Lea Fatur: Volčji davek. t-.
PRAGOZDI, moč-rirja in neobljiideiii svet — to ji- bil v preteklih stoletjih dom zvcrin. Njih ohlika in velikost se nam sccji dan-danes neverjetna. Človek. ki se je holel naseliti oh gozdu. ob moovirju. jc mo-ial poprej pokončati zveri. Tudi niso prazne pravljice o krilatih zmajih, o kačah vts likankah in o volkovih mc-sarjih. Koliko mest in trgov je nastalo šele potem, ko je ubil pogumen vitez zver. ki je poŽirala vse živo. kar ji je prišlo v bližino. O<1 vsega lega hudega nani je ostala danes le se volčja nadlogo, ki je zlasti močna po 'rtuskih in sibirskih go-zdovih. Tudi se Še ni zatrla po Slavoniji in dalje dolit kjer so šc vcJiki gozdovi — celo še pomnožila se jt* po svetovni vojni. Kako hudu fe bila ta nadloga v starih c-asih ))o AngleSkcm, num priča ukaz kralja Kdgarda, ki je naložil leta 973. $xo-jim podkraljem dolžnost, tla mu iuorajo poslati letno vsak po 300 volčjih glav.
Stari zapiski poročajo o tem tole: V severnih močvirnih delih angleskih grofij so se pomnožili volkovi strahovito. V Valeški grofiji so prihajali kar v čredah na ravnine. Uničili so cele Črede živine. Spustili so se tudi v vasi in podavili otroke ter odrasle. In volk, ki jc okusil človeŠko meso, ni maral potem vcč za drugega. Strah pred volkom je bil tedaj tak, da so zapuščali Ijudje vasi in da so ostala polja ncobdelana. Že tedaj je nastala pravljica o volku-mosarjn, ki ga ne zadene nobena pusčica.
V tej veliki sili so šli kmetje h kralju P^dgarju in ga prosili pomoči. Kralj Edgar je bil tedaj ravno v Chestru, kanior je bil pozval vse potl-kralje in plemiče, ki so imeli o*l njega posestva v užitku, da mu ponovijo s prisego svojo zvestobo. Tu je skrbel kralj, da pokaŽe svojo moč in bogastvo. Kazkošne veselice so omamljale plemstvo. Imenitno so peli potujoei pevci ua vožnji po reki Dee, ki loci Angleško od Valeške grofije — o vožnji v ladji, pregrnjcni z zlatotkanimi preprogami. In sam kralj je bil krmar U-tadjc. Osem podkraljev jc veslalo. Bili so ogrnjcni v kraljevske plasče, na glaTab so imeli zlate krone. na rokah zlaie zapcsinice, in tako so vozili svojega   vrliovnepa  kralja.
Po končaui vožnji jt.1 bila vclika gostiju. Na to so prispeli kmetjts ki so prosili Edgarja ?.a pomoe. Kralj ni verjel, da bi bila volčja nadloga tako vflika, saj ni bilo v gozdovih poleg tijegove prcstbliiice liobenili volkov, vendar so se ob zori drugcga dne napotiJi vsi kraJjevi goatje jia volkove. \sak je imel zeleno obleko, srebni tulec, pusČice in zlat rog. Kraljevski znak je pa         —
nosil samo Edgar. krono in dragoceno obročnico.
Sto krepkih iovcev in celo krdelo izbranih. psov je sprcmljalo gostf. Ivralj Edgar se ju na žalost prcpričal, da so pritožbc kmetov prav'.upravi-čene. Že prvi dan so ubili tu več volkov ko v drugih gozdih celo leto. Drugi i!an so razsnesarili volkovi vee lovskih )>sov in ranili nekaj lovccv, tretji dan pa niso hoteli psi več iz hleva. Pa tudi lovci sami bi radi počivali. Toda prihitel je loiiet, se vrgcl na kolena prod Kdgarja in tožil, da je prilomastil zvorski volk, posebno moč-an in velik, v pastirsko kočo in raztrgal ondi pastirja, žcdo in otroke. Gostoin se je zasmililo *rpeče Ijudstvo. Edgar je pozval fovske tovariše, naj gretlo brez psov 7. njim vreti 2a volkom, in je poJožJJ svojo ohrocnico n« dijžo kot darilo tistcinu, ki ubijc teg:a voJka.
Kraljevski lovei so se rcs zapodili v posti gozd. Zverina sc jc pa poskrilu in psov tii bilo, da bi jo izsleilili in pregaujali. Tidgar je svctoval, naj išče volka vsak lovec zase. Ločil se je o<] tovariŠev, zablodtl dale^ v šumo, da ni nihee -več odgo\arjal nu klic njegovega roga. Tedaj se je prepustil volji svojega konja. Ta ga zancse izvtrn gazda na kraj, kjer loči potočck grofiji Chester in Seropvil. iNa tem kraju je zagledal kralj širno pšeiiično polje in ob njem dec-ka, ki je žcl, tik ob potokti se jc pa igrala desetleina deklica z malim otnikom. Onstran potoka jo pa prihajal volk, tako velik, kakrsuega kralj še m videl. Bil je tako besen in divje najcžene rdeČkasie tllake in rdefe žaročih oči, da je št* kralja stresel mraz. Volk-mesar se je pripravljal ua skok preko potoka — im otroka. kateru je žc požiral z oČmi. Deklica }v zavpjJa, in icdaj j** prihitcl deček. majhvn in s)ahotm. pa se jc postaviJ s svojim srpom pred deklico. Toda kaj bo opravil proti volku s svojim borc orožjem? Volk se je pognal v skok... Kar prifrČi puščica 111 se zabotio volku v oko — volk pade, se premetava ... Otroci se ozirajo po rešilcu, ki prijczdi. skoČi s konja in potegne svoj lovski nož. Prijazno vpraša decka: »čigav pa si, mali junak?« Dečck pove, da je sin svobodnjaka, lastnika tega polja. in da je bil prepričan, da ubrani dete in svojo scstrico s srpom. Pomaga potem kj-alju odrezati in natakniti volčjo glavo na kol. Nato pelje kralja v hiŠo za  poljem, in tarn je ])il trudni  in lačni  kralj pogoščen,
Drugi plemiči so se tedaj zbirali okrug mize v Chcstru. Bili so neje-voljni, ker so prišli praznih rok domov. Kar začujejo klicc veselja in za-gledajo kralja Edgarja z volčjo glavo na visokem kolu, poleg njega pa stopa decek v kmečki suknji.
^Kaj pravite, tovariši,o-  so je postavil  Edgar,    uli sem   zaslužil  darilo?«:
»Tvoje je!« so zaklicali podkralji encxlušno.
»Č6 je moje.* je rekel kralj in mignil dečku, da stopi pred plemiče, -,Če je moje, podarim vse to junaku, ki je hotel braniti 9 srpom dvoje otrok pred zverskitn volkom. Po^zdignein ga tutli v plcmiski stan in srp mu dam v grb.«
Veselo so pritrdili plcmii-i kralju Edgarju. Pri večerji je scdel novi ntali
plemič poleg kralja. \   razgovoru so prosili gostje kralja Kdgarja, naj bi jiin
preložil visoki davek draguljcv in zlatn, ki so ga dajali kralju vsako leta.
I    Edgar je res sprcmcnil ta davck tako. da tnn je inoral vsak podložni potlkralj
j   poslati na leto 300 volčjih glov.
Uspoh tega davka je biJ tolik, da ni bilo v par \eiih vce nobcnegn volka na Anglfškcm.
^^—MM——M 121