Slovenci na letoviiča na Koroško.*) Slovenski svet ti si krasan! Le malo dežel je v Alpah, ki bi se glede lepote mogle kosati s Koroško! Lepa je Švica, lepa sta Tirolska in Francoska, toda vsega, česar ti nudi narava tam, vidiš tudi lahko v tužnem Korotanu, posebno v slovenskem delu! V tem oziru ga lahko nazivamo »rožni« Korotan in opravičeno je ime »Rožna dolina«. Ne bomo razmotrivali odkod prihaja to ime. Zadostuje nam, da je dolina res rožna, o čemer se lahko uveri vsakdo. Ne samo mogočno gorovje, ki utešuje želje hribolazca. tudi mična jezera krasijo naše doline! Ni treba posebe priporočati hribolazcem raznih vrhov, ker znani so dobro vsakemu! In mična jezera? Vkijub velikemu slovesu Vrbskega jezera širom Evrope se naši slovenski letoviščarii le malo ali sploh nič ne brigajo zanje! Je pač žalostno dejstvo, da domačini ne vedo ceniti svojega blaga in krasote svoje zemlje. Vkljub vsej njeni veliki zanimivosti se mu zdi prevsakdanja ^in prepušča jo rajši tujcu v občudovanje! Tako videvaš po leti ob Vrbskem jezeru, med obilico letoviščarjev le malokaterega Siovenca, četudi leži jezero^ v popolnoma sloven. kraju. Preskrbljeno * Slovenske liste prosimo, da bi po možnosti ponatisnili ta poziv. Dopisniki. je za hotele in primerna sianovanja, kakor pač boljših tudi drugod ni. Seveda niso podjetja v slovenskih rokah, ali temu je tako tudi drugod. Vrbsko jezero je veliko bolj znano med tujci, posebno Nemci, nego med Slovenci! Slovenec seveda hodi na letovišče kam na Laško ali Nemško, v Švico, na Tirolsko itd., v kraje, ki niso prav nič lepši in tudi ne nudijo več nego naša slovenska domovina. Tudi Baško jezero ne zaostaja za Vrbskim, kar se tiče lepote ali prometa, samo da ni tako obsežno. Priporočljivo bi še bilo tudi Klopinjsko jezero na Spodnjenr Koroškem, kjer je za tujce ravno tako vse najpripravnejše urejeno in ne drago! Zalibog, da ni nikjer najti Slovencev-letoviščarjev! Lahko bi našteli še veliko lepih kra5 jev, kjer se mnogo skrbi za tujce, v Beh pri Železni kaplji, v Tolstem Vrhu pri Guštanju v Kotljih istotam, v Rablju v Kanalski dolini itd. Da so naši slovenski kraji, oziroma da je slovenski del Korotana res lep, o tem nam govori ogromno število tujcev - Nemcev, ki prihajajo redno vsako leto! Čehi so edini med Slovani, ki so dokaj zgodaj spoznali krasoto slovenskega Korotana. Postavili so pod Orintavcem takoimenovano »Češko kočo« in vsako letc prihaja veliko Čehov na Jezersko pod Orintavec. Jezersko pa še ni najlepši kraj Koroške. V Rožni dolini, ob Vrbskem jezeru, v Kanalski dolini vidiš še veliko lepših mest! Zal. da Čehi ne zahajajo tudi drugam in se bolje ne seznanjajo z našo Koroško. Da se slovenski letoviščarji tako izogibaio Koroške, temu utegne biti vzrok politično razmerje med prebivalci. Toda o tem se vendar na letoviščih ne opaža toliko in gotovo ni tehten vzrok! Dohajanje slovenskih Ietoviščarjev bi imelo veliki pomen za narodni razvoj med koroškimi Slovenci! Ljudstvo bi spoznavalo. da niso vsi tujci samo Nemci, marveč da so tujci tudi Slovenci, da so ljudje na svetu, ki govore isti jezik kakor zatirani koroški prebivalci sami. Tako pa vidiš v najlepših krajih same nemške tujce, kar vpliva neposredno na domačine, ki se polagoma navzemajo nemškega duha. Na ta način se ponemčujejo počasi in sigurno naravno lepi kra]i, kakor to opažamo ravno ob Vrbskem jezeru! — Zaradi tega tudi nemška narodna obrambna društva posebno podpirajo delovanje društva za tujski promet, takoimenovani »Fremdenverkehrsverein«. Poznajo pač veliko važnost takega delovanja. Hvaležno delo »Sl. p!an. društva« bi bilo, ako bi akcijo glede tujskega prometa, oziroma letoviščarjev vzelo v svoje roke ter bi s tem nekako zajezilo ponemčevaino delo »Fremdenverkehrsvereina«! S tem, da prihajajo nemški tujci v naše kraje, nastaja tudi potreba po nemških napisih, na kažipotih, gostilnah in trgovinah! Slovenec je pač mojster v prilagodenju k tujinstvu. Tako skrbi torej tudi tujski promet za to, da popolnoma slovenski kraj dobiva nemško lice, in tujec ima vtisk, da se nahaja sredi nemškega raja! Ne samo zaradi lepote dežele je vredno hiteti na Koroško! Tudi v zgodovinskem oziru nudi Koroška marsikaj! Tu se lahko zamisliš v lepe, starodavne čase gospostva slovenskih knezov — na »Gosposvetskem polju« blizu Celovca — ter gradiš v duhu mesto Virunum istotam! V glavnem mestu si lahko ogledaš razne izkopine tega kraia. Tudi v Podjunski dolini najdeš mnogo izkopin, kakor n. pr. pri -*Sv. Herni« blizu Klobasnice, kjer je stal tempel boginje June in kjer ie še videti razvaline močnih gradov poznejših časov, kakor »Hudi grad«, »Žinek« itd. Potnik more občudovati razne narodne noše v Rožni ali Zilski dolini ter si tudi obenem ogledati stare narodne igre (ples pod lipo pri Ziljanih). Prilike je tudi za proučevanje starih slovenskih narečij, kakor Podjunskega ali Ziljskega. Korotan nudi torej dovolj vsakomur, ki se zanima! Slovenci onstran Karavank! Prihajajte k nam v naš !epi Korotan, dokler je še v naših rokah! Čemu naj je predor Karavank? Marli v to, da se lažje dozida nemški most do Adrije? Ne, ne! Krepi na} marveč osamljeni slovenski Korotan, ki nudi izletniku tudi mnogo užitka in razvedrila!