Leto IX. V Celju, dne 22. decembra 1899.1. Štev. 51. — vsaki petek v tedna. — S>opwi naj se tsToiijo pofiiljati uredni&tvu in eicer frknkiraol - Itokopiai se ne vračajo. — Za inserate se pladnje 60 kr temeljne fti ter od *«ako p*irt-vrst« po kr. »» rw»ii?>kra4; sa večje inserate, kakor tudi za maojokr&tno ina®rinuye primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., jurf M* 1 gM. M kr., a» Cotrt leta S) kr., katera naj a« t»6ilj»: OpraTnUtru .Domovine" v Celji. Slava Bogu na višavah! Mir ljudem na zemlji! In zopet smo kristjani pred pragom onega velepomembnega dne, ko obhajamo početek zve-ličalnih naukov, spomin na rojstvo Onega, ki je postal preporoditelj iz duševne in moralne suž nosti vesoljnega človeštva. Njegov prihod se nam pač ni mogel lepše n&po-v^datj, kakor z angeljskim voščilom: .Slava Bogu na višavah An mit ljudem na zemlji, ki so — dobre volje!" Eden tisoč in devetstokrat se že ponavlja to rajsko voščilo Zemljanom, toda utisnilo se jim še vedno ni v srca! Mir ljudem na zemlji! Kako lepo, kako zvi-šeno doni ta klic, vreden le Onega, ki je vso človeštvo ednako ljubil, ki je želel videti vse zemljane «dnako srečne v bratski ljubezni. „Mir vam. dam, kakršnega vam svet ne more dati!." Videl je Vsegavidni, da je svet nagnjen k hudemu, da ne pozna miru in ljubezni, d« .au-j mu*«- 4 , j, u, 01 Kajnovega hudodelstva živi v eiJnem delu človeštva nagon k preganjanju, zatiranju in pobijanju. Teh popačenih src tudi nebeški klic: .Mir ljudem na zemlj!" jC\ stoletja omehčal, temuč pro£!<*čsvo^krtff se podeduje od roda do roda. .Mir ljudem na zemlji, ki so — dobre volje!" Miru pa ne poznajo naši nasprotniki na pram Slovanom, ker jih tirajo furije k mašče valnosti, ker niso — dobre volje. Kakor ovca med žlvalimi, tako je Slovan že po svoji naravi nagnjen za mir in strpljivost. Slovanov se je tedaj pač najložje prijelo angelj sko voščilo: „Mir ljudem na zemlji!" V prestarem veku že je Slovan vztrajal mirno na svoji naselbini, obdeloval zemljo ter se ni dosti brigal za gonjo svojih sosedov. Le če se mu je krvoločni sosed približal s slabim namenom, da mu zarobi najdražje t«r opustoši sad njegovega truda, prijel je za orožje v pravični obrambi. Tako je živel in še živi danes slovanski rod. Kot veren katoličan poje slavo Bogu na višavah ter želi sebi in soč!o\eštvu mir na zemlji. Drugače naši nasprotniki! Prepir in krvoprelitev ste jim napravila prostor med nami, in s prepirom in tlačenjem sosedov si vzdržujejo danes svcie postojanke v slovenskih pokrajinah. Kajnov« dedščina se jim bere na obrazu, in vse porabijo, da nam dado občutiti svojo maščevalno lastnost. Od vere svojih očetov odstopajo, čustva udanosti teptajo, samo da se odtegnejo vabilu: .Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji!" Mesto angeljskega klica jim je gorjača, mesto ljubezni laž in ščuvanje. Zametvjejo glas „Slava Bo|?u na višavah*. to grjpozna- vajo najvidjega OdreŠeiuk >veg.. vsi ljudje ednako vredni in edna kif,ravni. ker božji Sin je vse ednako ljubil iz ljubezni do vsega človeštva daroval je svoje življenje. Nočejo pa tudi priznavati klica „Mir ljudem na zemlji", ker njih življenje je boj, cilj njihovim težnjam preganjanje in tlačenje. "avist, sovraštvo in krvoželjnost duši • angeljsk^ velčilo med drža vami, narodnostmi in posamezniki. Komaj edno leto je minolo, da smo zaslišali iz Petrograda novi angeljski odn^ev: Narodi, mirujte, države ne prelivajte tedolžne krvi! Svet se naj složi v občem miru, podajmo si roke v geslu: „Mir ljudem na zemlji!" Vztrepetali smo v veselju vsi, ki smo — dob;e volje, blagro vali novodobnega angelja miru ter si prorokovali, LISTEK. Ipavčev večer. Ni bila napačna misel, katero je sprožilo akad. tehniško društvo .Triglav": prirediti slavnosten večer v spomin sedemdesetletnice svojega častnega člana, odličnega slovenskega skladatelja dr. Benjamina I pa v ca. Vsaj je znano, kako radi se kažemo mi Slovenci nehvaležne napram zaslužnim svojim možem in da se po navadi še le tedaj zavemo, kaj je bil in kaj je storil za svoj narod ta ali oni plemeniti rodoljub, kadar zatisne taisti svoje oči. In vendar se spodobi, da se narod spominja svojih vrlih do moljubov tudi za časa njihovega življenja; kaj pomaga hvaležnost akazovati komu, ko ga že ni več med nami, kaj pomaga obsipati mu grob s cvetjem, v življenju pa mu trositi trnje in ga krivično prezirati. In umolkne naj oni, ki govori in blebeče o osebnem kultu tedaj, kedar se gre priznati zasluge kacega vrlega moža, ko je ta še živ. Vrlo jo je torej pogodil .Triglav" s svojim večerom na čast dr. Ipavcu! In o tem večeru nekaj besedi! Zvečer 8. grudna se je zbrala v slavnostni dvorani hotela .Stadt Triest" odlična slovenska j družba Sešli so se tu malone vsi ugledni graški Slovenci, med drugimi naša vsenčiliška profe sorja dr. O. KreS in dr. K. Štrekelj in več tukajšnjih narodnih obitelij. PolnoStevilno je bil zastopan .Triglav", videli smo pa tudi lepo število članov akademičnih društev: .Srbadije", .Hrvatske" in .Slobode". Iskreno je pozdravil predsednik .Triglava", g. Rasto Pustoslemšek slavljenca, ki se je odzval vabilu na ta večer, pa dal tudi duška svojemu veselju v izbranih besedah, da je došlo k tej slavnosti tako lep.o število starejših Slovencev graških in toliko članov drugih slovanskih akademičnih društev. Po končanem oficijelnem pozdravu so zabrenkali člani tamburaškega društva .Slavulj"; in reči moramo, da smo čuli že tamburati tuintam, a tako precizno, taktno in vsestranski dovršeno še pač ne, kakor ta večer. Ša so odmevali po dvorani glasovi tamburic, ko je nastopil g. predsednik prevzel slavnostno besedo. Spretno nam je naslikal žalostne razmere, ki so vladale po Slovenskem tedaj, ko se je rodil nocojšnji slavljenec. V glavnih potezah nam je predočil življenje dr. B. Ipavica, njegovo šolanje, njegove prve poskuse v glasbi in njega napredek v tej umetnosti, in nam v lepo zaokrojeni in pesniško nadahnjeni sliki očrtal poglavitna muzikalna dela Ipavčeva, iz katerih nam odseva duševnost da bomo ob zaključku 19. stoletja lahko klicali z angelji pri Betlehemu: .Mir ljudem na zemlji!" Pa prišlo je drugače, svet še menda ni dovolj napolnjen Kajnove krvi. Mesto onega blažilnega vzklika prinašamo poročila o klanju in pobijanju na bojiščih. Vesoljni krščanski svet bo pač peval v par dneh: .Slava Bogu na višavah ter mir ljudem na zemlji", zraven pa si bo mislil ta in ta, kako nad vladati neljubega mu soseda, kako mu pri-zadjati več škode. Svet Slovanom ne more dati miru, s silo nam potiska orožje, da branimo svoja prava proti onim, katerim je zoperno voščilo: „Mir ljudem na zemlji"! Na trajen mir, na občo bratsko ljubav smemo le računiti, ko bomo zemljepisno ločeni od kletih sovragov. Še le potem se bo razlegal ne le samo po naših cerkvah, temveč po celi Slo veniji klic: .Mir ljudem na zemlji", in ta mir mora biti trajen in blagodejen, kajti Slovenci smo — dobre volje za zemeljski in dušni blagor. • ' ' f .tjfVa: i Grof CMiy - grof ! Skoraj celi d('e leti so begali avstrijski parlament škandali nemških obstrukcijonistov. Trpeli so državni interesi, trpel je ugled državef najbolj pa so trpeli nenemški narodi, ki niso mogli ničesar storiii ne za državne ne za lastne koristi. V areno nemških zverin-poslancev je pošiljala Avstrija vlado za vlado, in odnašali so jih kot politične mrtvece iz arene. Vkljub temu si ni drznila vlada zagroziti razsajal«em, temuč se je končno docela umaknila ter poslala nemirnežem ministerstvo, s katerim so Nemci pač morali biti zadovoljni, ker se v bistvu od obstrukcijonistov ne razločuje. To novo uradniško ministerstvo je podvzelo vse Slovenca, v katerih se jasno zrcalijo njegova čustva, bodisi, da je doma ali v tujini, bodisi, da ljubi, upa, hrepeni ali obupava. Glasno so po dvorani zaorili .Slava-klici" na čast in proslavo Ipavcu, ko je završil govornik svoj lepo sestavljeni govor. Potem je pristopil k slavljencu društveni odbor, izročil mu po svojem predsedniku krasen lovor-venec in mu poklonil in pripel na prsi društven trak v znak svojega posebnega spoštovanja. * Ginjen je dr. Ipavic spregovoril nekako takole: .Najprvo seveda zahvaljujem čestite dame in gospode in vso navzočo akademično mladino za lep večer, ki so mi ga priredili. Dolgočasil vas ne bom z dolgim govorom od mojih starih let, vsaj se me še tudi ni preveč prejela starost. Govornik me je naslikal in moje delovanje v prelepem govoru: vem, kaj zaslužim, in kaj- je dodala navdušenost govornikova. Spregovoriti hočem nekaj o starih časih. Hvaliti jih ne morem. Za moje mladosti smo bili vsi Slo venci nemško odgojeni. V ljudski šoli v Št. Juriju smo se vse predmete učili v nemškem jeziku, le katekizem v slovenskem. In prav tako nemška je bila tudi gimnazija. Spominjam se, da sta leta 1843 samo dva moja sošolca, Lončar in Vrečko, brala Bleiweisove .Novice". Leto 1848 to me je vzbudilo, postal sem Slovenec in tak sem ostal. Vrhutega pa se tudi Čehi ne bodo mnogo brigali za nas, ako se jim posreči izvojevati zmago, nego si bodo lahko mislili: pravi prijatelji se spoznajo v nesreči! Za in proti. ii. Zadnjič smo povedali z ozirom na najnovejše gospodarsko gibanje med štajarskimi Slovenci svoje mnenje o konzumnih društvih in zadrugah, navajajoč ob ednem nekatere njihove prednosti in opozarjajoč na nedostatke in nevarnost, katere utegnejo provzročiti. Tudi »Slov. Gospodar" je nedavno temu povedal in obrazložil svoje stališče, katero misli zavzemati napram gospodarskemu organizovanju. Njegovi za in proti razlogi so, ki zaslužijo, da se jih malo natančneje ogleda in za to bodi z ozirom nanje še enkrat govor pod zgorajšnjim naslovom. Nikdo ne odreka slovenskemu ljudstvu pravice organiziivati se gospodarski, kakor mu nihče ne odreka katere druge skoraj ob sebi umevne pravice. Kdo mu odreka n. pr. pravico pravdati se? Nihče. A kdo mu svetuje pravde in tožbe? Pimeten in vesten rodoljub tega ne stori, dobro vedoč, da so pravde često nepotrebne in da pomenijo za kmeta žal prepogosto šibo, s katere tepe sebe in svojce. Ednakih pravic, katere so kmetu prej v kvar kako' v korist, dalo bi se še mnogo našteti. Med nje smemo z mirno vestjo in trdnim prepričanjem prištevati tudi pravico do gospo darske organizacije. I zadruge in konzumna društva lahko kmetu več škodujejo nego hasnejo, da, z njimi izpostavlja se bolj nego s čim koli nevarnosti gmotnega propada. Dobiček, katerega si obeta od zadrug in konzumnih društev, je pri današnjih razmerah kaj dvomljiv. Pred vsem je treba vsakemu ta kemu podjetju dobro izvežbanega odbora. Odbor je duša vsega zadružnega življenja, z njim rase in se širi organizacija, od njega je v prvi vrsti odvisna korist; z odborom pa tudi organizacija sčboj vse zadružnike oziroma njih premuiicfaje. Recimo, tu ali tam je umestno konzumno društvo, je potrebna zadruga. Je li pa istotam tudi najti sposobnih močij — odbora, — ki so toli gospodarski izvežbane in izobražene, da bi mogle svojo nalogo izpolnovati. Splošno smemo reči, da jih ni. Razumništvo po deželi, izvzemši nekaj trgovcev, so večinoma duhovniki in uči telji. Njih izobrazba, to morajo sami priznati, pa za gospodarska podjetja ni in tudi ne bode. Še manj pa zadostuje čitanje kake gospodarske organizacije se tičoče knjige, ker vsaka izmed njih je več ali manj enostranska in tendenci-jozna, in tudi vse skupaj ne usposobijo dotičnika za tako delo. Zato je treba razven študij, tudi praktičnega izvežbanja in še marsičesar, kar b imenovali — duha. Če pa teh predpogojev ni, in najsibo tudi vse drugo — smemo se li nadejati dobička?! Najprej nam še utegnejo koristiti zadruge ki si stavijo nalogo, priskrbovati kmetu-polje-delcu gospodarska orodja, umetna gnojila in druge potrebščine, katerih bi si sam ali sploh ne ali pa težko omislil. Zadruge pa, ki imajo namen, domače pridelke v prvi vrsti žito, po kolikor možno visoki ceni razpečavati, te so jako, jako vagana reč in o njih bomo govorili obširno prihodnjič. Kedaj morejo konzumna društva koristiti našemu kmetu? Rekli smo že zadnjič, da le takrat, če ne more svojih potrebščin in živil drugje, pri domačih trgovcih ceneje kupovati in če se po njih ne pospešuje in pomnožuje potrata injza kmeta trajno nemogoče življenje. Ceneno blago in cenena živila so pa za kmeta past, v katero se prav lahko vjame, ne da bi ga mogel kdo rešiti. Vsak dan, zlasti pa o praznikih in drugih veselih dogodkih opažamo, kako teka naš kmet v prodajalnice, kako kupuje blago ia živila, katera so še njegovi očetje sami doma pridelali ali pa jih še niso poznali, kakor kave*, sladkorja, riža itd. Pribiti se mora, da živi naš kmet že preveč na kupilu; to pa ne bi bilo v toliki meri mogoče, ako bi za majhen denar ne dobil tega in še boljšega, kar si more sam, če tudi morda po kakovosti slabeje, pridelati. Nekdaj ga je živila skoro izključno njegova zemlja in njegova živina. Pa mi porečete, kdo ga živi dandanes*, če ne ista zemlja in ista živina kot nekdaj. Na videz da. Toda pomislimo, zemlja postaja dražja, obdelovanje dražje, letine slabejše, cene pridelkom padajo, prej neznane potrebe in razvade se ninože, skratka več izdatkov in stroškov nego dohodkov, kam pelje to? In zdaj še konzumna društva! Še caaefš se ponuja kmetu, še večja priložnost izdajati denar za često nepotrebne stvari, še edna prilika več zabresti polagoma pa sigurno v že itak neznosne dolgove. In naj bi še bilo, da kupujejo konžumna društva syoje blago od domačinov. Večina od njih dobavlja ga iz tujine od naših nasprotnikov, največ Židov, ker jim prihaja ceneje. In od tod naj bi imel kmet dobiček ? Svojega težko pridelanega dobrega blaga ne more po primernih cenah prodati, mora ga dajati ceneje nego njega stane. Po ceni podajati, po ceni kupovati bi sicer ne bilo nič napačn^a, toda ne sme se pozabiti, kako vpliva .'no kot drugo na njegov gmotni položaj. Vs! - nizkih cen domačih pridelkov si gospodarski ne more nič pomagati, vsled nizkih cen kupljenega blaga pa se ga tudi tira v propad. Torej kak dobiček mu še donašajo konzumna društva? Ali si moremo misliti, da se bo v zadrugaih in konzumnih društvih trgovski izobrazil Danimo, i da vodijo naše zadruge sami vešCaki. Od njih s čemur se more Slovane razburiti. Posebno Čehom se je storila taka krivica, da je bil njen namen neprikrit: izzvati vso jezo Čehov. In Čehi so nastopili deloma taktiko nemških nezadovoljnežev. Pričeli so stvarno obstruk-cijo proti vladi. Nemci, ki so poprej podcenjali češko resnobo, obsojajo sedaj postopanje čeških poslancev kot nedopustno demonstracijo, ne pre mislivši, da so to orožje izmislili sami. Tudi Claiyjevi vladi je začelo gorko postajati. Leto Ste bliža h koncu, a vlada še nima najnujnejših državnih potreb pod streho. V seji budgetnega odseka dne 14. t. m. se je vzdignil grof Clary ter govoril Čehom s pro sečim, a h koncu z grozečim glasom, naj odnehajo od obstrukcije ter se podvržejo glasovanju za državne koristi. V imenu vlade je oporekal mnenju, da bi bila ista kedaj sovražna ali strankarska zoper Slovane. »Vlada ceni češki narod ter zna popolnoma vpoštevati njegovo kulturno in gospodarsko ve 1 j a v o, kakor tudi njegovo stališče v državi." Ta poklon pa ni pri Čehih prav nič zalegel, ker kot praktični politiki cenijo samo dejanja, ne pa prazne besede in sebično dobrikanje. Neki češki poslanec se je izjavil, da je napravil ta vladni poklon na Čehe isti utis, kakor na lač nega lep, a prazen krožnik. Tudi njegovo grožnjo ob koncu govora, češ, da bo država izvajala zoper Čehe zelo važne državne ukrepe, ako se z dobra ne udajo, so sprejeli Čehi povsem hladnokrvno. Odpravo jezikovnih naredeb je skušal mini-sterski predsednik opravičiti kot nujno potrebni akt, ker je vlada mnenja, da se zamore trajna ureditev jezikovnega vprašanja doseči le potom postavodaje. Česar imajo Čehi pričakovati od postavne jezikovne uredbe, kakršno jim obeta vlada napraviti sporazumno z Nemci, to je pač najboljše izpovedal minister KSrber, tedaj Clary jev tovariš, nekemu visokemu članu levice. Rekel je, da bo novi jezikovni zakon napravil na Čehe isti učinek, kakršnega napravi — bomba! Rbsnično, zelo spocibudljivo za Čehe, naj bi se uda|i vladnim zahtevam! i \ 1 . > Pa kpkor se je vladaj Nemci vred varala nad Čehi, bodo li znali delati uspešno obstruk-cijo, tako se bo tudi varala; ako misli s svojimi hinavskimi pokloni in grožnjami Čehe ugnati. Čehi nimajo v svojem grbu jagnjeta, nego — leva. Češki poslanci so v svoji opoziciji napram vladi osamljeni. Ostali slovanski poslanci, posebno Jugoslovani, se jim ne upajo pridružiti, menda se boje vladne zamere. Toliko pa je gotovo, ako izvede res vlada napovedani maščevalni akt zoper Čehe, ne bo prizanesla niti ostalim Slovanom. Res, da nam nima vlada ničesar vzeti, ker smo politični berači, pač pa nam še lahko da par Wurmserjev, ki bodo nad Slovenci imeli »državno kontrolo". Leta 1850 sem bil v Gradcu voditelj pevcev »Slovenije". Leta 1851 smo napravili dne 4. sušca veliko besedo v dvorani »Musikvereina". Nemci nas niso tedaj preganjali mi nismo še tedaj vstajali in zato jih tudi ni bilo strah pred nami. Leta 1852 smo priredili koncert v redutni dvorani; vodil ga je moj brat, ker sem bil jaz obolel. Potem sem se šel na Dunaj nadalje izobraževat v glasbi. Vrnivši se v Gradec, na stanil sem se tu kot praktičen zdravnik. Pečal sem se mnogo z glasbo. V politiko se nisem mešal, nisem imel zato niti veselja niti talenta. Zdravniška praksa je bila dobra v Gradcu; Nemci me niso črtili, dasi so vedeli, da delujem na polju slovenske glasbe. Harmonijo sem pre delal že preje. Pri Willemayerju sem se učil kontrapunkta in instrumentacije; še sedaj sem možu hvaležen za njegov pouk. In ti dve stroki priporočam vsakemu, ki se hoče posvetiti glasbi. Važni sta melodija in polifonija; melodija je srce, polifonija duša vse muzike. Da bi mladina na daljevala, kar smo mi stari začeli, s to željo končam in kličem: slava slovenski in slovanski akademični mladini." Neizrečeno navdušenje se ! je polastilo vseh po teh besedah, ki so se čule | kakor lepa povest o davnih, lepih časih izza dobe našega narodnega pokreta: akademiki so dv^nili slavljenca in ga nosili po dvorani in vsak je skušal trčiti ž njim, pil je dr. Ipavec ta večar iz čaše, katero mu je poklonil dr. Lovro T o man. V navdušeni besedi je nato napil soprogi slavljenčevi g. dr. Žižek, slaveč v njej vzo: vrle žene. Prav tako so proslavljali Ipavca tudi predsedniki navzočih bratskih društev. »Slobode", »Srbske" in »Slavulja". Potem pa se je vrstilo tamburanje s prelepimi pesmimi, ki jih je proizvajal pevski zbor »Triglava". Na vrsti so bile seveda samo skladbe dr. B. Ipavca. Med. Strašek je pel »Podoknico" iz »Teharskih plemičev", moški zbor pa prelepi pesmi »Prošnja" in »Domovina". Stem je bil končan, spored. Predsednik »Triglava" je nato prečital došle brzojavke; med drugim so brzojavili dr. Ipavcu k njegovi sedem desetletnici: Akad. društvo »Slovenija" na Dunaju, gg. Ripšl in Kavčič iz Šent Jurja ob j. ž., operni pevec J. Nolli iz Ljubljane, dr. B. Stuhec iz Ptuja, R. Pukl iz Maria-Enzensdorfa, »Pevsko društvo" iz Novega mesta, kvartet »Ilirija" iz Ljubljane itd. Med prijetnim popevanjem minevale so nam hitro ure; šele pozna ura nas je ločila od tega prelepega slavnostnega večera. Ta večer je prepričal dr. Ipavca, kako ceni slovenski narod, v prvi vrsti pa naša akademična mladež, prevelike zasluge, katere si je pridobil na našem glasbenem polju s svojimi prelepimi skladbami, Triglav" pa sme s ponosom reči, da je dostojn® proslavil svojega častnega člana na tem mičnem večeru, ki mu ga je priredil na čast. Čvrstega in čilega na duhu in telesu smo ga imeli v svoji sredi ta večer našega dičnejga dr. Benjamina Ipavca. In tudi sam je rekel, (da ima sicer že lepo število let za sabo, pa da ne more baš težiti o težavah, ki jih prinaša sabo nadležna starost. Bog daj, naj bi bilo še naprej tako! Ohranjen naj bo dr. B. Ipavec slovenskemu narodu do skrajne meje svojega življenja in še dolgo naj izvablja javorovim goslim, ki so mu jih rojenici ob rojstvu poklonile, bajne glasove slovenskih pesmi. In to prisrčno želja gotovo, z nami ponavljajo vsi oni — in lepo število ijih je po širnem slovenskem svetu, — ki so se že kedaj naslajali nad divnimi skladbami, ki nam jih je poklonil dr. B. Ipavic; naslajali nad pre-leoimi pesmimi, iz katerih diha tista svežost, ljubkost in miloba, po koji se odlikuje vrlo slovensko ljudstvo, prebivajoče po solnčnih brdih zelene Spodnje Štajarske, tiste divne Spodnje Štajarske, ki nam je dala našega dr. B. Ipavca. se kmet pač ne bode nikoli naučil trgovine, zato nimajo niti prvi niti drugi potrebnega časa, drugi niti prave volje, ker kmetu je naravno le do tega, da vleče dobiček. Vse drugo prepušča voditeljem. Kdo dokaže nasprotno? Denar, katerega se naloži v zadrugah in konzumnih društvih, donaša dobre obresti. Dvomimo. Gledč na edno vrsto zadrug bi sicer pritrdili, glede na drugo pa je vprašanje. Konzumna društva pa že načeloma bogatenju nasprotujejo in je pri danih razmerah pričakovati prej izgube nego dobička. Zadruge imajo med drugim tudi namen, po sameznika varovati pred izsesavanjem in ode-ruštvom. Ne rečemo, da so tuintam prav zaradi tega potrebne, toda to so le izjeme. Sicer pa morejo to svojo nalogo le v prav majhnem okviru izpolnovati, v velikem pa je to izključeno. Veliki oderuhi, zlasti žitni trgovci, morejo se pobiti z drugim orožjem, za katero bo morala prej ali slej tudi država zgrabiti, ako noče pripustiti, da pride do gospodarskega poloma, katerega ne zabranijo ednostranski organizovane zadruge in konzumna društva. Zajec tiči za drugim grmom, kamor smo se pa do sedaj še premalo ozirali. Zato pa se ne smemo v prvi vrsti od konzumnih društev in zadrug pomoči nadejati. So pripomoček, toda še le druge in tretje vrste, torej pripomoček, ki le deloma začasno ali navidezno lečijo rano kmečkega stanu, nikdar ga pa ne ozdrave korenito in trajno. In iz tega ter še drugih razlogov je odsvetovati pred nepotrebnim in nepremišljenim snovanjem zadrug in konaumnih društev. Le vsestranski priznana potreba in umestnost jim zagotovi obstoj m resnično izpolnovanje njihove naloge Celjske novice. (Plenarna seja okrajnega zastopa celjskega) zboruje dne 27. decembra 1899. ob 9. uri dopoldne v zbornični dvorani v »Narodnem domu" v Celju. (»Celjski Sokol") je imel dne 16. t. m. svoj letni občni zbor. Udeležba je bila povoljna, zanimanje za društvene zadeve vsestransko, kar so pokazale živahne debate, ki so zavlekle zborovanje do 1. ure popolnoči. Zborovanje otvori pcd8tarosta br. dr. Karlovšek z navduševalnim govorom. Spominja se v iskrenih besedah umrlega člana prof. dr. Fr. Jaaežiča. V znak sožalja se zborovalci vzdignejo. Iz poročil tajnika in blagajnika je posneti: Društvo je imelo v tekočem letu 91 članov, dohodkov 1013 gld. ter ima razun mu4*$ovrednega inventarja še 313 gld. 90 kr. čistila premoženja. »Sokol" je nastopil v tekočem letu štirikrat pri zabavnih večerih ter je napravil izlet v Sevnico, kateri izlet je zapustil najlepše spomine izletnikom in sprejemalcem. Zahvalno se opetno omenja navdušenih in požrtvovalnih narodnih dam in gospic sevniških za prisrčni sprejem in dragocen trak na zastavo. Istotako neprecenljivih zaslug ima narodni trgovec Cvenkel. Da se društvo ni v tekočem letu večkrat javno pokazalo, temu je krivo nekako »medvladje" v načelstvu. Toda temu je sedaj konec, naš ponosni »Sokol" bo v bodočem društ venem letu pogumno razprostrl peruti, kajti istemu je sj^giljia čelo naš nevstrašeni narodni boritelj g.jir-Jvjin Dečko. Z burnimi klici se je pozdravila njegova izvolitev, vse je bilo ponosno na tega voditelja, kajti prepričanje je splošno, da si boljšega staroste »Celjski Sokol" ne bi mogel najti. S to izvolitvijo bo prešinil naše telovadno društvo, ki je uzor velike slovanske misli in vzajemnosti — nov duh. — Ostali odbor se je sledeče izvolil .in sestavil: podstarosta dr. J o s i p Karlovšek, tajnik Franjo Jošt, blagajnik Ante Beg, odborniki: dr. Ljud. Gulin, dr. Al. Praunseis in Franjo Lončar. Namestnika sta Iv. Kapus in Josip Smrtnik. Ručunskim pregledovalcem so izvoljeni: dr. VI. Ravnihar, I. B o c in Fr. L e s k o v š e k. (Za »Dijaški dom" v Celju) podaril je v roke „Dijaške kuhinje v Celju" g. dr. Josip Se me c, odvetnik v Celju še 300 gld.! Iskrena narodna zahvala blagemu darovatelju, ter želimo le, da bi njegovo dejanje našlo mnogo posne malcev. (Maša polnočnica o novem letu.) Kongre gacija obredov objavlja odlok, s katerim dovo- ljuje sveti Oče, da sme 31. decembra 1900 v vseh cerkvah, kjer bo po noči izpostavljeno sv. Rešnje Telo, o polnoči biti sv. maša o prazniku obrezovanja Gospodovega in da se sme tudi vernikom deliti sv. obhajilo, da se tako po sveti Zveličarju zadnje leto tega stoletja in prvo leto XX. stoletja po odrešenju. (»Delavsko podporno društvo v Celju") priredi 26. t. m. v praznik sv. Štefana ob 3. uri popoldne v~»Narodnem domu" zborovanje. Na dnevnem redu so razna, zelo važna društvena vprašanja ~Da se društvo zamore lepše razvijati in doseči svoj"velekoristni namea, potreba je skup nega" delovanja, kar pa zadnji čas pogrešamo. To se pravi rakovo pot hodbi. Mi pa hočemo naprej? Torej,"ker je prilika lepa, časa dovolj, udeležite se v obilnem številu'tega zborovanja, katero bode gotovo vsakomur koristilo! (Umrl je) v Celju dne 13. t. m. po kapi zadet Albert Brunner, c. kr. rudarski svetnik in predstojnik tukajšnje cinkarie. Pokojni je bil rodom Nemec, vendar vsikdar pravičen in na klonjen slovenskim delavcem. R. i. p.! (»Tat v mlinu", ali »SlovBnec in Nemec".) Tudi pri drugi uprizoritvi te priljubljene burke je bil moralni in gmotni uspeh zelo povoljen. Obisk je bil glede na ponavljanj« igre prav dober. Kar smo zadnjič rekli o posameznih igralkah in igralcih, to velja tudi to pot. (Za »Dijaško kuhinjo v Celju") so darovali iz simpatij do Burov, bončim se proti Angležem 8 kron naslednji gospodB in sicer: 2 kroni Franc Nidorfer iz Vrbja, po echo krono pa Josip Privšek, Rudolf Senica, Josip Širca in Matija Hodnik iz Žalca, Edvard Kukec iz Laškega in Anton Kolenc iz Celja. Živeli darovalci in njih prihodnji posnemovalci! (Zoper konzumna društva) so sklicali pre tečeni teden spodnještajarski trgovci shod v Celje, na katerem so sklenili podpirati one trgovce na deželi, ki trpe škodo vsled konzumnih društev ter bojkotirati one tvrdke, ki zalagajo konzumna društva. (V nemilost pri celjskem »nemštvu") je padel državni pravdnik celjski. Prvič ni storil po nemški želji, ker ni dosegel, da bi se bil g. Bovha obsodil, dasi je stoi^;^si*riaEnea jkžavni pravdnik gotovo vse, kar je bilo v njegovih močeh. Drugič in najhujše pa se je zameril re negatom okoli celjske »žabe", ker je zahteval kaznovanje pretepačev Scheligo, Bračič, Donau in Vrečer. Hudo prijemlje omenjeni listič državnega pravdnika ter mu predbaciva javno stvari, o katerih si naš list še sanjati ne bi smel. Pravijo sicer, da je to pisarijo državno pravdništvo zaplenilo, a to se je moralo zgoditi zopet zelo pozno, ker je bil list pravočasno povsod razširjen. (Obsodba štirih— »Nemcev" ) Dne 14. t. m. se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem obravnava zoper »nemškega" visokošolca Oskar Scheligo in »nemškega" komija tvrdke Polanetz nekega Karol Bračič. Tožbo je zastopalo državno pravdništvo in sicer za hudodelstvo po § 87 kazenskega zakona. Mnogobrojne priče so dokazale, da je Scheligo že prvi dan metal na Čehe in Slovence kamenje, drugi večer pa je bil ne kak vodja oni fakinaži, ki je dr. Sernecu pobijala šipe na hiši, in katera je potem naskočila s kamenjem kaplanijo. Bračič je sam obstal v preiskovalnem zaporu, da je v okna kaplanije metal kamenje, čeravno je pri obravnavi to zanikal. Scheligo je nadalje strgal tablo raz dr. Dečka pisarne ter jo razbil. Oba junaka seveda vztrajno tajita. Oba sta prišla k demonstracijam le slučajno (menda Scheligo tudi do table v I. nadstropju dr. Dečka pisarne!). Scheligo posebno s tem odvrača vso krivdo od sebe, ker le z levico — keglja ter se sablja! Vkljub vsem najetim in prostovoljnim lažem pa je sodišče spoznalo krivdo obeh ter ju obsodilo samo zaradi prestopka po § 431 in 468, in sicer Scheliga v šesttedenski zapor, Bračiča pa v zapor osem dni. Vrhu tega mora Scheligo plačati dr. Dečku napisno tablo, Bračič pa zdrob ljene šipe na kaplaniji. — Drugi dan 15. t. m. je bil na obtožni klopi nek Julij Donau (Doneli) obtožen istotako hudodelstva javnega nasilstva, ker je dne 9. avgusta t. 1. prad prihodom Čehov iz množine razgrajalcev skočil zahrbtno na mimo idočega dr. Dečko, ga udaril z gorjačo po glavi, potem isto izpustil ter — junaško zbežal. Njegov zagovor je pač kazal, da mora biti vzgojen tam gori kje med gornještajarskimi »todlni", o katerih pravi prišlo v i ca. da se še le v 40. letu s pametjo srečajo. Izgovarjal se je namreč, da je hotel iti mirno domov, pa mu je grede padla nehote palica na nekogar glavo, in ta nekdo je bil »slučajno" dr. Dečko, katerega pa do tačas niti poznal ni. Sodniki so vendar spoznali, da jim hoče nemški mladenič prehudega popra natrositi, ter so ga obsodili vosemdnevnizapor. Tudi mora plačati dr. Dečku 10 gld. za bolečine. — Še eden »Nemec" je čakal zasluženega plačila. To ie nek Maks Wrečer, poleti sobni slikar, pozimi pa raznašalec vabil v nemško gledališče. Metal je kamenje na Čehe in Slovence pri pri hodu s kolodvora. Dobil je pet dni zapora s postom. To je eden del »Sedana" za celjsko nemštvo. Dalje sledi! (Zadnje obsodbe.) Imena Bračič, Vrečer, Scheligo, kdo bi dvomil nad germansko pristnostjo istih! In dokler ima celjsko nemštvo še take stebre na razpolago pri tolovajskih naskokih na Slovence, tako dolgo ne bo nihče zanikal nemškega značaja in nemške napredne kulture našemu Celju. Od kod prihaja ta strupeni mrčes v Celje? Mlečnozobega Scheliga nam je izredil učitelj slovenske šole med slovenskim ljudstvom pri Sv. Jedrti nad Laškem. Kakor je ta kukovica ponos fari in laškemu okraju, tako mu tudi sin dela vso čast kot voditelj celjske poulične sodrge. Njegova vzgojevalna sposobnost mora biti še le pri izročeni mu slovenski deci, katero mrzi, ker mrzi njih govorico in slovenski izvor, nenavadno sijajna, ker so mu lastni otroci tako izborno »gratali". Od kod je prinesel ostale poturice veter v Celje, se nam ni zdelo vredno poizvedovati, doma so ali kje pod Pečevnikom ali pod Mrzlico, ker tam so ednaka imena doma. Obsojeni Wrečer je lomil tako nemščino, da je začela predsednika Wurmserja skoraj mrzlica tresti, ter ga je pozval, da lahko slovenski govori, da se ne bo tako — utrudil. Toda Wrečer je ponosno odgovoril: dajč bin ich! Govoril je tudi nekaj o sovražnosti Slovencev do njega, češ, da je bil med Slovenci dogovorjen »klompot" (sljšal je menda icedaj o komplet^), da uničijo njega. (Pa bi s*f tudi splačalo spraviti s pota takega »nemškega" veleuma in prvaka, kakor je obsojeni — raznašalec gledališčnih vabil). Da so tajili vsi krčevito, to že itak vsakdo v^kdor pozna značaj celjskega nemštva. Bračič je v preiskovalnem zaporu priznal, da je metal v kaplanijo kamenje, pred senatom je svojo izpoved odtegnil, češ, da je to storil v zaporu le, ker je strašno — nervozen. Za priči sta ae vsiljevala tudi Oechs in Petz, katera sta laasko leto sedela zaradi podobnih izgredov pred sodniki, pa sta bila oproščena. Letos sta se obnašala bolj previdno. Oba sta bila pripravljena dokazati, da je Scheligo nedolžen, ker sta mu bila vedno za hrbtom, v dokaz je še posebno dejstvo, da je oba — po nosu naklestil, ko je palico vihtel proti Čehom, pa se je napram obema — galantno opravičil. Državni pravdnik pa ni imel nikakega zaupanja za verodostojnost Oechsa in Petza. Škoda, da ni Pommer s svojo interpelacijo še nekoliko potrpel, sedaj bi lahko s celim tucatom nemških obsojencev dokazal, da so vseh nemirov krivi edino — Slovenci! Interpelacija poslanca Žičkarja in tovarišev dne 15. t. m. v državnem zboru. Poslanec Ž i č k a r in tovariši so vložili interpelacijo na skupno ministerstvo. Interpelacija se glasi: Opetovano smo opozarjali vlado na protizakonito postopanje podrejenih oblastev, ki slovenskim občinam in strankam pošiljajo spise v nemškem jeziku, ki ga ne umevajo. Prošnje raznih občin na vlado, da bi odpravila te nedostatke, so brezuspešne. Tako so meseca septembra 1.1. prosile občine Poljčane, Dešno, Sv. Ana pri Makolah, Jelovec, Makole, Štatenberg, Pečke, Stopno, Stanovsko in Modraže vse v mariborskem okraju, naj bi ministerstvo naro čilo okr. glavarstvu, da imenovanim občinam le slovensko dopisuje; toda brez uspeha. Prosile so tudi finančno ministerstvo, da 'bi davčni uradi tem občinam slovensko dopisovali. Brez vspeha! Ekspozitura celjskega okrajnega glavarstva v Konjicah še danes nima uradne deske na hiši. Stranke morajo po trgu izpraševati, kje je urad. Pečat tega urada je samonemški. dasi okraj konjiški šteje 20.387 Slovencev in le 1581 Nem cev. Ta urad razpošilja slovenskim občinam le nemške dopise. Poštni uradi v slovenskih občinah imajo le nemške napise in pečate. Kdo bi naštel vse nedostatke, ki svedočijo o preziranju slovenske narodnosti! Deželni odbor in mnogi c. kr. uradi poslju-jejo tako. kakor da bi bila Spod. Štajarska že ponemčena. Podpisani torej vprašajo: Ali hoče vlada čim preje ukreniti, da bodo uradi za slovenske občine uradovali v slovenskem jeziku in da bodo pečati in napisi slovensko nemški? Ali hoče vlada tudi skrbeti, da bodo v slovenskih krajih nameščeni slovenščine v besedi in pismu zmožni uradniki? Spodnje-štajarske novice. (Deželni zbori) se skličejo dne 30. in 31. t. m. h kratkemu zasedanju, da sklenejo budgetne provizorije. Kedaj se začne v prihodnjem letu redno zasedanje deželnih zborov, še ni določeno. (Načelnikom okrajnega zastopa v Šmarju) je cesar potrdil dr. Jos. Georga, odvetnika v Šmarju, njegovim namestnikom pa učitelja g. Franca Ferlinca. (Promocija.) Asistent za medicinsko kemijo, mag. pharm. g. Ivan Lenarčič je bil dne 11. t. m. na graškem vseučilišču promoviram doktorjem vsega zdravilstva. (Brez okrajnih šolskih nadzornikov.) Z mesecem septembrom t. 1. je potekla doba onim činovnikom pri dež. šolskem svetu, katere ime nujV vlada. Od tega časa sta pretekla že skoraj dva meseca, a vlada se še ni ganila, da bi imenovala za Štajarsko nove okrajne šolske nadzornike. Prejšnji ne dobivajo od meseca sep tembra nikakšne plače kot nadzorniki, tako, da smo na Štajarskem dejansko brez okraj, šolskih nadzornikov. (Bralnemu društvu pri Sv. Martinu v Rožni dolini) podaril je č. g. Anton Lajnšic, kaplan v Dolu 10 kron. & op-itni in velikodušni dar izreka odbf n^srčnejšo zahvalo. Bog živi blagega in napredek ljudstva vnetega gospoda še mnogo let. (Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Taboru) ima svoj redni letni občni zbor dne 27. t. m. dopoldne ob pol 9. uri v šolski sobani z nasled-nim sporedom: 1. Poročilo odbora: a) predsednika b) tajnika c) blagajnika. 2. Volitev novega odbora 3. Volitev pregledovalcev računov. 4. Sprejemanje novih udov. 5. Plačevanje udnine. 6. Določitev časopisov za leto 1900. 7. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. (V okrajnem zastopu na Vranskem) je zadnjič nekdo stavil predlog, da naj bi se po-državila policija v Celju Navzoči c. kr. namest-niški svetnik grof Attems, pa je temu ugovarjal, češ, da to 1. ne spada v delokrog okrajnega zastopa in 2. da je celjska policija svojo dolžnost popolnoma storila. A vkljub ugovoru je bil predlog v zastopu ednoglasno sprejet. Nam se čudno zdi, kako se je mogel g. namestniški svetnik tako laskavo izraziti o celjski policiji v očigled toliko pri sodniji dokazanim nasprotnim dejstvom. So li morebiti sodniki napačno sodili ? Edno pač mora biti resnično: ali policija ni svoje dolžnosti storila ali so pa sodniki postavo kršili. Zato, g. grof, ne zamerite, malo več ne pristranosti že smemo pričakovati v javnem življenju od c. kr. uradnika. (Slov. pevsko društvo „Vranska Vila" na Vranskem) priredi na Sv. Treh kraljev t. j. dne 6. januarja 1900 v zvezi s popolno celjsko na rodno godbo veliki koncert s plesom v prid »Dijaški kuhinji celjski". »Vila" priredi v tem predpustu le to veliko veselico in prosi vsled tega sosedne kraje na to ozir jem&i. da se izognemo nepotrebni konkurenci odbor. (Iz Braslovč) se nam poroča, da je začela v narodnem gibanju huda zima. Celega dopisa ne-moremo še objaviti, ker upamo, da bodo mero-dajni možje vendar posegli vmes in storili svojo sveto narodno dolžnost. (Otvoritev železnice Velenje-Dravograd), ki bi se bila imela vršiti dne 15. t. m., se je zaradi močnega sneženja odložila na dan 20. decembra t. 1 Za to progo bil je izdan p? ;.krat na Štajarskem slovenski vožni red. Slovenski kmet bil je tega zelo vesel, ker sedaj tudi on razume vožni red. (Požar.) Na Polzeli je pogorela dne 9. t. m. tovarna za merila. Več delavcev je vsled tega prišlo s svojimi družinami vred ob kruh. (Iz Polzele.) Približuje se občinska volitev; naši nasprotniki Nemci in nemčurji, se na tihem močno pripravljajo, kakor se je že pokazalo dne 30 novembra t. 1., ko so tako v obilnem številu s svojimi privrženci in pa z našimi omahljivci stopili na voliščt. Bodimo možje, in pokažimo svojo narodno za7est, storimo svojo dolžnost, da bodo nasprotniki videli, da še živimo tukaj zavedni Slovenci! Slovenski kmetje. (Iz Velenja.) „Kmečko bralno društvo gor-nješaleške doline" ima dne 26. t. m. v Kop no vi gostilni pri Velenju svoj redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav došlih. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4 Volitev novega društv._ odbora sa leto 1900 5 Raznoterosti. (Častnim predsednikom) »Šaleške čitalnice v Šoštanju" imaiovan je bil na občnem zboru zasluženi mnogoltni predsednik deželni poslanec g. Ivan Vošnjak. (Bralno dnštvo v Letusu) ima svoj redni občni zbor dne 56. decembra t. I. ob 2 uri po-i poldne v šoli s sedečim sporedom : 1 Pozdrav. 2. Poročilo odbora 3. Volitev. 4. Vpisovanje novih udov. 5. Pogovor o naročitvi časnikov in knjig. 6. Nasveti. K oblni udeležbi vabi odbor. (Sadjarsko društvo v Letusu) ima svoj redni občni zbor dne 26. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v šdi s sledečim sporedom: 1. Po zdrav. 2. Poročilo odbora. 3. Volitev 4. Vpisovanje novih udov 5. Pogovor o delu društvenih nasadov, 6. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. (Iz Gornjegrada) se nam poroča: Planinski večer, o katerem smo v zadnji štev. poročali, se je omenjeni dan vršil točno po sporedu. V jako okusno opremljeni »planinski sobici" gostilne gospe Šlanderjeve bila je zbrana isti večer skoro . vsa inteligencanT^a in pa, ker je v sobici sami j primanjkalo prostora, moralo je del udeležencev »planinskega večera" se zadovoljiti tudi s prostori v navadni gostilniški sobi. Kakor pri takih prilikah običajno, pozdravil je načelnik »Savinske podružnice S. P. D" vse navzočnike: člane pl. dr. ter tudi dobro došle goste v prvi vrsti pa lep venec dam, ki so prihitele v krog planincev. Pozdravu sledilo je predavanje. »Moja prva hoja na Ojstrico". Gospod Kocbek je nam deloma v prav humoristični obliki popisal svoje prvo po tovanje na Ojstrico. Z zanimanjem sledili smo njegovem predavanju, katero je bilo toliko bolj mikavno, ker nam je podavatelj razkazoval tudi fotografije dotičnih krajev. Burni »živio" bil je zahvala govorniku. Nato smo pa se prosto za bavali. Pogovarjali smo se to in ono, pisali in podpisavali planinske razg ednice, prepevali raz lične pesmi, pripovedovali dovtipe — kratko in malo — zabavali smo se »imenitno". Ker smo imeli v svoji sredini tudi gospo rojeno Hrvatico, bila nam je dana prilika diviti se prelepim hrvaškim narodnim pesmam, pa tudi navzoč Ceh nam je — pa bolj proti jutru — zapel nekaj čeških. Nastopil je tudi plesalec na vrvi — Morkfleck — katerega vratolomnim produkcijam smo sledili z velikim zanimanjem. Kako smo trepetali strahu, ko je po vrvi stopal, balanciraje in gugaje sem in tje in, res, kamen se nam je odvalil od srca, ko je končno srečno dospel na cilj. Morkfleck pa ni samo plezal po vrvi in tako skrbel za duševni užitek, ampak prinesel nam je od daleč — ne vem že od kod — velikanske klobase — če so bile dobre, ne vem povedati, ker jih nisem imel prilike pokušati, Pevski zbor je s svojim nastopom in preciznim proizvajanjem treh komadov pa notah — žel obilo pohvale. Zadnja 'pesem morala se je celo ponavljati. Bilo je tako prijetno, da smo doča kali v veseli družbi ne samo oni čas, ko prepeva petelin svojo budnico temveč celo videli smo solnce — pardon, ga ni bilo — dan vzhajati. Drugi planinski večer bode dne 27. t. m. v gostilni Mikuševi po popolnoma novem sporedu. Na veselo svidenje! — pa tudi tisti, ki so takrat po stari navadi doma za pečjo spali. (Iz Ljubnega ) Bralno društvo na Ljubnem priredi dne 26. t. m. t. j. na Štefanov večer veselico s sledečim sporedom : 1. Gledeliška predstava : »Mož domu!" 2. Petje. 3. Šaljiva dražba. 4 Prosta zabava. Zičetek ob 7. uri zvečer. (Bralno društvo na Frankolovem) priredilo je svoje društveno zborovanje v nedeljo, dne 3. decembra t. 1. v šolskih prostorih. Govoril je potovalni učitelj g. Ivan Bel<š o sadjarstvu in vinarstvu. Priporočal je posebno jesensko kop, povdarjajoč njene koristi ter primerjajoč jo s praho. Jako umesten in času primeren govor zadovoljil je poslušalce tako, da so izrekli željo, društvo naj kmalu zopet povabi potovalnega učitelja. Nauki padajo na rodovitna tla, želeti in upati pa je, da obilen sad rodi. Frankolčani, oklenite se in pristopite društvu, katero vam le koristi, škode in nevarnosti pa ne dela nikakršne. (Bralno društvo v Studenicah) ima na dan sv. Š'«fana, t. j. 26. grudna t. 1. občni zbor. Po zborovanju bode v Koropčevi gostilni veselica, pri kateri se uprizori igra »Veselo novo leto!" in pri kateri sodeluje ;z prijaznosti pevski zborčič »Dravinja". Ker se posebna vabiia ne bodo razpošiljala, vabljeni so tem potem prav prijazno sosedje in domačini. (Umrla je) mati dež. sodnega svetnika v Kozjem dr. Gelingsheima. (Tobačna trafika v Makolah) je oddati. Letni čisti dohodki 200 gld. Ponudbe je pošiljati najpozneje do 15. januarja 1900 predstojniku c. kr. finančnega ravnateljstva v Mariboru. ^Občni zbor) katoliškega slovenskega političnega društva »Sloga" v 0:m)žu, vrši se v četrtek, dne 28. decembra 1899 ob 2. uri popoldne, v prostorih okr. zastopa v Ormožu. Dnevni red: 1. Poročilo prvomestnikovo o stanju, delovanju društva itd. 2. Pouk o odpisu zemlji ščnega davka povodom ujm. 3. Razgovor o političnem položaju, s posebnim ozirom na naše razmere. 4 Volitev društvenega vodstva. 5. Slučajnosti. Opomba. — Takoj po občnem zborn vrši s^ konstituiranje odbora. (Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja) priredi dne 26. grudna t. 1. na dan sv. Štefana popoldne po večernicah v šoli letno glavno zborovanje s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in knjižničarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Vpisovanje udov in plačevanje udnine. 5. Volitev novega odbora. 6. Posvetovanje glede naročitve časnikov in knjig. 7 Predlogi. 8. Poučni govor g. naduSitelja Ivana Strelec a o čebelarstvu. 9. Petje : a) »Hej Slovani", (moški zbor), b) »Prememba", (meš. zbor), c) »Slovensko dekle", (moški zbor), d) »Rožmarin", (meš. zbor), e) »Slepec", (meš. zbor). Potem prosta zabava v gostilni g. Čeha. K prav obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. (I. tamburaški koncert), priredijo središki tamburaši s prijaznim sodelovanjem gospodov bratov Serajnik v torek na praznik sv. Štefana t. 1. v šolskih prostorih v Središči, Prebitek je namenjen v podporo uboge šolske mladine. Vstopnina: sedeži 40 kr. prostor za stati 20 kr. Začetek ob 5. uri zvečer. (Zmrznil) V noči od 14. na 15. t. m. je zmrznil Martin Zorman, kmet v Stanetincih. Zvečer je pil preveč žganja, padel domov grede poleg Borkečeve hiše v cestni jarek, kjer ga je drugo jutro našla Borkečka mrtvega. — Žganje! žganje! (Odlikovanje ) V nedeljo, dne 10. t. m se je vršilo v mariborski kadetni šoli slovesno odlikovanje gojenca iste šole Štefana Kenda pl. Kolczey. Isti je dobil od cesarja srebrni križec s krono za hrabrost. Za časa velike povodnji pretečeno jesen je rešil od i kovani v svoji domačiji v Unghvaru na Ogrskem nekega krojača ter nekega vojaka iz valov narasle reke. Vkljub svoji mladosti je že rešil odlikovanec štirim osebam življenje. (Prešernovo slavnost) priredi bralno društvo v Rušah, dne 26. decembra 1899 t. j. na praznik sv. Štefana v gostilni g. Ant. Novaka. Spored. 1 Deklamacija: »Prešernova oporoka", zložil Jos. Stritar. 2. »Srce je odkrila", vesela igra v ednem dejanju. 3. »Prošnja", uglasbil Anton Nedved. Poje moški kvartet. 4. »Dalmatinski šajkaž", uglasbil A. Šrabec. Duet za tenor in bariton. 5. »Dekletu", uglasbil Anton Nedved. Poje moški kvartet. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina 25 kr. Čisti dohodek je namenjen Prešernovemu spomeniku. (Umrl je) dne 13. t. m. g. Karol Sorko, nadučitelj v Št. Ilju nad Mariborom. Pokojni je bil narodni učitelj v pravem pomenu besede, in da še ni šentiljske mladine požrl nenasitni šul-ferajn, je pa največ zasluga pokojnega naduči-telja. Pokoj in slava mu! (Deželnim poslancem za okraj Feldbach) je izvoljen konservativec J. Krenn. (Grozna nezgoda.) V Koflachu na Gornjem Štajarskem, se je dne 15. t. m. vsled množine snega udrla streha na steklarni. Ubitih je pet delavcev, 12 jih je težko, 20 pa lahko ranjenih. Od težko ranjenih jih je že nekaj pomrlo. Med mrtvimi sta tudi Slovenca Franc Ocvirk in Jos. Kveder, oba iz Lipovca. Državni zbor. V proračunskem odseku dne 14 t. m. je podal ministerski predsednik znano hinavsko izjavo, s katero se dobrika Čehom, ob ednem pa jim prorokuje najhujše ako se ne udajo vladnim zahtevam. V isti seji je govoril tudi poslanec dr. Krek, obširno in temeljito o položaju Jugoslovanov napram dunajski vladi. — V so botni seji državnega zbora je bil na dnevnem redu zakonski načrt glede plače državnih slug. Načrt je bil sprejet v drugem branju, vkljub temu pa se še državnim slugam ni treba veseliti — božičnice ali novoletnega darila, ker gosposka zbornica načrt vedno zopet zavrže. Poslanec Žičkar, je podal interpelacijo, katero prinašamo na drugem mestu. Seja ta dan se je završila po dolgem času zopet enkrat redno po dnevnem redu. Zakon o regulaciji služabniških plač je bil tudi v tretjem branju sprejet, toda socijalni demokrati so pristavili načrtu takih novih zahtev, da gosposka zbornica zakon gotovo zopet zavrne. Sprejelo se je nadalje tudi poročilo proračunskega odseka, da se odpravijo državne mitnice. Isti dan je bila tudi seja nagodbenega ods'eka, v katerem so Poljaki prvič glasovali proti Čehom z levico. Bilinski je hotel vsled tega odložiti mandat kot načelni« tega odseka, od česar ga je vendar klub pregovoril. Zadnja seja pred Bo žičem je bila v sredo dne 20. t. m. Poslanec Žičkar je podal v tej seji zakonski načrt za spremembo postave od 28. marca 1892. v tem smislu, da sme država tudi neodvisno od dežele dajati brezobrestna posojila onim vinogradnikom, ki svoje od trtne uši upustošene vinograde prenavljajo. Ta zakon bi bil posebno Štajarski dobrodošel. Druge slovenske novice. (Redni občni zbor »Naše straže") se ne bo vršil dne 30. decembra t. 1., kakor je bilo naznanjeno, temveč še le meseca januarja prihodnjega leta, ker so se pojavili nepričakovani zadržki. Načelstvo »Naše straže". (Imenovanje.) Prefekt v ljubljanskem Aloj-zijevišču g. dr. Miha Opeka, je imenovan začasnim učiteljem na ljubljanski realki. (Osebne vesti.) G. dr. Matija Hočevar, je imenovan sekundarijem v dež. bolnišnici v Ljubljani ; g. dr. Weibl je postal asistent na šoli za babice. (Slovensko čebelarsko društvo) bj imelo dne 25. januarja 1900 svoj občni zbor v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. Med iz-venkranjskimi Slovenci je še vedno premalo zanimanja za to prekoristno društvo. (Odbor za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik) nam je poslal sledeči razglas: Nanašaje se na razpis podpisanega odbora z dne 1. julija letos, daje se na znanje, da bodo iaz-sojali konkurenčne načrte za Prešernov sporne nik nastopni gospodje: Aškerc Anton, mestni arhivar; Duffč Jan, mestni stavbeni svetnik; Franke Ivan, c. kr. realčni profesor; Govekar Fran, pisatelj; Klinar Anton, deželni višji inženir; Pavlin Fran, c. kr. višji inženir in Šubic Ivan, c kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol. (Šolska Matica,) Dne 28. decembra bo v Ljubljani shod pedagogov, da ustanovijo »Šolsko Matico", ki naj bi pospeševala po nekem načrtu razvoj našega pedagogiškega slovstva. V ta namen se bo predavalo, izdajal se bo pedago-giški letopis ter se ustanovila za delovanje knjižnica. V pripravljalnem odboru so ljudski učitelji in gimnazijski profesorji. (Morilec Ravnik na smrt obsojen). Ljub Ijansko porotno sodišče je po dvodnevni obrav navi obsodilo v smrt na vislice 291etnega ljubljanskega krčmarja Blaža Ravnik,, kateri je dne 9. oktobra t. 1. pri Dobravi na Gorenjskem ubil in oropal svojega tovariša Blaža Žvana. Ravnik je trdovratno tajil, ter še le po razglasitvi smrtne obsodbe svoje hudodelstvo priznal. (Na Gorenjskem) je zapadlo toliko snega, da ni bilo par dni mogoCe nikamor z vozom. Vlaki so za nekaj časa prenehali voziti med Trbižem in Pon abljem vsled močnih snežnih plažo . (Samomor.) V Studencu pri Ljubljani se je obesil dne 18 t. m. 451etni vdovec J. Pahor. (Obesil se je) na Igu grobokop Pavkar. Poprej pa si je še skopal jamo. (Nova brzojavna postaja) se je otvorila v Poljanah nad Škofjo Loko. (Gimnazija v Kranju) kaj dobro napreduje. Letos šteje že sedem razredov in pet paralelk ter čez 500 dijakov in 15 profesorjev. Treba bo še zidati za potrebne prostore, »ko se bo število dijakov tako množilo. Kranj je ponosen na to svojo učilnico. (Ljubimko utopil) V Litij je pahnil hlapec gospe Marije Koblar, v jezi svojo ljubimko v Savo, kjer je utonila. (Uboj.) Gostilničar Tajčar pri Sv. Neži blizu Tržiča, je ubil 701etnega starca Anžička. (Zgorel je) 341etni Henrik Zupane iz Pod-blice v svojem skladišču za oglje. (Župnijo Velike Poljane) je dobil župni upravitelj č. g. Jos. Vole. (V Št. Janžu pri Radečah) ustanovila se je nova posojilnica. Predsednik ji je ondotni župnik g. Mat. Jereb. (Šolske podpore.) Ker obiskujejo meščansko šolo v KcSkem Ladi učenci iz ^»rakega, dpvglil. je štaj. dež. odbor tej šoli 220 gld. podpore za šolsko leto 1898/99. (Darilo) Krška čitalnica je podarila prebitek od veselice 18. novembra t. 1. revni mladini krških šol, namreč 45 gld. (Društvene zavode) Krška čitalnica je izvolila za svojega predsednika ondotnega župana g. dr. T. Romiha; za odbornike pa gg. Auman, Lilek, Pogačnik, Žmavec. Ondotna podružnica Ciril-Metodove družbe pa je izbrala prvomestni-kom g. notarja dr. Jur. Pučka, blagajnikom g. Zdravko Novaka, tajnikom g. Ivan Novaka. (Mlekarnice) snujejo v Šmihelu nad Pli-berkom in v Št. Jakobu v Rož dol. (Na potu umrl) Dne 11. m. je šel 651etni oženjeni kočar iz Luč, kjer je služil, dolgo pot čez gore domov v Črno in po;em v bolnišnico. Tretji dan so ga našli mrtvega v Koprivni. (Devinski župan Ples), kateri je b>l ob-dolžen, da je naščuval Slovence, da so razdjali poitaljančevalno šolo v Deviiu ter bil obsojen v 8mesečno ječo, je bil pri prizivni obravnavi oproščen podtikanega mu zločina ter le zaradi pregreška kaznovan za 14 dni priprostega zapora. (V Trstu) da država za pouk nemščine v ljudskih šolah na leto 30.000 gld., Slovencev je v mestu mnogo več nego Nemcev, a ne dobijo niti krajcarja za svoje šole, lego si jih morajo sami vzdržavati na lastne stroške. Pravica I (Sneg v Gorici.) Pretečtni teden je v Gorici močno snežilo ter je pritisnil mraz, kakršen je za Gorico nenavaden. Reka Soča se je od izvira proti Bolcu na daljavo štirih ur popolnoma zgubila v zemljo, tako, da je struga suha. (Morilka svojega otreka.) Dvajsetletna Roza Komac iz Svinega pri Kobaridu, je v Trstu, kjer je služila, umorila svojega nezakonskega novorojenca s tem, da mu je zasadila škarje v glavo. Ker ni mogla celega trupla vreči v stranišče, je istega s škarjami rairezala ter kosoma pometala. Zverinsko mater so zaprli. (Slovenska zmaga) Z/eza okrajnih bol niških blagajnic za Primorsko, Kranjsko in Dal- macijo je priš.a pri občnem zboru dne 17. t. m. v Trstu v slovenske roke. Vojna v Afriki. Angleška je na bojišču doigrala; naj se vojna zavlačuje še toliko časa. zmaga je Burom zagotovljena, vsaj moralna. Angleška armada je na bojišču popolnoma razcepljena. Eden njihov general je zaprt s svojim oddelkom v Ladys-mithu, drugi v Kimberleyju, generala Methuen in Gatacre pa sta bila grdo poražena. General Gatacre je bil celo dvakrat zaredom premagan Po novejših poročilih je izgubil pri Strombergu 2700 mož. General Methuen pa sam prizna, da je izgubil pri Magersfouteinu 830 mož in 70 častnikov. Njegov holadski polk, imenovanovan tudi »črna straža", šteje sedaj še samo 140 mož. — Vse upanje angleške vlade se je sredotočilo na vrhovnega generala angleških čet, na generala Bullerja. Samozavestno je nastopil general Builer kot zanesljiv premagalec Burov. Dne 14. t. m. je pokazal moč svoje armade. S silo si je hotel priboriti prehod čez reko Tugelo, da prihiti svojim tovarišem na pomoč, Buri pa so zgrabdi njegovo armado ter jo pognali nazaj. Builer je izgubil ednajst topov, 65 častnikov in 1097 mož. Angleški listi pišejo, da od zadnje vstaje v Indiji še angleška ni imela tako usodnega dne, kakor je bil poraz vrhovnega generala Bullerja. Builer je odstavljen ter na njegovo mesto imenovan maršal lord Roberts, dočim je postal načelnik generalnega štaba v Afriki lord Kitschener. S porazom generala Bullerja se je začela splošna vstaja v Afriki zoper Angleško. V angleški Bečuani so se vzdignili Buri zoper Angleže ter poslali 4400 vojnikov burski armadi generalu Cronje, kateri šteje sedaj 20.000 mož. Vse pokrajine med Queenstownom in oranjsko državo so se vzdignile zoper angleško vlado. Predsednik Ktiiger izda kmalu oklic na kapske Holandce, naj okličejo Kaplandijo za neodvisno. AngkSka ne more poslati nič redne vojske več na bojišče, k večjemu spravi do novega leta 30.000 mež f\upaj. a kaj je to zoper dobro or- ganizovane in navdušene Bure! '' . < * Druge avstrijske novice. t ' ^ (Mlnisterska kriza.) V zadnji seji državnega zbora, t, j. sredo, je bil še grof Clary sicer v zbornici, ^toda njegov odstop je že zapečaten. Nekemu nemškemu poslancu iz Štajarske je dejal: »Dne 28. decembra se vidimo zopet v Gradcu!" Zvečer istega dne je bajt že podal demisijo celega ministerstva, a cesar si je odločitev pridržal. Kot načelnik novega ministeistva se imenuje železniški minister Wittek. Razen njega še prestopijo od sedanje vlade v novo ministerstvo, Stibral, Welsersheimb inChledowski. (Časniški in koledarski kolek) še bo najbrže živel prihodnje leto. Dne 19. t. m. je razpravljala gosposka zbornica o vladni predlogi glede odprave časniškega in koledarskega koleka. Sprejet pa je bil predlog, da se ta zakonski načrt izroči budgetni komisiji v pretres in poročanje, kje dobi nadomestilo za to. S tem je kolku najbrž podaljšano življenje ednega leta. (Ministerska posvetovanja) pod predsedstvom cesarja so se vršila dne 19. t. m. na Dunaju. Dne 17. t. m. so bili pri cesarju v avdi-jenci Bilinski, Dipauli in Jedrzejowicz. (Proti preklicu jezikovnih naredeb) so vložili vsi sodniki-lajiki v trgovskih zadevah na Češkem skupen protest ter istočasno odložili svoje mandate. (Novi denar in poštne znamke ter vred-notnice.) Z novim letom pridejo iz prometa stari bakreni krajcarji ter jih nadomestijo vinarji in dvavinarski drobiž Kujejo se že petkronski srebrnjaki, ki bodo nosili latinski napis in okoli cesarskega orla pet vpodobljenih kron. Dosedanje poštne znanke in vrednotnice se istotako zamenjajo s popolnoma novimi. Računilo se bo v vseh državnih uradih z novim letom izključno v kronski veljavi. Zaznamuje se krona z latinsko črko »K" brez pike, vinar pa s „h". (Umrl je) v Varaždinu dne 18. t. m. ondotni odvetnik g. Fran Erhartič, rojen v Loper-čicah pri Ormožu. i V ogrskem državnem zboru) je bil ta teden zakonski načrt o kvoti na dnevnem redu, toda vlada hoče to točko postaviti z dnevnega reda, ker se bo morala za tekoče leto poklicati krona, da razsodi glede kvote. Vendar pa bi naj krona določila kvotno razmerje samo za pol leta. (Nasprotniki slovaške zavesti na Ogrskem) je tudi višja duhovščina. Zipski škof Smrečan (Szmrecsanyi), tedaj sam slovaškega rodu, je izdal na svoje duhovnike poziv, naj preprečijo pismene pritožbe Slovakov, kakršne hočejo predložiti kralju gledč preziranja slovaščine pri uradih. Rožnavski škof Ivankovics — istotako rodom Slovan — je celo izdal pastirski list, v katerem priporoča Slovakom, da se poprimejo mažarskega jezika ter naj uvedejo tudi v cerkve mažarsko petje, potem se jim ne bo treba — v Ameriko seliti! Seveda delajo to cerkveni dostojanstvo niki le kot poslušno orodje mažarske vlade. (Finančno gospodarstvo v Bosni in Hercegovini.) Iz proračuna, katerega je predložil minister pl. Kallay delegacijam, je posneti, da bo imela dežela potrebščin 20,763 184 gld Samo za udeležbo na pariški razstavi bo plačala uprava Bosne in Hercegovine nad 200.000 gld., dočim odpade za šolstvo samo 288.000 gld., tedaj komaj nekaj nad i°/o vs«h potrebščin. Kallay pu3ti Slovane v okupirani zemlji telesno, posebno pa še duševno stradati, potem seveda lahko izkaže prebitke. Ogled po širnem svetu. (Srbski kralj Aleksander) pride dne 29. t. m. na Dunaj ter bo stanoval več dni na cesarskem dvoru kot gost našega cesarja. Tudi črnogorski knez Nikolaj pride prihodnji teden na Dunaj ter bo od ceaarja sprejet. (Časnikarska svoboda na Ruskem) se bode z novim letom zdatno razširila. Odpravi se kavcija ter bo časopisju dovoljeno svobodno kritikovati vladne naredbe. Tako daleč še v Avstriji nismo ! (Nemški cesar Viljem; namerava baje v kratkem času s princem prestolonaslednikom obiskati italijansko kraljev^ dvojico v Rima. (Turška) se nahaja /lopet v velikih denarnih zadregah; ne le, da n^ more svojega urad ništva izplačati, niti toliko denarja ni v državni blagajni, kar ga običajno prinese vsako leto »sveta karavana" pri svojem romanju v Meko, Turške vlade edino upanje je, da ji nemška banka, ki je prevzela zidanje Bagdad-železnice, kmalu izplača pogojeno svoto. (Numa Droz f.) V Bernu v Švici je umrl bivši dvakratni predsednik švicarske ljudovlade, 55letni Numa Droz. Bd je izvanredne nadarje nosti ter naprednega duha. Kot samouk je dobil že kot 181etni mladenič učiteljsko mesto na gimnaziji, postal pozneje urednik ter se v prvi moški dobi že popel do najvišjega mesta v svoji domovini. Pred letom so mu velevlasti, ki so pomirjale Kreto, ponudile mesto vrhovnega po veljnika na temu otoku, kar pa je Droz odklonil. Dopisi. Iz Šoštanja. Šaleška čitalnica v Šoštanju imela je 26. novembra t. 1. v hotelu „Avstrija" svoj občni zbor, pri katerem je bil izvoljen novi odbor, ki se je tako le konstituiral: predsednik g. dr. Karol Cbloupek, podpredsednik g. dr. Fr. Mayer, odborniki pa so: gg. Ivan Kačič, Ivan Koropec, Edmund Planinšek, Hinko Hrašovec in Milan Vošnjak. O. notar Kačič je na mesto odbornika re zigniral. Odbor obžaluje izstop g Kačič a, ker izgubi z njim vrlo, spretno in delavno moč. G. Kačič je bil soosnovatelj čitalnice, on je bil, ki je novorojeno, a slabotno dete, kojemu so manjkali skoraj vsi pogoji za nadaljni uspešni razvoj, vzdignil iz zibeli ter ga tako umno, skrbno in marljivo negoval, da se je vrlo in krepko razvijalo. Čitalnica si je pridobila v teku časa po bližnji okolici precej udov, prirejala je razne slavnosti in veselice, s katerimi je med pripro-stim ljudstvom vzbujala in širila ljubezen do slovenskega naroda, ter tako negovala, krepila in utrjevala narodno zavednost. In duša temu vsemu narodnemu gibanju in napredovanju bil je g. notar Kačič. Novi odbor kliče ob slovesu g. Kačič-u za njegovo naporno, vztrajno, domoljubno in plodonosno delovanje iz dna hvaležnega srca. Bog plati! Vsled raznih okolnosti bil je odbor pri-moran prestaviti čitalnico v hotel »Avstrija", kjer se ista nahaja v prvem nadstropju. Da bi pa narodno življenje v Šoštanju, kakor sploh po vsej Šaleški dolini nekoliko ži-vahneje, tukajšna čitalnica pa nekako središče vsega narodnega gibanja postala, razposlal je odbor po Šaleški dolini posebno okrožnico s pozivom k pristopa. Z Dunaja. (Občni zbor podpornega dru štva za slovenske visokošolce na Dunaju.) Ta zbor je ednajsti, odkar obstoji to dobrodelno društvo. Vsako leto se vrši v prvi polovici novembra meseca, a letos prvič v »Slovanski besedi". Navzoče ude je presrčno pozdravil c. kr. dvorni svetnik gosp. dr. Fr. Ploj, kot predsed nikov namestnik. Ta gospod je bil ob porodu društva in se vedno z vso vnetostjo potegoval za njegov napredek. Hvaležno se je spominjal med letom umrlih društvenih dobrotnikov. Umrli so: Izmed ustaiovnikov: Gospa Ana Pukl, preds. soproga; Jako Gruden, župnik v pok. v Ljub ljani, župnik v Barkovljah pri Trstu Ant Černe, ki je v svoji oporoki društvo imenoval delnim dedičem, in usUnovnik ter večletni marljivi odbornik dr. Jank» Pajk. Izmed letnih udov so umrli: gg. Jak. Smolej, c kr. šolski nadzornik, ; Fr. Pleško, dež. sod. svetnik in Stanko Pirnat, } c. kr. notar v Mokronogu. Bodi vsem blag spomin ! Monsignor Jančar poročal je o dobrodelnem delovanju društva prav obširno. Iz poročila posneti je sledeče: Večje svote so letos darovali: SI. deželni zbor kranjski 400 K, premilostivi knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik (ustanovnik in Sastni član) 20 K, neimenovana dobrotnica v Krškem 60 K, velerodni g. Anton pl. Sušid, c. in kr. polkovnik v Celju 90 K, Ant. Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. vladni svetnik na Dunaju 32 K, Kremžar Al., mag. svetnik na Dunaju 30 K, dr. J. Pipenbacher, c. kr. prof. v Novem mestu SO' K. dr. Al. Unterlugauer, vladni svetnik v Sarajevu, vč. g. I. Guzelj, vikar v Logeh in neimenovani duhovnik na Dunaju po 20 K. Slavne posojilnice so darovale: ptujska 140 K, mariborska 100 K, slov. bistriška 50 K, vrhniška 40 K, goriška 50 K, kmetska posojilnica ljublj. okolice 40 K. ljutomerska, brežiška, cerkniška in vianska po 30 K, ribniška 24 K, gorenjeradgonska 10 K, vipavska, litijska, fram-ska, vitanjska, logaška in črnomaljska po 20 K. Med nabiralci je kakor že toliko let, zopet na prvem mestu častni ud podpr. društva gosp. France Dolenc, trgovec v Mariboru, ki je med mariborskimi Slovenci nabral 270 K, dalje mar ljivi gosp. drž. poslanec Viljem Pfeifer, ki je med državnimi poslanci nabral 240 K, g. Ivan Maselj, prof. v Kranju je med tamošnjimi rodoljubi nabral 229 K, g. Ant. Flis, knjigovodja na Vrhniki, je nabral 55 K, g. dr. Ed. Volčič, c. kr. sodni tajnik v Rudolfovem 44 K, g. Mavricij Rus, medicinec, je nabral 45 K, g. dr. France Rosina, dež. posl. in odvetnik v Ljutomeru 24 K, g. Ivan Lapajne, dež. posl. itd. v Kobaridu 32 K, g. Josip Zadnikar, c kr. okr. živinozdravnik v Kamnikn 27 K, g. dr. Ivo Orel, gimn. suplent v Celju 9 K, g. dr. Drag. Luteršek, c. in kr. voj. zdravnik v Zloczovu (v Galiciji) 23 K — Osnovna glavnica je lani znašala: 9781 K 36 v. K tej je letos naraslo: Volilo gospe Ane Pukl roj. Dub, 1000 K, (pristojbine je plačal pokojne soprog v znesku 110 K. Kot ustanovniki so društvu pristopili: Slavno akad. društvo Slovenija 200 K, gg. dr. Janko Hočevar, odv. kand. na Dunaju 100 K, slavni okrajni zastop v Ormožu 100 K, (prvi obrok), pokojni dr. Janko Pajk 60 K, (tri obroke), Ivan Luzar, nadrevizor južne železnice 40 K, (dva obroka), dr. Fr. Ploj, c. kr. dvorni svetnik 20 K, (1 obrok). — Z obrestmi vred je glavnica letos narasla za 1539 K 8 v., znaša torej letos 11.320 K 44 v. — Razpoložna glavnica z obrestmi je znašala letos 4849 K 78 v. Iz te so se pokrile podpore in upravni stroški s 3317 K 88 v. — Cela imovina društva znaša koncem leta 12.852 K 34 v. Podpor se je raz- delilo v 403 slučajih med 81 podpirancev 3137 K, in sicer v denarju 1609AK in 3057 obednic po 50 v., t. j. 1528 K 50 v. Po študijah je bilo 4 juristi, 16 filozofov, 9 medicincev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, *1 eksp. akademik, 1 slušatelj grafičnega zavoda, 1 obrtne šole, 1 slikar. Po kronovinah je bilo 68 iz Kranjske, 7 iz Štajarske, 4 iz Primorske, 2 iz Koroške. — Račune in knjige je pregledal revizor g. dr. Vlad. Globočnik pl. Sorodolski ter našel vse v najlepšem redu. Vč. g. msgr. Fr. Jančarju izrekel je občni zbor iskreno zahvalo za njegov trud in izredno požrtvovalnost pri težavnem poslu prvega blagajnika. Osobita zahvala gre tudi požrtvovalnim nabiralcem darov, kar je občni zbor ednoglasno priznal. Naj vztrajajo še nadalje v korist dobrodelnemu namenu. Končno je hvaliti posebno slovenske časnike i. to: »Slovenec", »Slov. Nar.", »Domovino", »Siidst. Post", »Edinost", »Sočo", »Novice", »Der Suden" in še nekatere, ki so darove in druge stvari o društvu objavljali. Hvala presrčna bodi vsem, ki so na katerikoli nač:n društvu pomagali, da je moglo vršiti in izpol njevati težavno nalogo. Slovenska požrtvovalnost se je letos v izvanredni luči pokazala. Narasla je glavnica, narasla je razpoložnica. V 11. letih je društvo razdelilo 23.926 K. S posebnim veseljem se je povdarjalo, da so nekateri pod-piranci prejete svote že vrnili. — Pri volitvah, ki so se vršile per acclamationem, bil je msgr. Jančar opetovano naprošen, da še nadalje opravlja posle blagajništva, kar pa je žalibog odklonil rekši, da hoče pač v odboru ostati ter na druig način društvu koristiti, mesto blagajnika pa da ne more več sprejeti. To važno in zares težavno službo prevzel je potem na vsestransko prošnjo poznati požrtvovalni rodoljub gosp. dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju. I., Singerstrasse 7, kateremu naj častiti člani in dobrotniki društva pošiljajo darove za društvene svrhe. Narodno-gospodarske novice. Davek od žganje — se zviša. Bremena, kateraT imajo nr.aiti poaamezLo dežele, postajajo v primeru z dohodki od leta do leta neznosnejša. Od nikoder ni izdatnejših pripomočkov, s katerimi naj bi se pokrivale vedno množeče se potrebščine. Dežele in občine bile so dosedaj v pokritje svojih neobhodnih potrebščin navezane skoro izključno nase. V dosego tega posluževale so se doklad k direktnim davkom. Posledice temu pa so, da znašajo do-klade v posameznih deželah tri do štirikrat toliko kolikor državni davki, in da se je obda-čenje mestoma neednakomerno razdelilo ter so se posamezni sloji neprimerno visoko obremenili. Vsled vednega primanjkljaja v deželnih in občinskih blagajnah morajo kronovine in obči ne često najpotrebnejše izdatke opuščati. Vodja finančnega ministerstva izjavil je sam takole, primankljaj rase, zadolženje se širi in pri vsem tem nedostaja sredstev. Resnično je govoril. Reči pa moramo, da vlada pri teh okol nostih, ki vladajo sedaj v vseh kronovinah, ne misli držati križem rok; da bi nekoliko zboljšala deželne finance, sklicala je vse deželne glavarje na Dunaj, da se posvetuje o tem z njimi, Da pridobi deželam novih gmotnih virov, namerava predlagati vsem deželnim zborom skleniti zakon o povišanju davka od žganja. Sedaj znaša ta davek 35 gld. od sto litrov, prihodnjič pa naj bi znašal 10 gld. od hektolitra več, torej 45 gld. Zakon naj bi veljal za vse dežele in kraljestva zastopana v državnem zboru in davek naj bi se pobiral od države. Nameravana doklada pobirala bi se v istih slučajih in od istih tekočin, kakor je predpisano v sedanjem zakonu v obdačenju žganja in opojnih pijač; raztezalo pa bi se tudi na žganje, katero se dovaža iz Bosne in Ogrskega, ne pa na on. ti. gostom in prijateljem rodbina Ulajeen. Zahvala. (388) 1 C. kr. priv. avstrijska zavarovalnica .Donau" je podarila novo ustanovljeni prostovoljni požarni brambi pri Sv. Frančišku Ks. 50 kron za nakup ognjegasnega orodja. — Za blagodušni dar izrekata podpisana slavni zavarovalnici v imenu društva najtoplejšo zahvalo. Ivan. Štiglic Josip Terčak namestnik. načelnik. Sv. Frančišek Ks., dne 16. decembra 1899. Učitelj v najlepši dobi svojega življenja, išče tem potem spremljevalke za življenje. Zahteva se vsestranska izobraženost. Neanoninma pisma, katerim se naj priloži tudi fotografija, naj se pošljejo v teku 14 dnij pod naslovom: „Ljubezen in pomlad" poste restante: Makole blizu Poljčan. Diskretnost je častna stvar. (391) 1 m r (390) 3—1 Oštirja Pristno novo vino iz lastnih vinogradov se toči liter po 32 in 36 kr. v ZKandujšerjevi gostilni Rotovške ulice št. 20. (289) 3—1 na račun za dobro idočo gostilno sprejmem takoj. Več pove upravništvo »Domovine v Celju. Dobiva se povsod! ISTajlooljše J^** -voščilo ("biks) sveta je Ciril - Metodovo voščilo. Da brez truda hitro in najlepši blišč. Vzdrži usnje mehko. Kdor hoče obuvalo ohraniti lepo, bliščeče in trpežno naj kupuje samo Ciril - Metodovo voščilo. Glavni zalagatelj Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5 Podružnici v- Sežani in Komnu. Zaloga vsakovrstnega usnja. Ceniki trgovcem zastonj in franko. Zahtevajte povsod! (385) 10—l Najboljše strune za gosli, kitare, tamburice in citre dobiti so v Drag. Hribar-ja v Celju t Rotov.ška ulica štev. 2. t Stenogra/a in pisarja (371) 2-2 išče dr. Josip Ko t še k, Laško. ur ur m Gostilna in mesarija kateri obrti obstojite pri hiši, prva že mnoga leta, druga že tudi kacih pet let, na jako ugodnem mestu, v vasi Ponikva ob juž. žel. s primernimi prostori in na dobrem glasu, se oddajate takoj po nizki ceni v najem. Ponudbe naj se pošiljajo lastniku (373) 2-2 Ivanu Zdolšek-u posestniku in krčmarju na Ponikvi ob j. žel. Kurjača za parni kotel s potrebnimi spričevali, zanesljivega, sprejme takoj Peter ZtVCajciio (380) 2-2 v Celju. Hranilno in posojilno društvo y Ptuju naznanja s tem, da bode zadružna pisarna zaradi sklepanja računov zaprta od 24. decembra t. 1. naprej do Sv. treh kraljev 1900. Med tem časom se sprejemajo samo hranilne vloge, izplačujejo hranilne vloge in obresti od teh. (368) 2—2 Ravnateljstvo. Prva kranjska tovarna testenin Žnidepšie & Valeneie (351) 24-6 v Ilirski Bistrici priporoča svoje izborne testenine, kot makarone, fideline, vrvice in različne vloge za na juho vele-spoštovanemu občinstvu. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva. Sezite po tej jedi, katero pri nas s slastjo še oni zavživajo, kateri dosedaj a testninah niti slišati niso hoteli W Xajine testenine se dobe v vseh boljših prodajalnicah jest\in; zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po '/a ^g z najino firmo. Spoštovana gospodinja Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko. . V. -V^V.-.V / v. ■ V/\VA\ / vv A'. .VAVAVAV-V^VAVAV '\VSVAV,\\ V/,V/ V ^l^rgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja tiskarna knjigoveznica ...... -;-»■-m- -:- -:- -:- -:• -:- •:- * Rotovška ulica št. 1 Graška cesta št. 2 m vi?- ^felika izbera v vsakovrstnih k ai soto h albumih za slike, albumih za poezije in v inštrumentih, kakor: gosli, citre. kitare, tamburice i. t. d. © Priporoča za božično sezono: ^ - svilnati papir v vseh barvah, barvani papir na eno aH obe strani zlati in srebrni papir, zlato peno, podobice za jaslice, perje za cvetlice, cvetje in žico za cvetlice, barvo za mah i. t. d. .....ffij Ur. m M' Rastna zaloga a s n i h © $ ® razolo(lnic s cvetlicami in verzi itd. Za preprodajalce popust. ■i- ❖ •;- -:--:- -:- -:--;--:- V •:• -:- AVAVA ^^ Vse po najnižjih cenah. ^^ -t- »t- -K-:- -t—:- -i- -t- -i- -t- h- h- -t- -3- AVAVAVAVAVAVAVAVA^AVA^^ l I vvVg> Pozor! g P Pozor! ^ Kot jako primerna in lepa božična in novoletna darila priporoča ZR,a.fa.el Salmič = urar v Celju = v „l\larodnem domu" svojo veliko zalogo zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur za dame in gospode. — Zaloga optičnih predmetov. Velika izbera stenskih ur, budilk in ur z nihalom. najnovejše in najboljše, kakor tudi špecijalitete vsake vrste po najnižjih konkurenčnih cenah. Istotako priporoča najraznovrstnejša, za vsako priliko jako primerna darila v zlatu in srebru, kakor: verižice, uhane, prstane, zapestnice itd. itd. Vsa popravila izvršujejo se dobro in ceno. — Postrežba točna. Mlin in žaga na prodaj ali v najem V prijaznem kraju pol ure od Štor, par minut od okrajne ceste v St. Jur se proda obširen mlin & štirimi tečaji m stope ob stalni vodi Zraven je jako dobrk žaga K temu pripada prostorno stanovanje, gospodarsko n0 slopje s hlevi in kozolcem ter do 4 orale rodovitne ravne zemlje. Cena 3500 gld. Na željo pa se še proda 10 orale* zemlje več, z lepimi gozdi itd. Cena je potem 6000 gld Natančneje se pozve na Bregu pri Celju v hiši štev. 10. (370) 4—2 (372)3-2 Mesto pisarja išče gimnazijski abiturijent (nestenograf.) Na željo sprejme tudi službo domačega odgojitelja Kdo, pove upravništvo tega lista. Županstvo y Št. Pavlu pri Preboldu odda z 1. januarjem 1900 svojo hišo na Sch vabo vem v Št. Pavlu s krčmarsko pravico za primerno ceno v najem. £ri hiši so tri sobe v pritličju, ako potreba še dve posebtej v I. nadstropju; kuhinja, dve kleti, svinjski hlev. drvair-nica in ledenica. Osebe, katere želijo ta najem pridobiti, naj se pri županu v Št. Pavlu brez odloga oglasijo, kjer bodo tudi pogoje izvedele. (376) 2-2 Zupan: Fr. Randl Slovenski kolesarji J pozor! S 1. vinotokom t. 1. prevzel sem zastopstvo in prodajo koles (byciklov) najslavnejših tvrdk, osobito pa razpečavam po jako nizkih cenah kolesa 99 Meteor t« in ,, Elektra" katera so z najnovejšimi in dosedaj od drugih tovarn še ne dosežnimi iznajdbami dovršena. Obveščam ob enem, da bo-dem s pričetkom prihodnje se-zije imel v zalogi razven koles tudi vsa dela taistih, nadalje kolesne potrebščine kakor svetilke, zvonce, sesalke, lepilo, snažilno orodje i. t. d., ter da bodem preskrboval tudi popravila koles. Kulantno postrežbo zajam-čim in se priporočujem za mnogobrojna naročila J~osip Sirca v Žalcu, Savinska dolina. trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, , deloljubnim m stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače:sa-varovalne družbe prve vrste - Ponudbe pod „1798 Gradec, poste restante. (155) Postranski zasluM, Čisto novo! Cisto novo! Skladni koledar za leto mm 1900 mm po 6o kr., s pošto 5 kr. več. Stenski koledar za leto 1900 ^ po 25 kr., po pošti 3 kr. več. Dobiti pri Drag. Hribar-ju v Celju Oftlzova kava je vsak ™JlJnh1innQ ^ napravi dan bolj priljubljena U'Z zdravo, slastno in tečno, užitno in hranilno. TujiMcas^aiMEaiMcaMtcifgp?