dirkališče. Piknik se vrši v korist bla gaj ne narodnega doma. Vih slovenska društva se uljudno prosijo, da posetijo v obilnem številu to veselico, in da pristopijo v našo sredino delniške družbe kot delničarji. Če hočemo kaj doseči, moramo skv-pno delovati, da dosežemo, k i * želimo, namreč slovenski dom. ki bo ponos nam vsem. Torej pridružite se in podpiraj!? sklad. Naj ne bo nobenega iz SKRAJSANA POT. W ashington, 25. maja. Nicaraguanska republika po svojem zastopniku, ministru dr. Salvador Castrilla, lipa. da zgrabijo Zjedinjene1 države še en kanal med obema morjema, kateri kanal bo skrajšal oceansko vožnjo za 2000 milj več kakor pa sedajni panamski prekop. Nicaraguanska republika proda za tri milijone dolarjev zem-1 jo Zjedinjenim dmavam, po kateri gradi prekop in Zjedinjene države naj bi imele izključno pravico do prekopa. Kana! bi šel ob reki San Juan ter preko jezera Nicaragua. Zajedno ponudijo Nicaraguanci postajo za premog, če so Zjedinjene države voljne izvesti načrt. Državni tajnik Hryan je jako zadovoljen z načrtom in se je izjavil, da ni nemogoče, da ne bi Zjedinjene lrža»e pričele z gradnjo drugega prekopa. Nicaraguanski kanal je nekaka trgovska potreba. Sicer je panamski prekop vojaške in strategične važnosti, toda če se pomisli, da bi nicaraguanski prekop skrajšal morsko pot . za 2000 milj. tedaj je '/e vredni), da se ga zgradi, in pOjf Brvanovem zatrdilu ni teč daleč čas, ko se kaj tacega v resnici pripeti. Ko se je v Zje-Uinieuili. drža^aii /.gjadila j železnica preko kontinenta, je mislilo, .da bo zadostoval^ toda potreba je kmalu pokazw*« la. da se gradijo še drugei Ravno tako je s prekopom, ti panamski prekop radi svoj^ gradnje bo mogel zadovoljit^ le omejenemu delu prometa. Dr. Castrillo se je sedaj podal v Evropo, da poizve, kak-*; šno mennje vlada tam novega prekopa, in da poizve, če se kje dobi k(aj denarja za^f tak prekop. Grozen čin ruskih banditov. Iz Varšave poročajo: V vasi Novva Grobla pri Berdyczowu so neznani roparji napadli hišt> ondotnega židovskega gostil* ničarja in sicer v času, ko s< bili ljudje v cerkvi. Gostilni?* čarja so ubili z železnim dro* goni, njegovo ženo in štiri otroke so zaklali, najmlajšega otro-ka-dojenčka so pa napol raztrgali. Roparji so nato oropali hi» šo ter pobegnili. Aretirali so štiri vaščane, ki so osumljeni, da so sodelovali pri roparskem itapadu. DENARJE V 8TARO DOMOVINO M polil jamo: 50 kron ................za 10.30 100 kron ................za 20.45 200 kron ........za 40-90 300 kron ................za 61.35 400 kron ........za 81.Sc ^00 kron................za 102.25 1000 kron za 204.00 2000 kron ........za 407.00 PoiUrina J« viteta pri t«h tvoUh. Doma a« nakano« «vote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naie danarn« pošiljat ve Izplačuje e. kr. poitni hranilni urad v 11 da 12 dneh. Denarje nam poalati J« najprll do 950.00 v gotovini v priporo* ali registriranem piemu, večje •k« po Domeotie Poeta! Money all pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSER 82 Cortlandt St., Now York, N. ALI PODRUtNICI •104 St. Clair avt., N. K. CLEVELAND, O. naši naselbini, ki ne bi bil san v knjige delniške Če potegnemo vsi skuj lu pridemo do cilj lahko reklo, da sme napredek slov. V TOREK IN PETEK. i-'T*:v; Friedman, so se izkazali, da nimajo prav noben« zdravilne moči. Minilo bo še mnogo ča-a. prerintt bo *2*° vso stvar, je takoj spoznal Posamasn« itevilka po 3 cante. J , , ' ___________—_ I ila stoje .za dr. Hiedmanom 1 brez podpis« in omImmmii m nc ipr«(em»jo židovski kapitalisti in špeku lanti, ki so se dogovorili z dr Kriedmaitom, da slednji usta novi v Ameriki bolnišnice, katerih bi špekulanti dobivali ogr< mne dobičke. Knako tako bolnišnico ze ustanovili v Denver. Colo., in ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. [ pravljenje enega jeMenegfc Vsn pistna, dopisi in denar naj »o , pošilja na: »VEIANDSKA AMERIKA, 6119 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O. EDWARD KAIilSH. Publisher. LOTlfl j. PIRC, Editor. enega rtta.i 1 v t.ViWD sioTcni(in» (Krainrrg) i» ; bolnika stane $500. In 36 en a i namerava thfClty f (. lew! nd and elsewhere. Ad-cr- J^.j^ jjanat Ol'ijc V Entered »ecnnd-cl«« tuatn-r Junumrjr 5th 1001». nt t lie jxnt office nt Cleveland, O. ander the Act of March 9, 1 N70. No. 42 Tue. May 27*13 Vol VI Dva sleparja. Prvi slepar je odšel n je baje bil na severnem te-ju, katerega je "odkril", pa IS S tem potegnil cel svet za vrnil se je nazaj med kit 1-irni svet, ki ga je slavil do-ir ni spoznal njegove prave irije. kar je pa bilo že >oziio, ker med tem časom i je znal prebrisani dr. Cook lapolniti žepe z denarjem, to, da ima dovolj za celo djenje. dasi ravno nikdar ni na severnem tečaju. In pred ravno tako afero ti sedaj stojimo, ki pa bo ?liko bolj žalostna kot afera \t, Cooka, kajti (ločini je dr. ; Cook potegnil sam© učent za nos. iti svet raditega jesar ni trpel, je potegnil Irugi slepar za nos bolnike, ki stojijo na kraju groba, in ki stavili v njega zadnje npan-, da jim otme življenje in reši smrti, kateri so bili tpodbitrro izročeni. Dr. Friedman je pred časom ■išel v Ameriko v Zjedinjene ržave in je z velikim pom »m trdil, da je prince! s seli zdravilo, ki ozdravi vsakega jet.ičncga. Po newyorskMi bolnišnicah je zbiral bolnike in jih zdravil, zdravil toliko časa, da so se kenečno bolniki nazadnje slabeje počutili kot pred n ježevim zdravljenjem. Ji ustanoviti po celih Zjedinje ni!i državah. Pomislite samo koliko je jetičnih ljudij p svetli, posebno v Zjediiijenih I diva v p h. in vsakdo bi rad plača! tako svoto, samo da bi rešil smrti. Denar pri bolnikih ne igra nobene vloge. Urez ozira 11a to. če bi bilo zdravljenje uspešno ali ne, židovski špekulanti bi dobili svoj denar dr. Friemanu pa, bi ostala slava vsaj za nekaj časa. Konečtio pa še nastane vprašanje, zakaj dr. Friedman nI ostal v Nemčiji, če je imel res tako znamenito zdravilo. Nemci bi ga gotovo ravno ta ko visoko cenili kot Amerikan-ci. če bi bil Friedman v res niči zdravnik, ne pa navaden slepar. Mnogi najboljši ameriški zdravniki >0 se že izjavili da z dr, Friedmanovim serumom ne bo nič. Dr. Cook in dr. Friedman sta le dve prebrisani glavi Denar sta naredili, in denar imata, neumni svet pa plačuje za neumnosti. Dobre duše. Ivan Stukelj. N*a sredi neba je za-blestel prvi krajec lune. Ob zahodu je zamigljala veeernica.. Nastopila je prijetna majeva noč. ♦ * * Ko je sodar Kodrič stopil doma \ hišo, mu je veselo naproti prihitelo nekaj otrok s krikom ; "Oh, ata, ata, ste nam prinesli kruha, belega kruha? Ata. ata!" In najmlajši je vmes klical: "Kuka, ata. kuka!" Kodrič pa se je razjaril: "Kaj kruha! Ali niste večerjali? Vrane nenasitne..." Sirote so dobile samo malo krompirja v oblicah. "Vrane zijave, jaz vam bom dal kruha!" In dobri Kodrič je potegnil dolgo brezovko iznad durinih podbojev. "čakajte, jaz vam dam kruha..." Opletel je parkrat okoli sebe s šibo — in v trenutku so bili otroci za pečjo. Samo najmlajši v zama/ani porhantasti srajčki je obstal. Plašno je zrl na razjarjenega očeta z velikimi očmi. Kak r bi si bil svest, da ni ničesar pa neseni starinco..." "Kakšna je li neki? Malo jo pa le pokusim.,* "A — ha!" se je zadovoljno r ddahnil. "Kakor olje teče po grlu!./ "Rotijea, dobro starinco boš pila..." Dalje je štorklja!, a zopet se ustavljal. "Xe vem. kaj me danes tako žge po grlu ?.. ." V> nova je napravil globo1/, p žirek ter se zadovoljno oddahnil. "Mi ram dobro zatakniti ste klenico, da se mi ne razlije dobra kapljica..." ()potekajoč se je naprej kre-vsal. Zopet se je ustavljal in u*U-| vljal ter pokušal starino, ki jo je ženi odmeril. "Xu. to pa rečem, Vodrin. dobro starinco imaš!..." Predno je prise do doma. bila je steklenica že prazna. V koči že ni bilo več luči. Pc-trkal je na okno. Luč se jc zasvetila v malih oknih. Nf. dolgo, in žena 11111 je prišb. odpirat. Kajdez jo je začel šaljivo r govarjati. Molči, molči,, polno skrbi imam, pa naj poslušani tvoje čenče." Za tvoje hude besede je čisto prav, da se mi je razlila starinca, ki sem jo kupil za tebe." Ravno sem čakala na dobroto, ki bi mi jo ti prinesel, žlobudra pijanska. Kmalu boš pognal kočo po grlu. Potem bo >a tako vsega konec..." ,egla je v borno posteljo, rilio. je zaihtela, a takoj jezno zatisnila oči, kakor da bi hitela ustaviti tok grenkih solz". Nekaj otrok je ležalo na 1 Teli na razgrnjeni slami. Ilili ^o po-riti z raztrganimi odejami. )rrgi pa so spavali kar oble-eni po klopeh. Zdaj ob svitu uči so se začeli nemirno gi->ati. Oče |>a je še parkrat s*.' pil H) hiši, potem pa upihnil luč ter zlezel na peč. * * * Zdravniki, učenjaki, bolniki; zakrivil, ni zbežal pred očetom, so prišli iz vseli krajev /.jedili- Pa prišla je mati ter potegni- »jenih držav, da vidijo tega slavnega zdravnika, ki je znašel nekaj, česar se še nikomur druzemu pred njim ni posrečilo. Pozvana je bila celo zve-zina t blast, da se pod njenim nadzorstvom vrši čudovito tedravljenje. kakorširjega svet še ni videl. In dr. Friedmana so slavili v deveta nebesa po celem svetu. Posebno nemški listi niso motali nikdar napisati dovolj hvale o tem velikanskem dobrotniku čleveštva, ki seje žrtv val za trpeče ljudi! In kmalu ste nastale dve stranki, ena izmed katerih je trdila, da je dr. Frledmanov aerunl uspešen in zdravilen, dru^i so pa začeli vedno bolj glasneje govoriti, da je vse skupaj navaden humlnig in sleparija, s pomočjo katerega hoče dr. Friedman kovati kapital za sebe. (Poklicana je bila na pomoč svojih izreče. zvezitia vlada, ki naj p lajboljšib zdravnikih misli o dr. Friedmanovem ivihi. In kaj je rekla zve, vlada? Izjavila se je, da ni nikakor mogoče podati a pravega izvestja, ker ijni poskusi" seruma, baje znašel dr. la tega malčka k seb^ in ga odvedla v kuhinjo. Mož pa se je še dalje srdil ter pital otroke s hudimi besedami. hoteč se razporekati tudi z ženo. Ta pa je vedela, da išče objesti, da bi se dodobra razprl in ta zlil svojo jezo. Poznala je njegovo navado, ni se hotela potegniti za otroke, ki so od strahu ječali na peči. Vedela je. da bi mu s tem jezo Še bolj razvnela in otroci bi čutili njegovo surovost. Ko ni mož našel nikakega odpora, je godrnjaje poiskal nekaj stare obleke, del si jo pod glavo na klopi ob peči in kmalu trdno zaspal /. glasnim smrčanjem. ♦ ♦ * Rajdež se je počasi pomikal proti domu. Pijača se mu je razmajevala in koraki so mu postajali vedno bolj opotekajo-či. Pa je obstajal tupatam in se po pijančevski navadi pomenkoval sam s seboj: "Nu, tnalo preveč ga neseni domu... "A žejo imam JAhudo!.. .'* In tlesknil je z jfffckom. "Hudiman, skoraj bi si bil razlil to dobro starinco.. "Jaz sem pil cvicka, Rotijci Hodnik je imel najbližje 0111a, Prišel je domu, ko so se si bedeli. Večina pijančkov je po najdi v vinjenosti zgov rua. ake narave je bil tud' to.ošc-Hodnik, kar je že tičala v ;c go v eni poklicu. Otroci so ravno večerjali Umolknili so, ko je oče vstopil. Žena m" je prinesla večerjo tr pr stavila skledo "a mizo. Vsi so bili tihi pri mizi. "NTo, pa se nič ne reče. če iride oče domov?'' Vsi molče. "Ali se ne reče. dober večer, meni očetu?" Nobenega odgovora. "Kdo ie prišel domu. vas "prašarn?" "Pijanec, zapravljivcc je prišel domu!" je jezno vsklikmia žena ter se dvignila izza mi'e. da bi odšla. "Tako se govori meni? — Kdo je prišel domu, vas vpra- nik ter ktenil z Kdo je prišel, vas vprašam? Napol z jokom so. odgovorili otroci na očetov ukaz. V tem trenutku je iznova vstopila mati., poprijela molče otroke, da so se dvignili s tal. Odvedla jih je s seboj v kuhinjo. Oče pa se je še dalje prerekal s Tcnetom. Ta pa je samo'stokal. "Moj ata, bodite pa- metni!" •Suh kašelj je silil bolnika, le s težavo ga je zadrževal. Slednjič se je kašelj odkrh-tiil in pognal z vso silo nakvi-šku. Bolnik se je z muko nagnil z zglavja črez posteljino stra nico ter se cdkašljal.'Žagovim v pJjUvalniku pa se je — pordečila. Onemogel se je zopet sklonil na zglavnik ter se poravnal po postelji. Rdečica na licih je izginila. Zaklopil je oči, ki so bile zdaj še bolj udrte. Podoben je bil mrliču. Stari pa je utihnil, ko se jc dovclj izsrdil. Zginil je v stransko izbico. **Crez nekaj časa se je odtam slišalo enakomerno hrkanje iti smrčanje v dolgih potegljejih. Nekaj iz zanimive zgodovine jugo-slovanov. i K H ' < 1 Ambrož. C. Gclar. Siv somrak se je razprosti ral pod poletnim nebom,• ju tro šev ni pogledalo izza lesov in skozi okenca v nizko kmečko hišo, kjer se je dramil kmet Aiiibni'. na nizki skrinji, ki jo je bil snr že naučim. Čakajte, nagajivci!'' In potrkal" je ob tla z dolgo leskovo palico, kakršno nosijo po sejmih živinski barantavci. "Otroci, 11a kolena, tu sem pred me!" Hiteč *e je izmotalo izza mize petero otrok v starosti od šestih do enajstih let. Pokleknili so, pa niso mogli govoriti. Oče pa jim je narekoval l-e-koč.: - "Gospodarje prišel! Naš ljubi atek so prišli!"' Otrokom pa niso mogje besede iz ust. "Ali boste govorili ali ne?V "Oh, ata, bodite pametni, pa pustite otreke pri mirit!" se za-siši slaboten, hripav glas. To je bil glas bolnega Toneta. ki je l&id 11a postelji ob stetvi. Tk "Kaj. ti mi l>o)Nugovarjal?" tista sveča f ,-\Ii m bila v miz- ne da bi izpregovor nem predalu?*' In čez dva dni je bila "Hitro, hitro, Marijana, ali ma zdrava, ne vidiš, da jo že p ir obliva? Precej bo. pri kraju. Ali si jo našla ?" Dekla je prihitela s svečo in jo stisnila v roke bolnici, ki je pretrgano sopla in so ji bolest-Jio trgetale prsi. Ali prsti niso hoteli obdržati sveče in so se razklenili drug za drugim in j ,-koro bi se bila užgala postelja., Kakor že omenjeno, je zgo-"Joj. jej, joj, Marijana, sa- ■ dovina stare Bulgarske dolga ma glej, da bo lepo in mirno j vrsta bojev z Bizantincem. Za umrla, meni se mudi v trg k(časa hrabrega kneza Kruma'|| maši. Nedelja je in potem grem . so kili Bulgari .neprestani strah 1 *{ naročit rakev, ti pa glej, da ji (Grkov, pozneje so pa pod * bo zvonilo, kot se spodobi. Z knezom Borisom sprejeli ki-vsemi tr£nii naj ji zvoni, iti šanstvo. Najbolj slaven bulgar-dolgo." j ski vladar pa bil Simon Ve- Ambrotž se je med tem na-! liki, ki je vladal od 893 do 92j. pravljal, s kcrcem vode, ki si V tem času so bili Slovani na ga je pluskal v obraz, si je zinil lica in vrat nato stopil k postelji, kjer je ležala bolna žena. Pri kraju je gledala izpod nje rjuha, potegnil jo je k selii in si obrisal mokri obraz. Dekla je stala, ob vzglavju in netila. "Ze pojema," je dejala malomarno. "Oh, kakšna nesreča, kasna nesreč^? Saj pravim!" Ambrož je mrmral in si ti-h-c tri rjavi obraz, ki je že zdaj gorel v črni rdečici. "Zdaj pa mislim, da bo kmalu', lie sope bolj poredko in tudi slišati je ni več kakor prej." "Le vse naredi, kot sem naročil. zdaj grem," je dejal kmet pri vratih. "Pa urnij jt^ tudi iti preobleči! Pa naj ti ka-kašna baiba pomaga! Svetao kšna baba pomaga! Svočkulja že utegne. Ji bom© p^ d. I: polič moke za to!" Ambrož je zaprl vrata za seboj, a čez trenotek se je vrnil kakor da je nekaj pozabil, ter zabičil dekli: "Veš, s tremi tiaj ji zveni, nočem, da bi kdo kaj rekel. V nedeljsko obleko je pa ni tre->a preobleči. Za božič je imela novo, in bilo bi« je škoda. Delavno vzemi, pa jo pregrni s frišno rjuho!" Zaprl je vrata in vzdihnil: "To so križi in skrbi! Kaj vse sem moral prestati s to žen?ko!" -— Zmajal je z glavo in v naglici jo je zagledal pred seboj, kakor je pred tremi dnevi vsa višnjeva v obraz. zabuhla in grda, padla s klopi kamor se je zavlekla iz ku nnje. Dekla je vpila na polneč. a ona je samo grčala in tiščala pene. Prenesel jo. je \ p.steijo in ponoči je bljuvala in ječala, da je bilo groza,, in )otem se ni več zavedla. "Na, zdaj je pa umrla," je pomislil. Najbolje bo, da grem sam k cerkovniku in naročim, naj ji zvoni. Navidez žalosten in potrt, se je ustavil pred nizko kaj»iieo iti zavpil proti ckroglim okencem: "Boštjan, ali spiš?" Boštjan ni spal, zakaj tno-homa se jž zaslišal zategnjfcn, hripav glas: "Ho — ho!" In v oknu se je prikazala ztnršena, koščena glava, napetih žil na čelu in dolgih ušes. "Hudiča," je vzdihnil Ambrož. "zvoniti bo treba." "Ho. — a zares? Bom pa!" "Ona mi je umrla. Saj pravim." "Beži kam!" je osupnil cerkovnik. "A da je res? Kaj ji je pa prišlo 11a misel?" "Je že čisto mrtva! nič st ne zave in krega se tudi ne več." "Potlej je - pa že res. Bom pa stopil. Ali z dvema?" "S tremi ji daj, naj ?e vrag Obesi! Ako že mora biti, pa naj bo!*' "Res je taka!" Ambrož je odšel. In ko je Lil že prav sredi pota, odkodei se je odpiral lep pogled na do-jlino, vso zeleno in solnčno* kjer se pretaka Sava v žarečem toku, so zazvonili zvonovi.'Ambrož: se je oddahnil in snel klobuk: "No, čast Bogu!" Hitro in veselo je šel v trg,1 a mesto k maši jo je zavil k Tranučaku, ki je točil vino v plavi hišici, stoječi tik bele ceste. Ko se je napil in potolažil in razodel pivcem svoje bridkosti. je šel naročit rakev. Šele poldneva ! vrhuncu moči. Knez Rurik je osnoval ru?ko državo, kj je še danes najbolj mogojčna v Evropi, na severu pa je cvetela poti Svetopolkom mogočna nicravska država. Hrvatje so bili zdrirženi pod kraljem To-mislavom, najsilnejši med vsemi so pa bili Bulgari, ki so imeli vselej srečo v vojski proti Bizancu. Neštetokrat tepem Grki so seveda iskali zaveznikov in so jih tudi dobili pri Mažarih, ki 50 opusti.šili bul- Dalje na tretji strani. Najnovejše za rojake j edini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade »z Wa-ihiugtona. da ima najboljša zdravila kakoršnih sc ni bilo Vlpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne sireH. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brad* popolnoma zrastejo in ne bode >dpadli in ne siveli. Revmati iem. kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah. vam v 14 dneh popolnoma odpravim Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli -„čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIČ 1092 E. 64 Street CLEVELAND, OHIO Vsi zdravniki pravijo, da večina bolnikov imajo Želodčne holesni. Ne pustite, da vam želodec zboli ter pripravi pot za bolj reane bolezni, rabite if •i ti H H •f i* ♦ i H •i i> !}• tt tt tt tt If ¥ ft it $ tt it t I t I ( > 11 tt tt tt tt tt tt j tt tt it tt tt tt it tt tt it tt tit $ tt tt tt ft it f ? ft ft 11 $ ft ft it Severov želodčni grenčec (Stvtra'i Stomach Bitters) ter xr vzdržujte zdravega. Okrepi ieludec ter vredi prebavo Povrne vam tudi zdravo slllBt. Cena J 1*00 Revmatizem nevralgijn. odr/je, otekline, | bolečine, hromosti, oteklo, < ; Žleze, okoreli sklepi in mišice, ] | pokusnicii, krči, bolečine v \ | hrotu, prsih in i okili rabijo i t kako zdravilo za vnnjno rabo. ft it f t Severovo Gothardsko Olje (Severa l Gothird Oil) f f [ tt f t f t i t 11 ft ii 11 t i < t it se priporoča za zdravlienje ]! {{oranjih in njim podobnih ne- || priiik. * j | Cena 50 centov j | f t ft f t f •t V vseh lekarnah Zahtevajte Se- a it it ! j verova z iravilu in ne vzemite dru- ] | j t gih Ako jih Val lekarnar nima, i i jih lahko naročite od nas. 11 t|t t i O LAI ?B»V-fl»LI>BW R' 1> KRUH je nnrejen v pek ari i tako ^ist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro- cerji. The JccobLaub Baking Company 4919 LORAIN AVE, V-IM \ M t n "3 t > -J! «1 > .2, r "O o SLOVENSKA DVQKANA, MIHAEL SETNIKAR, «)18I NT. ULAIH AVE. Tel. Princeton IH44 I. Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v ClevelamUi • z& veselice, igre. za poroke in krstne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f V V # - ________- —_____^ KDOR HOČE DELA Mr V « llkt 8io«enako - AiiffleAkl Tolmač TU d« »C ho lahko In bitro brf« uMtclJ« prlu«l »nglrttitie. Knjig* obitg« tlor. angl. r««ROTor m Taakdanfo potrebo, n i vodila ta anjcl. plaavo, •pfeovaaj« anglcik*h plMin ta k«ko m poatanc mmerikanakl drlaTljan. Vrhutega knjiga Ima doiifaj naj»r6ji »lo*. angl. In angl. »to*, aloyar. Knjiga trdo ln okutno ▼ platnu muift (nad 42« strani) stane »a.OO in se dobi pri: V. J.KUBELKA, 538 W. M5 St, Sew Ytrt, N. I. Rdfao la najre^e aalolnlitTO alov. angl. In raanlh alov. knJ « PlUte po ctnlk. GEO. TRAVNKAR, Old Bank Cafe Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino izvrstni likerji in šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE. vogal GS ceate. IW GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM. ;a i Ustanovljena 13. novembra 1910. rA Gla ni sedež: Cleveland, 0. Predsednik: JOHN GORNIK.. $105 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MART. COLARIC, 16820 Calcutta Ave. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC. 1284 East 65th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK iORIČ, 136b Eaat 65th St.; MIHAEL t WINTER. «030 St. Clair Avenue. JOHN taAJZEU. 0128 Glass Avenue, forotnikl: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. ŽIBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELI6KAR. 6127 St. Clair Avenue. Vsi dopisi In druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blaguJnika. Zvezino glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" na M M i M i M 1 I K Prave kranjske kose Sli DOBIJO I*KI IMSSt Clair-av. JOSIP ŽELE, ' PoAiljnjo sc tudi po exprcsu Cleveland, Ohio. sami sebe oslabili Razdelili so državo na več delov ravno ob času, ko je bila sloga najbolj potrebna, in niti I strahoviti poraz, ki so ga doživeli Srbi leta 1371 pri Čer-"homenu od Trkov, jih ni mo-,gel zjediniti proti skupnemu sovražniku krščanstva. Knez Lazar je sicer poskusil rešiti Srbijo in se je zavezal z bosen-skim kraljem Tvrdkom ter z bulgarskim carjem šišmanom. tla se maščuje nad Turki. Še enkrat se je pokazalo slovansko orožje v vsej svoji sili. Leta 1387 so bili Turki pri Pločniku tako strahovito tepeni, da jih je od 80.000 ostala komaj petina 'živa. Konec prihodnjič. Mali oglasi. Dekla za splošno delo in dobra kuharica dobi takej službo. Oglasi naj se pri Ant. KauŠek 6202 St. Clair ave. s_______ p fe 7 garsko zemljo ter oblegali Si meona in njegovo vojsko v Si-listriji. Roparskim Mažarom je bilo ležeče samo na plenu, in ko so devolj naplenili, so odrinili. Grke je Simeon kma lu istraliovito potolkel ter jim hudi vzel Drinopolje. Priliko, da se osveti Mažarom, je kina lo našel. Nemški vjadar, ki je žHvel v močnem sovraštvu z velike.moravsko državo, a je ni tnogel premagati, je poklical Mažare na pomoč, ki so tudi takoj šli. Medtem je Simon bulgarski napadel njih naselbine, pobil čuvaje, ki so jih pustili doma in popleml vso deželo. Ko so Mažari zvedeli, kaj se je zgodili v njih odsotnosti, so sklenili, da se preselijo in so se znova z vso silo navalili na veliko Moravsko državo; slovansko vojske; so premagali in se naselili v svoji današnji domovini. S to preselitvijo Mbžarov so bili Slovani na vse veke razdeljeni v dve skupini: v severne in jufžlie. Simon sam je imel od tega precejšnjo škodo, ker je zgubil vse zemlje'severno od Donave, zlasti Rodovitno južno Ogersko, kjer je 'bivalo mnogo Bulgarov. Nfešteto Slo vatlov iz Moravske in Ogrske je zdaj pobegnilo na Btflgar sko, ki je ostalo po padcu ve Ijko-moravske države središče slovanske kulture. Simon je spoznal, da proti severu ne more več prodirati, radičesar je sklenil, da zavzame Carigrad ter si podvrže vse Jugoslovane, ki bi potegu ostali zri rumeni v mečni jugoslovanski državi. Premagati je moral Bizauce. potem Srbe in sledf-njič Hrvate pori Tomi sla voin. Povod, da napade Grke, je na šel kmalu, ko je grški kralj sramotil btilgarske poslance. Štiri leta so se pripravljali na usodno vojsko. Bizantinci so prepeljali iz male A H je -i In ar-* mado, in iskali so povsod zaveznikov. ki bi za hrbtom na* padli llulgare. Grki so pa 'bili kljulb temu strahovito potol-čeni, in v starih knjigah se bere: 20. oktobra je bila bitka med Grki in Bulgari, ?in p( vsemogoični -božji volji je pokazala grška vojska hrbet in je začela bežati. Kričali in jokali so, eden je davil druzega,* sovražniki so jih pa preganjali in napadli, in tako je nastalo krvoprelitie, 'kakor ga ni bilo od začetka sveta. Simcnu je bila pot v Bizanc odprta, toda prej si je hotel prisvojiti še zapad. predno zada smrtni udarec Ri,?ancu. Ni mu več zadostoval naslov kn,eza, pač pa se je dal imenovati carja Bulgarov in Grke v, in sam papež "mu je poslal krono. Prva naloga Simonova je bila sedaj združiti vse Slovane. Ne-sieteni Srbi mu niso delali mno ga brez brodovja skoro ni mogoče premagati, in tudi Simon je kmalu spoznal, da je njegov trud zaman. Sklenil je sice rza Grke sraino ten mir, srbske kiieze pa, ki so začeli medtem zopet proti njemu spletkariti je pa kmalu ug-nal, mnogo jih je pa pobegnilo k Hrvatom, kjer jih je kralj Tomislav prijazno* sprejel. /Ra-ditega se je sklenil Simon maščevati tudi nad Hrvati. Leta 927. je s skrbno izbrano vojsko udaril proti njim, pa je bil strahovito poražen in se je moral umakniti. Te nesreče ni mogel preživeti, in je kmalu potem 1111111. Znamenit je bil tudi raditega, ker je bil prvi bulgarski pisatelj in književnik. Po Simonovi smrti so se začele nove prestolne borbe, njegova država se je razdelili v' vshodno, ki je kmalu podlegla Grkom, in zahodno, kjer je bilo središče Ogrov, pa tudi ta del so Grki premagli leta 1014. Grški car Vasilij, kruti zatiralec Bulgarov. je oslepil 15 tisoč ujetnikov, in le vsakega, stotega je pomilostil, da je vodil svoje slepe brate domov. Car Samuel je umrl silne ža losti. in vsa Bulgarska je bila sedaj podložni Grkom, Tudi o hrvatskem kralju Tom i sla vit pripoveduje zgodovina, da je mnogo storil na kulturnem polju, pa je šel kmalu za Simonom v grob. Pod naslednjimi 'kralji je Hrvatska nekoliko padla na svojem ugledu. povzdignila se je pa spet. ko so prišli Držislav in njegovi potomci na prestol. Znamenit je Kresiniir, ki je premagal Benetke, da so mu morale plačevati davek. Zvonimirju je papež izročil kraljevsko krono, •i Kresimirjevim umikom pa je leta io8f.) izumrla rodbina slavnih Divimirjev. Sledile so brati morne borbe za prestol, katerih se je poslužil ogrski kr lj Vladislav. Dal se je izvoliti za kraljq. obljubil Hrvatom polno pravic, pozabil pa je na vsako obljubo,, in Hrvatje so postajali vedno bolj odvisni cd Mažarov. in še danes se lit morejo otresti njih gospodarstva, ter so pravzaprav ]>ravi mažarski sužnji. Srbija se je mogočno razvijala pod Štefanom Xemanjem •11 njegovimi potomci, ki s ji državo na vse strani poveličali. Ko je Bitlgarska začela propadati, je prišla vrsta na Srbijo, ki je dosegla svoj vrhunec pod cesarjem Dušanom Sinlnim. Ta se je oženil z Je-leno. hčerjo bulgarskega carja ter je tako na izteku pridobil prijatelje in zaveznike. V desetih I ju tih bojih je odvzel Grkom vso Macedonijo in Albanijo. Kakor nekdaj Simon Veliki, tako je hotel tudi Dušan Silni streti bizantinsko dr- NAZNANILO. Iz urada tajnice dr. sv. Ane, št. 4. SDZ se naznanja, da .je društvo sklenilo, da se udeleže veselice. <30. maja. ki jo priredi dr. Novi Dom, št. 7. SDZ v Nottinghamu stop 125 pri J. Drugoviču. Sestre so prešene, da se polnoštevilno zberejo ob 1. nrj v Grdinovi dvorani, vsaka s svojo regalijo. Upam, da se vidimo v obilnem številu. Ma y Colarič, tajnica. Službo išče Slovenec v kaki groceriji ali drugi prodajalni. Zmožen angleškega in nemškega jezika. Poizve se pismeno ali osebno pri Louis Tehovnik, 8908 Union ave. S. E. Cleveland. Ohio. (44) Službo dobi fant ali dekle v groceriji. Morata biti nekolike izvežbana. Vprašajte na 5342 Hommer ave. (43) Dobro ohranjen harmonij, na deset sprememb, je naprodaj pri Geo. Kasonič, 1128 E. 63. cesta. (44) ZAHVALA. Spodaj podpisana se srčno zahvaljujem dr. Srca Marije, ki mi je tako točno in pošteno izplačalo delež smrtnine po mojem ranjkem Feliksu, v svoti (>220.00. Vsem Slovenkam pripori čam to društvo, da obilno pristopajo. Članicam in sestram pa prisrčna hvala. Ivana Krama ršič. IDR. HOLLANDER, zobozdravnik. U55 55ih st. vogal St. Clair. Vhod naspretj Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott. Fri-41-65 Cdda se poceni prodajalna v najem. Pripravna za vsako trgovino. Vprašajte zvečer na 989 Addison R'd. 43 Išče se dečko za pomočnika v groceriji. Oglasi naj se na 5342 Hommer ave. (43) Pozor. Vsem Slovenkam v Newbtir-gu in okolici se priporočam za vsa babiška dela. Imam diplomo od države Ohio kot priznana babica. Slovenske matere, kadar imate porod v družini, obrnite se na mene. Pripravljena sem podnevu in ponoči. Julija Akuszevvska, 7803 Axtell Rd. Tel. Union 688 W. 48 V najem se odda soba za dva fanta. Vprašajte na 1125 'Addison Road. 42 go skrbi j. težje pa je bilo s žavo ter jo nadomestiti z ve-Hrvati, 'ki so bili tedaj vod. likesrbsko. Leta 1336 se je dal :raljem Tomislavom na vr-mcu slave. Tedaj je bil ves ilkanski polutok razven Carigrada in Hrvatske pod bul-irsko vlado. Grki so pisa igledali to slovansko 4ttoč in se zvezali z nekim srbskim :zom, ki je prišel mesto na :stol ,v bulgarsko ječo. Silna irska vojska se je valila ičela ob-Ca- v Skoplju kronati za carja srbskega, bulgarskega in grškega. Grki si v svoji zadregah niso znali drugače pomagati, kakor da so poklicali iz Azije Turke na pomoč. Dušan je hotel vzeti Carigrad, in krenil je s silno vojsko tja, toda na potu je umrl. Turki so se kakor povodenj začeli razlivati na vse strani, srbski vefikaši ?o 'm Iščem svojega brata Antona Pakish, slišal sem. da stanuje nekje na Chisholm, 'Minn. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli javiti na moj naslov. John Pakish, Bedford, Ohio. 42 Delo dobijo močni in dobri delavci za "fondro" Navadni delavci, dumperji in pomagači molderjev. Oglasijo naj se samo oni, ki hočejo stalno delati. The Ferro Maschine in Foundry Go. Hubard ave in 66th St. (43) Soba se odda v najem brez hrane. 1091 Addison Rd. Vpraša se lahko v Kaušekovi trgo-vini. (41). NAZNANILO. Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da sem se preselil s svojo trgovino, prej na 5823 St. Clair ave. na 6033 St. Clair ave. Priporočam se vsem, da še nadalje ostanejo zvesti odjemalci ko diosedaj, ker bom vsakega postregel po najboljši moči. (43) LOUIS GORNIK, 6033 St. Clair ave. Lepo opremljena soba se dobi pri Slovencu na 1016 K. 64th St. Frank Kastelic. (42) HIŠE NAPRODAJ. Sedem sob, velik lot 11a Metla ave. Cena $2300. Tak, j $400. drugo na male obroke. Hiša, sedem sob na 61. cesti, za dve družini, hlev. lep lot. Ceim je $3000, plača se takoj $500, drugo na male obroke. Hiša, devet sob, 2. družini, na K. 62, cesti. Lot 40x140, škriljeva streha, cc 11a $3000. Hiša 13 sob, 3 družine na Standard St. velik lot, rent na mesec $35, samo $3600. Lepo urejena hiša na F.. 58. cesti za 3 družine, .škriljeva streha lep let. Cena $4200. Še mnogo drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. f*i St. (4 6) VAŽNO ZA NEVESTE! Kadar potrebujete vaše poročne obleke, vence, šopke, šlajar-je in v-e drugo, kar nevesta potrebuje, ne pozabite si ogledati moje fine in moderne prodajalne s svežim blagom, kjer dobite najlepšo ■ ?alogo svilenih oblek in drugih potrebščin. Vsaka nevesta iViia v takem slučaju velike stroške ,če pa želite vaše stroške zmanjšati in prihraniti denar, kupite vse, kar potrebujete pri meni, ker cene blagu so vedno najnižje. Za obilen obisk in. podpiranje mojega novega podjetja, se najtopleje priporočam in bom tudi vedno hvaležen, BENO LEUSTIG 6424 St. Clair ave. Tretja vrata od Addišon Rd. -j---(43) Takoj dobijo delo slovenski mizarji. Stalno delo in dobra plača. Oglasite se pri J. Holat, 3890 Washington Park Boulevard. (42) NAZNANILO. Sestram Slov. S kolicam, št. (v2 SDPZ se tem potoni naznanja, da se je pri mesečni-seji 1 členilo, fla se kerporativno udeležimo veselice, katero priredi društvo Slovenski Sokol, na 30. maja v Grdinovi dvorani. Nazdar! Fany Trbežnik. tajnica. Pozor. Najbolj moderno popravljanje čevljev. Delo se naredi, dokler čakate v delavnici, takoj. Rabi se najboljše usnje. Vse delo garantiraho. Najnržje cene. Roos Greco in brat, 5801 St. Clair ave. Dr. M. B. GA L VIN, zobozdravnik 7104 St. Clair ave. Je zopet začel s svojo prakso po tritednski bolezni. Urad je odprt vsak dati od 9. zjutraj do pol devetih zvečer. (44) NAZNANILO. Članom dr. Slovenec, št. 1. SDZ se naznanja, da je društvo sklenilo pri mes. seji, da se korporativno udeleži veselice društva Novi Dom, št. 7. SDZ. 30 maja. Člani so prošeni, da se zlberejo ob 1. tiri solč. čas v dvorani, odkoder se odpeljemo na prostor, kjer se vrši veselica, stoj) 125 Shore Line pri Drugoviču. Bratski poxdrav A. Oštir, tajnik. rika vam prinese dobro zdravje, ■ ' F'" f Ali ste dobrega zdravja? Ali- so vaša jetra delavna? Ali je vaš sistem v pravem redu? • : - ' • i®«- Skoro vsakdo rabi plin. Ali imate dober apetit? Ali je vaša kri čista in živci normalni ? Ali dobro spite? Ali ne kašljate, imate razne bolečine in bolesti? Ne. — Toda vi želite dobrega zdravja, ker zdravje je največje bogastvo na svetu. Elektrika, kakor se rabi v moderno urejenih prostorih, povrne zdravje, kakor je poivr-] nila tisočerim ljudem v zadnjih dvajsetih letih. Mogoče je izmed njih kaj vaših prijateljev ali sosedov? Njih imena, naslovi ki pisma zahvale za povrnjeno zdravje so na razpolago v našeni uradu in dobrodošli ste. če jih pridete brati. Ponosni smo, kar smo naredili za te uboge bolnike in zadovoljni smo, ker smo dosegli uspeh. Gotove, da rabimo mi zdravila, rabimo serume, anti-tok-sine 111 vse najbolj učene meto-j de te dežele in Evrope, pač pa: mi ne izdelujemo navadnih zdravil, da bi jih napolnjevali >: strupom, ki polagoma krade zdravje, da človek hira. Mi ne zatremo krasnega naravnega dela, pač pa pomagamo naravi najbolj modernim potom, da dobimo svoje prvotno zdravje in živahnost. Naše zdravljenje zopet popravi vaš sistem, in v kratkem času postanejo vaša lica rude-ča. spite dobro, vaš apetit je boljši, na teži pridobite, vaše bolečine in kašelj z.gine, in začnete se veseliti novega zdravja. z jako majhnim denarjem v primeru s časom in izdatkom. Zdravljenje, kakor se vrši v naših uradih, ki so največji in najbolj moderno opremljeni v tej deželi, je prineslo zdravje stoterim bolnikom, o katerih .so se zdravniki izjavili, da morajo biti operirani, ali pa da bodejo umrli, in sicer v zelo kratkem času. Slučaj revmatizma, bolezni v pljučah, jetrah in nervoznost so se pri na* ozdravili popolnoma. Najboljša zdravljenja se do> godijo med bolniki, ki trpijo v grlu. ledjih ali- pljučah, in ?i-cer pridejo k nam taki bolniki, ki so zgubili že vse upanje, pa so vendar ozdraveli, sedaj delajo in se boljše počutijo kot kdaj prej. fn ti slučaji so naši najboljši dokazi. Pridite v naš urad, ne da bi se ozirali, kaj je vaša bolezen. Mi vas popolnoma preiščemo s pomočjo najbolj modernih sredstev in X žarkov ter z drugimi aparati, in vam povemo, kako pridobite zdravje z majhnim denarjem. Uradne ure: Od 9. zjutraj od 4. popoldne. Od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—12 zjutr. Dr. L. E. Slegelstein, m Room 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. Pozor rojaki! Naznanjam, da bom otvoril 27. maja dobro urejeno groce-rijsko prodajalno zajedno z mesnico, in sicer na 663 E. 160 St. Dobra postrežba in naniž-je cene so jamčene vsem odjemalcem. Priporočam se rpja-- I Austro-Americana s. s. co. Dlrolitaa voftn{n med New Yori om lu AvMtro-Ogrsko < Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, ka bi ne tretjega razreda na ladiji Kaiser Franc Joseph I in Martha Washington. Govorijo se r«i avstrijski jeziki. Parniki od plujejo iz N. Y ob 3 pop. ARGENTINA Mav 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th Phelps Bros, & Co. t 2 WwtiigtM SL Now Ywk, N.T. I ali pa na pritnaoe «f»nte t Z. D. in Canada Skoro vsaka družina v Cleveland«) rabi pH«, ▼ hiši in trgovini. Zakaj? Ker plin je cenejši kot premog aH les, ne dela nesnage v hiši, se hHro prižge in ugasne, hrani denar, čas in udobnost. Če ne rabite plina, pridite t naš ttrad hi povejte, ki j hočete imeti. The East Ohio Gas Company 1447 EAST 6th STREET ________U- -B W SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi slovenske trgovine, v katerih dobite danes vse, kar potrebqjeto zrn. mM dom in vaio družino. V naii popolnoma nanovo urejeni trgovini dobite veliko izbero, pdhištva, kakor omare a« obleko, kuhinjske omare, omare xa porcelan, nks, stole posteče, žimnice, posteljne preproge, kovtret raznovrstni porcelan, kakor krožniki, za meso in juho, razne skledice, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, nože, vilice, žlice, in ie sto in sto rasnih drugih posod in priprav, !□ ae rabijo pri hiši. NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO....................... 10c. Poleg te trgovine pa imamo tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročila za ko^je in automobile za vse prilike. Cene vedno najnižje. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, SLOVENSKI POGREBNIK IN BALZAM1ST. TRGOVINA S POHIŠTVOM. T.trH~ms-K 52O8 St. Clair-av t«i rvto*. rama JOHN GORNIK, Sloven m k i fcrojač, ms ST. CLAM AVENUE. Priporočam •• v««m rojakom v nakup I apt h, modami!« Id lipa* nlh spomladanskih in tatnih oblak tar aukanj. Prodajam oblaka po meri In ia narejena. Priporočam ae slavnim slov. diuMvem v napravo uniform In Izvrlujam vaa druga krojaika naročila. Priporočam tudi svojo voli ko zalogo vaob aaoftklh potrobttln. IW Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. Telefon Princeton 2402 W fivoj le 4»voJImI MOMOlOlOlOtOMC^ J. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. 6123 8T. CLAIR AVE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. fflOIOIOIOIOlO^^ SLOVENSKO PODJETJE Zftvnrujem proti og-njsi Iti drugim oeggodnm. n POSEBNOST ! Varnostni bondi aa drufttvcae uradnike po 25c od $100.00 na leto. — Javni notar. — in nasveti zastoqj. Prekinjeno delo Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu telesu. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaostal. Zgodi se, da želodec nece sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtja je posledica. V takiih slučajih je najbolje zdravilo l REKI RIO DE LA PLATA POTOPISNI ROMAN. Ameriko' L. J. P. priredil "Moj prijatelj je, in major era je bil blazen dovolj, ga je pripeljal sem. Sicer brez mene posli sploh ne ejo b'ili zgolovljeni. Seiior podpiše leontrakte za t, jaz pa v imenu Mr. Hnn-Viditc torej, da je moja nedotakljiva/1 v jjj- * # **I« kdo bo podpisa! od moje I M V m--- tnuu?" "Bden vaših zaupnikov, ki g* pošljete v Buenos Ayres." | "To je pre«evamo za mene." tRi imate vendar med svo-ljudmi osebo, ki se ne boji rnosti. "Dobil jo bom. Sedaj vas pa m, da se podate s svojimi iši v svojo sobo, docim jaz posvetujem stemi go- "Gotovo, senor. Le dovolite da poprej še povemo, kaj proti majorju Cadera." potrebah "Vendar je. Na kratko ho-po ve da ti vse." i doc i m st Jordan vsede, rte, kar se je na našem mjn pripetilo. Major me ,« smrtonosnim pogledom, ičam, pokličem svoje toda so mi priča .za vse, iem povedal. , ste povedali/' reče Jor-"je isto, kar sem slišal od rja. Vsaka stranka hoče ij za sebe izkoristiti. Na-torej temu konec in da se ni ničesar zgo- li jaz sem pripravljen k lenor/' odvrnem. "To-itevam p* v^e, kar se je vzelo, da se mi vrne." »J Tu pa preveč zahte- jpoveljuje vašim voja nik ali ropar?" tako, ker z roparji imeli nobene kupčije. Po-vojak nikdar ne ropa. Ko deli, da sem vaš trgov-prijatelj, ne morete niti tka dvomiti, če mi vrnejo lastnino ali ne." o so vaša naziranja. Od-te se vseeno, in rezultat povemo pozneje. Kakor smo končali posvetovan-ras pokličemo." po**"gncm tovarišem, gredo za menoj. Vrata za sapafcnejo. Potem pa ču-pritajene glasove, oro je minula ura, predno aopet pokličejo. Jaz ko-takoj k mizi in se po-vim takoj poleg Jordana. In p nisem naredil brez name-, Irer v njegovi bližini sta k moja revolverja. Major ra je imel čuden obra*. lo se je, kot bi se jezit, sem opazil skrivno vje na njegovem obra-l Najbrž je bil sklep, katerega So baš kar naredili, neprijeten za njega, toda obljubili so an pozneje zadoščenje. "Gotovi smo, senor,," reče Jordan, "in lahko si častitate, Kr ras pustimo t»ko poceni." * "Nikakor ne, ker mi ne zahtevamo nobene milosti od vas. Kaj ste sklenili plede moje osebe?" "Vas ne bomo ustrelili." "Lepo. Torej lahko zopet ramem svoja dva revolverja." Hitro zgrabim za orožje, vtaknem je za pas in stopim par korakov nazaj. "Stojte!" zakriči Jordan. "Mi vam ne moremo dovoliti, iti nosite orožje." "Zakaj? Jaz sem obljubi), da ae pustim ustreliti, če vi tako okaiete, ker pa tega niste storili, torej sem upravičen do svoje lastnine.'' "Vi me silite, da vam od-vzamem orožje. Kakor hočete. Major Cadera, vzemite mu orožje." Majorju to poveljo ni nič kaj ijalo. Sicer stopi proti meni, vendar ne prav blizu in rr-U: z orožjem." če hočete, se-"Toda bojte mojih pestij. katere ste že enkrat občutili." In pokažem mu pest. Major se obrne k Jordanu in reče» "Slišali ste, senor. On neče izročiti orožja." "Toda jaz želim, da se to naredi," kriči Jordan. "Takoj mu vzemite orožje." Major je v zadregi, iz katere ga pa rešim s tem, da rečeni r "Ne silite ga, da se me dotakne. ker ga takoj pobijem na tla." Ne pozabite, da 1)o tudi on nasproti vam rabil orodje, ker ima pištole.'' "Do sedaj — da, toda sedaj ne več." In med tema dvema stavko ma se bliskoma vržem na ma jorja ter mu zbijem pištolo iz rok. Major /akollie in naredi kot bi hotel seči po eni. "Nazaj!" zakličem. "Sicer streljani na vas iz vašega re volverja." "Diabolo!" kolne Jordan "To je preveč. Pomnite, da smo tudi mi oboroženi. Kaj morete proti nam? Oddajte svoje orožje in sicer takoj, ker drugače pokličem svoje vojake." "Da, orožje bom oddal, toda ne vam, pač pa tem lju dem." Jerbateru dani revolver, kapitanu pa svojo pištolo, dočim obdržim drflgo za sebe Potem pa hitro skočim pn t; vratom, katera zapahnem, T dann pa pomolim revolver pori in rečem: "Vaši ljudje ne morejo v to sobo. Sicer pa če jib pokliče te. tedaj takoj streljamo." To vse se je zgodilo blisk 3-mn, f.astniki sicer drže svoje pišttle pripravljene, toda se ne. drznejo streljati. Krmilar je ft'»pil za Jordanom in poželj'-vo mežika meni nasproti. "Sveta nebesa!1' zakliče Jordan, "ali je kaj tacega sploh mogoče? Ali mislite v resnici, da je tako lahko nas postreljati. Jaz na primer zgrabim tu — za — oj gorje!" Jordan je hotel zgrabiti za pištolo, toda je moral to opustiti, kajti v tem trenutku mu stisne krmilar roke, da Jordan glasno zakriči. "Pustite orožje, mož, sicer vas stisnem kakor( citrono," reče krmilar. "l^e začnite, senor", reče proti meni obrnjen, "sedaj je enkrat prišla prava prilika za mene, da primem moža za bedra, da niu bo tekla voda pri čevljih ven." "Sustite me!" kriči Jordan. "Adut, ti mi še roke zlomiš." Nihče se ne drzne Jordanu pomagati. Na vse častnike so merili moji tovariši, in poleg tega razjasnim še jaz gospodom položaj: "Ce ne odložite takoj orožja, tedaj zapovem jaz temu možu, da zdrobi vašemu poveljniku prša. Povem vam, da bodete kmalu slišali pokati kosti. Torej proč z orodjem. Ena — dve Komaj zgovorim dve, že leži na mizi. Sicer se pa častniki niso bali, ker so itak vedeli, da se jim ničesar ne zgodi. Na ic/brazu generala opazim celo izraz zadovoljstva. On je bil najbrž dobro opsovan, ker sem ga vgnal v kozji rog, in sedaj se je zgodilo vrhovnemu poveljniku ravno tako. To ga je na tihem veselilo. "Poberite orožje!" rečeni jerbateru. In jerbateri si tega ne dajo dvakrat reči, tako *da s« imeli naši nasprotniki sedaj samo še svoje sablje, katerih se pa nismo bali. Potem pa pomignem krmilarju, naj spusti Jordana, ki se zmučen vsede na stol. dočim mu jaz rečem: "Sedaj ste zvedeli, da ni tako lahko odločevati o življenju drugih, o katerih mislite, da So navadni postopači, v resnici pa pošteni in pogumni možje. "Ne pozabite, da je tisoče mojih vojakov v bližini," reče Jordan. adutov *e ne h k sledečemu načrtu? Mi vas zvežemo kot čredo konj, nakar zapustimo to sobo in se podamo skozi sredo vaših vojakov proti morju. Ako pade vasm. adutoni v glavo, da nas napadejo, tedaj postreljanio naj-prvo vas, predno se udanpo. In če nas ne pustite v miru, sem popolnoma cdločen, da kaj ta •cega storim. Imel sem opra viti še z drugačnimi ljudmi kot z vami. Prebil sem se skozi stotine Koniančev in Apačev, in vendar je en sam od teh več vreden kot dvajset vaših adu tov. Prišel sem k vam kot prijatelj, toda vi ravnate z menoj kot / lumpcm in falotoin, in celo sedaj, ko sem vas prepričal,' kako velikansko korist imate od mojega obiska, mi stavite zahrbtno past. Za mene niste več mož. ker na vas se ne sme človek nikdar zanesti, roti temu. Ali ste sedaj zadovoljni ?" Generalu še naročim, da mi morajo potrditi pismo, v katerem potrdijo, il v resnici toliko nepreviden. da je segel v roko in re-kef: "Tu je moja častna beseda, da sem vse oddal." Komaj pa /govori te besed, zakriči naglas bolečine. Krmilar ni spustil njegove roke. pač pa čimdalje .'huje pritiskal. "Cielo, cielo," kričt major. "Spustite me vendar." "Kje je denar?" vpraša krmilar, ko roko vedno huje stiska. "Jaz ga ninfšm, v resnici ga nimam." "Imaš ga lopov. Zdrobim t roko v moko, če ga takoj ne daš." "One dolor, (jue tormento!' kriči Cadera in skača i obema nogama. "Jaz nimam ničesar — ničesar, jaz — jaz —" "Spustite ga," zapove gene ral. "Saj vendar kaj tacega ne moremo--" i Naprej pa ne more. ker krmilar surovo nad njim zakriči: "Molčite! 2e vem, kaj delam. Ta lopov, ima že na obrazu zapisano, da je hudoben človek. Pazite, takoj bo priznal, da ima denar." In krmilar stisne majorjevo roko, da so skoro kosti škripale. Major ne more več zdržati ter zakriči: "Sveta nebesa, jaz.— da. ima ga." "Kje imaš denar?" vpraša Larsen, ire da bi spustil roko. "V klobuku." "Ven 7. njim — takoj." Larsen vzame denar, ga pokale generalu in reče: "No, kdo je imel prav, vi ali jaz? Boga prosite, da vam da ravno take roke kot so moje pa vam bo vsak tat tatvino priznal. Ta famozni gospod major bo precej dolgo časa vr-jel, da ima sto prstov na roki, upam pa, da z njimi ne bi. več kradel." Eštancijero spravi denar. Jordan pa. za katerega je bil položaj najbolj mučen, se zdaj ci obnie k njeni in vpraša: "Ali ste sedaj zadovoljni, senor ?" "Popolnoma. In upam tudi, da bo sklenjeni mir večno tra-jal." "Torej grem. da preskrbim za vaše stanovanje. Če imate kaj želj. obrnite se na stotnika tukaj, ki vam b0 postrdgel. MoJ gost ste." In Jordan odide zajedno z generalom in majorjem, ki me strupeno pogleduje. Gotovo je mislil na novo maščevanje. Le stotnik ostane za trenutek pri nas. Obrne se k meni in reče s tihim glasom: "Senor. čudno pravico delijo tukaj. Pridružil sem se tem četam, ker sem mislil, da delajo za dobro stvar, sedaj pa vidim, da so navadni sleparji in roparji. Prosim vas tore), da mene ne sodite po "drugih, ker tudi dalj časa ne boni ostal. Dotedaj pa lahko vedno računate na mojo pomoč." "Srčna hvala^" odvrnem, "in prav veseli me, ker dobim tukaj moža. ki ni tako pokvarjen, kot je ostala banda. Saj ni skoro nobenejga vojaka, pač pa sami roparji in brigandi." Dalie prihodnjič. večjim trudom so rešili otroka. Sinček je povedal, da je hotel sebe in svojo sestrico zaradi tega umoriti, ker jih mati ni vzela s seboj na izprehod. Pariški apaii. Iz Pariza poročajo: V bolnišnico predmestja Deins so pred kratkim prinesli voditelja apo prllrr 1 tako tudi nn anotraj tI1t»-i ^^[lobrim u*pc-liTim. Vtemlte It tri kftpUtrr ■ poln I m kuiitncm ▼ode. 2."> in 5oc po lekarnah aH naravnost od F.Ad. RICHTER k CO. 7440 Washington / Street, \ New York, N.Y. nk Sakser Glavni urad : 82 Cortlaildt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND. O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubL ki je imel nekaj plemenitega na sebi. Ko preteče deset minnt, po-vrata. Hitr0 st Mlada samomorilca. Iz Budimpešte poročajo: Stavbinski podjetnik Emorih Ehrenwald