St. 31.
V Trstu, v soboto 18. aprila 1883.
Glasilo Slovenskega političnega druSlva za Primorsko
•T i Minil J« m«.«
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo In saboto o poludne. Ona ta vse leto je «» pUi., zu polu leta 3 gld.. za e»jtr; lota JI gld. SO kr. — f>oaamezne Jievilke §e dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tram po G» kr., v Gorici in v Ajdovščini na C kr. — Naročntne, reklamacije m inserata prejemu Opravnlitvo, vla Torrente, »Nova tiskarna*.
Vsi dovttt »s pošiljajo Uredništvu *vla Torre.ito« »Nuova Tlpografia;« v »ak mora biti frank i ran. Rokopisi o'e/ posebne v rod no«ti ae n« vračajo. — Jnteratt (razne vrate naznanila in ponlanitse} ae zaraSuniio po pogodbi - prav r.euo; pri kratkih oglasih z drobnimi erkann ae piaSuj« 7.a vsako bescrlo 2 kr
Prebivalstvo na Primorskem.
(Dalj*.)
Kakor reči v Istri zdaj stojć, mora so priznati, da je v Istri v vseh večih mestih, kakorSna so Koper, Piran, Rovinj, Matavun, Poreč, Rovinj, Vod-njan, Pulj, italijanski jezik skoraj iz -'ključivo obč^valtii jezik. Ta mestu so vsa ob morskem bregu, in iz teh mest so se Italijani selili tudi na deželo ■mej Slovane ter so tu in tam, kakor mej Vodnjanom in Puljem tudi slovansko prebivalstvo poitalijančili ter tako zodinili osamljene svoje teritorije in postali bolj kompaktni.
Tako so Italijani na severnih in zapadnih bregovih istrskega poluotoka ekoraj izključi vi gospodarji, mej tem ko so se porinoli tudi od bregov v notranjo deželo, kakor zagozda v okraju Buzet in Matavun; toda tam po našem menenju Se niso popolnoma kompaktni. Labin in Krk ste mesti, kateri imati tudi italijansko večino; ali italijanski element je ostal omejen le na obe ti mesti in se ni prav čisto nič razširil na deželo.
Pazin, potem oni kraji na vztoč-nej strani Istre, kateri so največ ba-vijo z brodarstvom, (kakor Volosko, Lovran, čres in Lošin) so sicer hrvatska mesta, ali v njih bivajo tudi Se precejšne manjšine Italijanov; v Lošin u se cel<5 italijanščine več sliši, nego hrvaščine, akoprein tudi vsi LoSinjani govorć hrvatski.
Italijani v Istri so po nekem potomci rimskih provincijalov pomešanih s prvotnimi trako-keltskimi prebivalci Istre, po nekem pa so potomci tam naseljenih Benečanov. Posebni italij. ■dijalekti, kateri se govora v Vo lnjanu, Rovinju, Piranu in še nekaterih mestih Istre, in stari uže izumrli dijalekt v mestu Krku, dajd sklepati na direktno pokolenje iz rimskega ljudskega jezika.
Ob bregih Istra so nahajajo mnogi rimljanski spominki, prav tako
so nekatera istrska mesta bila uže od Rimljanov ustanovljena. Mali rumun-ski otok se nahaja v okraju Pazinskem, namreč v Brdu in Sušnjevici, drug enak otok je v Podgradskem okraju, občina Žejane. Najbrže so Rumunci uže jako zgodaj po Hrvatih pri poleni iz svojih sedežev ob Donavi prišli v Istro.
Bilo jih je v starih Časih v Istri veliko več, nego jih je dandenes; tudi na otoku Krku so bile v DubaŠnici, Dobrinju, Poljici in Castelmuschio rumu nske kolonije, katere so se pa v t*m veku popolnoma pohrvatile; ali ti Rumunci niso bili neposredni potomci Rimljanov, kakor to nekateri trdć, temveč se more po posebnosti romanskega narečja v Rovinju, Vodnjanu, posebno pa v Krku sklepati, da so bili le baš prebivalci zadnjih krajev direktni potomci Rimljanov.
Miklošič sam trdi, da so istrski Rumunci prišli iz podonavskih dežel.
Istrski Rumunci pa so uŽe denes več Slovani, nego Romani, to je uže obče znano.
Slovenci v Istri meje se svojimi brati v tržaškej okolici, na Gori&kem in na Kranjskem in so ž njimi vedno v najožjej dotiki; oni prebivajo v severnem delu Istre, namreč v okraju Koperskem in Volovskem, (v tem j zadn jem okraju se lehko opazuje stop-ljeuje slovenščine z hrvaščino, kar je (posebno važno za politika, ki so ne zgublja v filulogično dlakocepljenje) nikder v Istri pa Slovenci ne sezajo kompaktno do morja, kakor na priliko Tržaški okoličani. Kakor rečeno, prišli so v te kraje z vsemi drugimi 'Slovenci na Goriškem in v trž. oko-' lici in to v 8. stoletji, ker so starejši | prebivalci stare Istre na ljudskem shodu |v Rizanu tožili 1. 804 vojvodu Ivanu |zoper Slovence, katere pa je vojvoda podpiral. Oni Slovenci, ki prebivajo od Skednja dalje pa do Salvore in se imenujejo Ša vrine. Bržane, baje so najstarejši slovanski naseljenci Istre.
PODLISTEK
Narodne pripovedke
Iz Spodnje Štirske.
Dva zakonska.
N^koč Et:i bila dva zakonska, katera sta vso svoje premoženje pognala po grlu. Posebno je bila njima priljubljena pijača »Snops«, kar se je še tedaj le redko nahajalo, Naposled sta tako daleč prišla, da se je njuno lepo posestvo po draži)! prodalo. Ona dva pa sta se morala napotiti po svetu. Otrok nista imelu. Ko vidita, da se je vse njuno imetja prodalo, in da morata po svetu, reče žena nioiu: Družeča nemava kaj z seboj vzeti, razen sobnih duri, da naji ne bodo tuj* »po hrbtu pokale«, In tako se napotita po svetu z durmi vred.
Tako bodita nekaj let po svetu »s trebuhom za kruhom«, nekega dne prideta do velikega loga, kder ni blizo bilo nobene koče ter nikakih jjudi videti, tudi ne sl-du človeškega, mislila sta, da sta v puščavo zabredla. Vend ar a« napotita v lop, misleča, da ga hm dan uže prehodita, in dospeta še potem do kike koče ali sela, da do-bošta prenočišče.
Srbi in Hrvati, kateri so prav za prav eden in isti narod in je torej vlada storila prav, da jih ni pri štetvi leta 1880. posebe naštevala, prebivajo v središču Istre in so od tam pa do vshodnih bregov kompaktni, segajo pri Peroju tudi do zapadnega brega Istre in prebivajo kompaktno tudi na južnem koncu dežele; v lasti imajo tudi otoke Čres, Lošin in Krk. V Li-burniji so bili Hrvatje uže v starodavnih časih naseljeni, v druge dole so se pa kesnejo naselili iz Dalmacije in cel(i z Grškega. Istrski otoki so bili uže leta 839. Hrvatska lastnina, saj je isto leto sklenol ban Miroslav na otoku Čresu mirovno pogodbo z beneško republiko pod dožem Tra-donico. — Gotovo pa je, da so vsaj tistikrat, morda tudi veliko poproj uže, bili ob vshodnih bregovih Istre; znano je, da so Hrvatje v Istro uže v 7. stoletju navaljovali; dokazano pa je natančno, da so prebivali uže začetkom tega tisočletja v okrajih Volosko, Labin, Pazin, Buzet. — Stara Avstrijska vlada v Pazimu, kakor tudi beneška ljudovlada ste večkrat klicali Hrvate v Istro, ker je bilo tamošno prebivalstvo jako tenko se-jano in še to je večkrat izumiralo vsled nalezljivih bolezni.
V Pazinsko grofijo se je uže leta 1532 naselilo mnogo Morlakov ;
1>otem so tudi vsled madridskega mira eta 1617. vse Uskoke od morskih bregov premestili v pazinski okraj in sicer v Gorenjovas, Dolenjovas, Semič Lesičine, Pazin, Pičin, Antinjan, Kaš-čergo, Kerselo, Žmin in Sv, Peter v Šumi. Slovensko - hrvatski mešanci mej Dragonjo in Porečom so prišli najbrže v 13. stoletju iz vindiške marke. V okraj Poreč so došliMorlaki in sicer v Novovas (Villanova) Sv. Lovrenc, Zbandati, Varvari v letu 1525. Beneška republika je poklicala v začetku 16. veka v okraj Matavun, in sicer v Montreo, S. Giovanni di Sterna in Mondellebote mnosro Morlakov.
Dolgo se drvita po hostl in solnce uže zahaja. Hosta je zinirom bolj in bolj gostu, tako da uže komaj prodirata, sem ter tja nahaja uosto trnje in robidje, a vendar še z seboj neseta duri, katere ju po hrbtu dobro pokajo in to je bilo jedino niuno imetje.
Začela je tema nastopati, noč postane. NaŠ t popotniki je uže začelo skrbeti, ker vidita, da neenj ne prideta iz tega loga na pnmto. Nebo je bilo pokrito z gostimi t mniuij oblaki, kateri se naglo podć po nebesnem oboku. Iz daleka se sliši zamolklo grmenje, kakor bi prazne sode prevračal, z laj pa zdaj s^ blisek posveti, da je v;d jemalo, zatem pa še strašneja tema nastajala. Vetrovi delajo vrtince in odnašajo li tje z dreves, na bližnjem drevesu začne sova skovikatl. Grozno z ično tuliti divje zveri, katerih je bilo mnogo v gozdu in so po noči Šle na rop iz svojih brlogov.
Naša potnika vsa prestrašena še nekaj časa lomita po tmini, ko pi vidita, dane moreta dalj", ustavita se; blisek posveti in opazita, da sta na majhnej trati, sreli kitere je stal velik hrast, ki je široke svoje veje razprostiral daleč okoli. Okoli in okoli pa je rasti i uosti krhlika. kakor žito, da je skoraj ne bi mogoče bilo prodreti.
Mož reče ženi: Kij počneva se laj? na to drevo morava zlezti In tam preno-
Skipetari (Albancži) iz Zete so prišli v Fontane 1. 1595, iz Škadra v Monghebbo 1. 1761, iz Skadra in Ulčinja v Valcarin 1. 1622, v Mon-salezo in Dračevac 1. 1623. Denes so vsi ti &kipetari pohrvaščeni.
V	Poreč je došlo leta 1580 in kesnejo 1669 —1692 nekoliko Grkov iz Kandijo in Moreje; prav tako so nekateri Grki naselili se 1. 1525 v Vila di Rovigno in leta 1622 v Kanfanar. V okraju Vodnjanskem, to je v Filipanu, so se naselili 1. 1635 Morlaki.
V	Pulj so so vselili 1. 1540 mnogi Grki iz Nauplije Malvazije; v začetku 16. stoletja pa je došlo mnogo Morlakov iz Dalmacije v Manzano, Pomer, Montuchio Šišan, Ližiujan, Promontura, Altura, Sveti Martin v Puljskem olraju.
Vrsto naseljencev v Istri so sklo-noli Črnogorci iz Cernice, ki so se naselili v Peroju in so edini staro verski naseljenci, kateri so svojo vero do denes ohranili. Nemški vitezi so iz Itre popolnoma zginoli, (nekateri, kakor grofi Waldersteini so se pokmetili) nemški element v Istri zdaj le še v Pulji močno zastopa c. k. mornarica in dru£0 mnogo tamošno uradništvo. Za te Nemce je tam ljudska šola in realka.	(Dalje prih.)
Prazna bisaga.
čiti, spodaj n« moreva ostati zavoljo divjih zveri, tudi dalje ne moreva. D <j ^emduri, da je ponesem gori in nama bodo za posteljo služile, ti pa se hitro za menoj po 1-vizaj pori. ker uf- lomastijo divje zveri po hosti.Tako /.ležeta na vrh tega velikana ter tam polož ta duri mej tri vrhove drevesa, na katere pot*m ležeta. Žena se moža čnsto opreme, da ne zdrhti doli, mož s« pa z eno roko vrha drži in tako je bilo prenočišče gotovo. Na nebu so se jele bele lise kazat', in zdaj na zdaj je pokukal bleli mesc^ izza oblakov.
Čez nekaj Časa, ko sta uže naša znanca počivala, prilomasttjo roparji z svojim plenom prav pol tisti hra^t; zakurijo velik ogenj, s«dejo kroe njega ter začno plen mej seboj deliti. M j raznim drugim so prinesli tuli vreč> denarja z seboj, zadovoljni se mej seboj pomenkujejo, da so dobro svoj posel opravili. Z laj pi mož zgrabi duri in ie zabiti doli, da z velikim ropotom od veje do veje p »dajo. Roparji se prestrašijo, misleči, da .jih božja ka/,mi zadane, popuste ves svoj plen in zbeže urno no hosti dalje.
Žena in mož pi solezata z drevesa in najdeta ves plen. kun denarja, skoraj čisto zlato, in tudi drugih reči. pa tudi najdeta enega roparja, v t r i v i lež-čega, kiterl je imel podrastan j^zik in zato ni mogel govoriti. Žena mu pravi, ker vidi, da itna polrasten jezik, da ona zna jezike
Gospod pl. Burgstaller je zadnjo nedeljo pri glavnem zboru društva »Asso-eiazion« politica« zagotovil svojim volil-crn, da ima Še voljo, poslanstvo prevzeti. Na ta mandat se on zanaša v soglasji z obema njegovima tržaškima poslancema vred iz narodno gospodarskega ozira, ne pa iz političnega. Će je o tem tudi v soglasji z njegovimi volilci, tega mi neverno, pa tu ii pl. gospod Burgstaller sam ne ve. »Zato«, meni on, stopil je v Coroninijev kinb. S Čim 6e ujema narodno gospodarstvo z vstopom v ta klub, in čisto narod-
spo lrezavati in da je dobro izučena v tem poslu, da je uže velikim pomagala. Ropar privoli, č-š, naj ga tudi njemu spo irt fe. Žena mu pravi, naj 1* zazijaj ou zine, žena pa t nožem pod jezik segne, ter malo z roko vun potegne ali spodreže tako nesrečno, da mu polovico jezika odreže, bodi si uže navUŠč ali kakor koli. Hopar čuteč, kaj se mu je zgodilo, teče kar so mu noge dopuščale, veliko muko trpeč, glas njegov je bil ta: »le la, le la, le U« spredaj bežeči roparji pa mislijo, da j m pravi, »le črez brege ino grabne le črez brege in grabne« Še hitreje beŽe.
Mož ino žena, vsa zatuaknena v plen, hitro pospravita denar v vrečo, ki je tam ležala, drugo pa vse pustita, celo one duri, ki so jima tako srečo prinesle.
Mož ženi reče: Zdaj ni treba več duri seboj nositi, kupiva si lahko nove, »tuje naji ne bodo več po hrbtu pokale. Imava dovolj denarja, bova ga zopet pila, in suiia grla si spet namočiva.
Dosti sta britkega okusila, a dcapel i sta zopet do bogastva, kupita si posestvo ter sta svoje stare dni prebila v obilnoeti vsega, kir jima je srce poželelo.
Vendar le redko katerega dohiti dan -danes taka sreča, na to se ne smemo zanašati — »Če je uže mlad berač, ie star brez hlač« — tako pravi pregovor.
EDINOST
no-ekonomiČno prepričanje s tem mandatom, o tem, odkrito rečeno, mi nemamo noben> ga — razuma. Kako pa se potem p pl. Burgstallerja trditvijo ujema to, da je on sam takoj potem opazil, na poslanec Nabergoj dela pod drugim praporom, pri tem pa on odobrava njegovo delavnost o gospodarskih praŠanjih? Mi menimo, da prapora desnice državnega zl>oia ni Coro-ninijevega klubi nista različna v gospodarskem. ampak v političnem znučaji. Resnica je, Coroninijev klub vedno išče mehke posteJ/f, vsak dan se vozi pod drugim praporom; zdaj kaže v parlamentarizem boji barve te ali one stranke, zdaj se vozi pod praporom brez barve.
Coroninijev klub je v našem državnem zboru prav tista reva, kakor sedaj Avfganistan v svetovriej politiki. Velevlasti, ki se spio, primorane so, brigati se za njegovo prijateljstvo in sovraštvo. To utegne biti jako prijetno, ali posebno imenitno in častno ir. Ako prihodnje volitve večino ojačijo, zelo ohripo Goroninij"va kluba glasovi, in vprihodnje bo ria svoje orgljlce i^ral le sebi na veselje, nobenemu na ljubo i nobenemu na žalost. Potem bo jasno našim (tržaškim) poslancem, če bodo sedeli še v tem klubu, v kak zakotnjak so seli.
In i?. tega tihega zakotnjaka delati za interese Trsta, to je neki previdne, inodro in praktično?
Plemeniti gospo i Burgstaller našteva vse Trstu ugodne sklep- drž tvnega zbora v zadnjem zasedanji. Kaj pa je pri tem pripomogel Coroninijev klub in pl. g. Burgstaller, o tem on molči — in molči tudi svetovna zgodovina.
Ker pl. gospod Burgstaller hoče zopet kandidirati, zato upamo, da bo iskal prilike, svoje voiilce s tem seznaniti, kako misli vprihodnje postopati. Ce tudi za bodočnost nema druzega načela, nego breznnčelnost Corouinijfvega kluba, potem najde zase prav malo navdušenja. Gotovo zavzemajo Trsta gospodarski interesi v dolžnostih tržaškega poslanca prav mnogo prostora, ali mesto Trst ni odtrgano od političnega državnega živenja; on je deležnik usode In razvoja naše države, In tržaški poslanci nemajo pravice, svojih mandatov rabiti le kakor berači za zgoli materijalne zadeve. Važnost in dostojnost tega mesta zahtevati, da se tržaških poslancev glas v državnem izboru čuje, tuli takrat, ko se razpravljajo Stvari, ki ne nadevajo le neposrednjib kraj-
.nih tržaških razmer. Trst ne pošilja v državni zbor poslancev le zato, da zastopajo tržaške interese, temuč tudi zato, da zastopajo in pospešujejo interese vse Avstiije. Državni poslanec mora stopiti na višjo stopinjo politiškega menjenja in politiškega prepričanja, nego tržaški občinski svetovalec. In kolikor koli važna je za nas hrpeljska železnica, poročilo državnega poslanca mora tudi o drugih stvareh kaj znati. Vsaj nekoliko mora čutiti Časi duh, i nekoliko so ga morali tudi protresti politični boji tega duha. Bnskega lorda govor ne razodeva ni z enim migljajem, ni z eno besedo, da je stal v središči živenja; v vsem goforn ni prav nič druzega, le p av si ib posnetek iz kazala razprav državnega zbora. Vse to pa je prazna bisaga, a tem, kar izsuje iz nje, ne ulovi mnogo volilcev.
Tako piše cTagblatt,* mi mu v vsem pritrjujemo. Kako zelo je pl. gospod Burgstaller prepričan o svojem vspešnem delovanji, iu kako malo mu je znano, kako ga velika veČina njegovih volilcev obsoja, to dokazuje njegova, rekli bi, smelo-ne-vedna in ohola izjava, da hoče tudi vprihodnje prevzeti mandat v državni zbor. — Mi mu uže danes lahko naznanjamo, da v tretjem razredu ne bode več izvoljen; pri zadnjej volitvi so mu priborili večino slovanski uradniki, ker j m je dal besedo, da se pridruži večini državnega zbora; pl. gospod Burgstaller ni bil mož beseda, i zato ga pri prihodnjej volitvi ne bo volil noben slovanski uradnik, i tudi noben drug uradnik, ki ni sovražnik sedanje vlade. Naj tedaj pl. g, Burgstaller išče kaudidature kde drugej. — Kar pa se tiče vedenja društva «Associ.izione politika«, ki se je poprej nazivalo «patriotiia», pa to ime iz prav dobrega razloga izbrisalo, pravimo kar s-* tiče vedenja tega vodenega društva pri glavnem zl oru in sploh v vseh zade-
vah, o tem pa bomo še govorili, saj je tu društvo od same blamaža res už-j smešno.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državnega ibora poshnska zbornica ne bo imela vtč nobene seje — tako poroča vladni časnik »Fremdenblatt«, — ampak državni poslanci se le še povabijo, naj se zbere 22. t. m. v cesarje vej palači, da se jim prečita prestolni govor. — Prav tako, da se poprej razpišejo nove volitve in manj časa pušča levičarjem za hujs-i anje in draženje, za katero pleto njih prvaki uze jako marljivo zanjke, kakor smo uže zadnjič poročali o Pleneijn, Herbstu in Chlumeckemu ; danes pa nam je še prietaviti, da so te niti zajele tudi nekatere zelo visoke uradnike, katerim bi še vedno dragi bili minlsterski stoli. Zato je boljše, da se volitve k malu izvrŠć, ir: upamo, da nas Bog ne bo kaznoval z le-v č irsko-judovsko zmago. Res je, trpeti bomo morali še mnogo, mnogo se zatajevati, mnogo davkov plačevati, ali boljše je, da vse to žrtvujemo poštenim namenom in državnim koristim, nego pa judovskim žepom i državnej propasti.
Gosposka zbornica državnega %bora je IG. t. m. brez razprave sprejela načrt o razpokljivih tvarlnah iu prav tako tudi načrt o posilnih delavnicah. Na željo Leona Thuna, naj se pri rabi zakona z<>per beračenje usmiljeno postopa, odgovoril je pravos. dnji minister, da je ta parno ob sebi umljivo.
Poljedelski minister je 16. t. m. odprl sejo enketne komisije, ki je bila sklicana, da se posvetuje, kako bi se zmanjšale nevarnosti v rudnikih pri jamskih sapah. Skle-nolo se je. naj se sestavi stalna komisija, ki se bo s to zadevo pečala in naj se izvalijo dotični poročevalci.
Vnanje dežele.
O razporu mej Angleži in Rusi so došla ta le poročila: z Dunaja se poroča 14. t. m., da so tam v merodajnlh krogih te misli, da se Angleška uda ruskim zahtevam, ko dohode Lumsdenovo (angleškega komisarja) poročilo o bitvi na reki KuŠk, in to toliko bolj, ker je Rusija voljna, da uekoliko odjenja od zahtevanja glede dvomljivega posestva, m zarad tega je upati, da se Anglija in Rusija k malu pobogati, ako kaj posebnega vmes ne pride.
Časnik »Times«, ki zelo priganja na Vojno, 14. f. m. trdi, da se Rusi pomikajo proti Avfgunistanu ob reki Murghab, in da se pričakuje nova bitev z Avfgani. Z avfganskim emirjem pa se ni sklenola nobena pogodba zastran prehoda angleških vojakov. — Pall Mali Gazette od 15. t. m. pa poroča, da se skoraj gotovo mir ohrani, in upanje je, da se angleško-ruski razpor v malo dneh poravna; ta časnik dalje poroča, da angleška vlada smatra avfgansko prašanje, kakor da je popolnem poravnano. In ta časnik je organ Gladsto-nov, Če je tedaj to resnica, kar je skoraj gotovo, bilo je tedaj veliko kokodakanja, pa prav nič |ajc. Pri tem pa je mnogo ljudi veliko zgubilo, celo cene raznih za živenje najpotrebniŠih reči so poskočile, državni papirji i druge vrednosti so v ceni padle, nepraktični i o borsiiih zvijačah nevešči ljudje pa so mnogo zgubil, dobiček imajo le — judje.
16. t. m. bo došla ta le poročila: Časnik »Standarda trdi, da so poslanci pri angleškej vladi zagotovili svojim vladam, da se spor mej angleško in rusko vlado skoraj gotovo poravna. —- V Peterhurgu Izhajajoči »Regierungsanzeigert naznanja, da so po Komarovem poročilu od C. t. m. ostanki a»fgansk« razbite vojske pobegnoli v Herat. Avfgani imajo veliko večjo zgubo n^go se je poprej poročilo, mnogo jih je poginolo vsled mraza in lakote, ker uže dvanajst dni gre dež in sneg. Tabor, kateri je zapustil Lumsden, sežgali so Avf-gani. Kamele s živežem in angleškim spremstvom so razpodili Sarakhi. Da ne nastane anarhija, ustanovila se je v Pen-diehu začasna vlada. Otdelek ruske vojske ostane v Taškap iju. Zdaj ni potreba, da bi vojfka dalje prodirala. — »Daily Tele-graph« poroča, da so v ruskem odgovoru angleškej vladi m<j drugim te le besede:
»Meni je car ukazal, naj angleškej vladi naznanim, da bi bila vojna za obe deželi obžalovanja vredna, in da ima car trdno nadejo, da se sprava lahko i naglo doseŽ1«. Ruski poslani c je odgovoril, da je angleška vlada izjavo zadovoljno sprejela, in da se je nadejati miru. — »Pall Mali Gazette« pravi: M r je skoraj uže gotov. Obe vladi zelo želite, da se obrani mir; prihodnji teien nte^ne biti poravnati ves razpor. — »Globe« pa priporoča vojno in pravi, da bi bila največja bedarija čakati, da Rusija izvrši velikanske vojne priprave, ker polein Rusija Angleškej odbije vsako zadoščenje. — Mnogo angleških poslancev pod prvosedstvom lord majorja pa je skle-nolo rt solucijo, v katerej vladi priporočajo, naj brez odloga pomnož. ladije, strelaštve in mornarje za varnost dežele.
Na Anglelktm kažejo nacijonalisti sovraštvo do vladajoče hiše, na kolodvoru v Mallowu ?>o 13. t. m. Žalili kraljeviča, žvižgali mu in sikali, v Korku pa so pobili okna onih hiš, ki so bile kraljeviču na čast odičene.
Italijani v Masavahi so zasedli Arafali m tam razvili poleg egiptovskega tudi italijanski prapor. — Abesinski kralj pa postopanje Italijanov na meji svojega kraljestva sumljivo gleda; ukazal je zasesti Keren, ker so so ga hoteli polastiti Italijani, da bi bili gospodje na poti iz Masavaha v Kasalo.
Francoska in kitajska vlada sklepati mir. Pekingski časnik je 15. t. in. priobčil ukaz kitajskega cesarja zastran mirovnih uvelov. Dva kitajska poslanca sta odpotovala iz Pekinga v Tonkin, da se sklene stalni mir. — Courbet pa poroča 16. t. m. da je angleška vojna la iija »Estaing«, še predno so se podpisali mirovni uveti, za-plenola neko kitajsko ladijo, na katerej je bilo 750 vojakov in t rij * mandarini.
V srednjej Ameriki je vojne konec. Drž ive, ki so bile v vojni, podpisale so 16. t. m, mirovno pogodbo.
DOPISI.
IZ Vrdele dne 14. aprila. 1885. V zadnjej Št. »Edinosti« se pritožuje gosp. dopisnik iz Tižaške okolice o slanem petji v Barkovljab. Tu se daje krivda tržaškemu magistratu, ki učitelju prepoveduje poduk v narodnem in cerkveno-narodnem petju. Dasi je vsakdo prepričan, da slavni magistralni prijatelj našej narodnosti, vendar se pisatel|u teh vrstic ne zdi veij^tno, da hi bilp dotičnemu g. učitelju prepovedano po iučevati v petji, Z'iano je, da vrla učitelja v zgornjej okolici poduČujela v narodnem in cerkvenem petju ondotno mla dino. Ako bi bil um'i-irat prepovedal poučeva'i v petju g. učitelju v Barkovljah, prepovedati bi bil moral (sic^r pa pripoz-navam, da doslednost ni na|večja čednost nafiega magistrata) dosledno v vsej okolici T'žaŠkej. Sklepati se mora tedaj, da dotični g. neČe alt pa ne more podučevat*, in da je njegov izgovr r ntfiev. Sicer pa magistrat pri vseh svojih privilegijih vendar nema in ne more imeti pravice za-branjevati svojim učiteljem o prostih urah poduČevanja v petju. Ako bi se pa pri vsem tem predrznol ovirati naše narodno in cerkveno petje, dolžnost je naša in posebno voditeljev naših, da se temu postavno, toda krepko upremo. Petje vzbuja narod iz spanji in gi navdušuje za vse lepo in dobro. Da j« to gola Istina, spri-čuje nam navdušenost naših okoličanov, ki se je pokazala potem, ko so se ustanovila krepka pevska društva. Ako pa hočemo, da bode lepo poSteno petje vedno bolj napredovalo, vstrajno narod budilo in blažilo, potrebno je, da sega vadi naša mladina uže zgodaj — uže v Šoli. Povsod se podučuje petje \ šoli, Je v šolali, kder ukazuje naš skrbni magistrat, s* ne brigajo za to, Zakaj pa se učiteljski pripravniki silijo učiti se na gosli (škant) igrati? Kar se je za dobro in koristno spoznalo po vseh Šolah v našem cesarstvu, tudi pri naB ne more Škodovati. Ni n< g« toraj. narodni zastopniki I Pri prv,-j priložnosti povzdignite glas v imenu naroda nafiega, ta se uvede v naš" narodne ljudske Šole poduk v petju. Ako hočemo, da se malo-vredno laško petje i/, naše okolice zgubi in na njegovo mesto pošteno narodno pride, skrbeti moramo, da se dob o seme vsadi uže v mlada srca naših šolarjev in šolarc. Kako žalostno in sramotno je, ako naši otroci prepevajo nespodobne italijan-k« pe^mi! Nedavno sem srečal v mraku nekaj Šolskih dečkov in deklic, 8 — 10 let nih, prepevajočih — znano laško »me bate il c<>r«. Ne misli pa, dragi bralec, da s<> hiii to otroci laSkih stanšev, oj ne. Prav tako žalostno in sramotno je, da šolski otroci ne znajo par lahkih cerkvenih pestnio. da bi jih zapeli pri sv. maši n. pr. ob z-četku ali koncu Šolskega leta, ali tudi
pri priložnosti mej letom. Toraj v naš h šolali naj se počne poučevanje v narodnem in cerkvenem petju. To bode sicer eno delo več za dotičnega L'o^poda učitelja, ali učitelj, ki ljubi svoj narod, bode se rad žrtvoval, kajti prepričan je, da mu bode narod vedno hvabž n.
V	Sežani, 15. aprila. — Na Belo nedeljo ee je obhajala pri nas prav lepa slovesnost. Preč. gosp. Josip Beltar, rodom Stžmčan, daroval je v tukajšujej župnej cerkvi svojo novo inaŠo. Ker se pri nas taka slovesnost le redko vidi, napeli so Sežanci vsa sile, d* se je ta svečanost slovesno vršila.
V	soboto popoludne, kakor tudi v ne--deljo zjutraj je poveličevalo pokanja to-pičev iu pritrkovanje zvonov slavni dan,.
V	nedeljo proti ostnej url se je pre~ oblekla Sežana v praznično oblačilo. Iz zvonika, kakor tudi iz vseh hiš pri cerkvi in ob cesti so vihrale narodne zastave, na trgu pa so postavili vaški fantje ličen slavolok, okrašen s zastavami in primernim napisom. Tudi nad cerkvenimi vrati je bil pomenljiv napis odjčen z zastavami in zelenjem, Idi je namreč verz iz Kose-skega pesni «Kdojemar?»: »Sursum corda v domu poje mož pobožen, rajski svat.»
Župna cerkev je imela tudi praznična obleko. Pri tej priliki smo opazili, da se je v zadnjih par letih v c°rkvi prav veliko novega napravilo, za kar gre čast na prvem mestu čest. gosp. župniku, kakor tudi gospodu županu.
Po »leaetej uri se je začel pomikati mej pritrkovanjem zvonov in pokanjem topičev sloves ni sprevod iz župne hiše v cerkev. Bilo je veliko število č. g. duhovnov od blizu in daleč, stariŠi in sorodniki novo-mašnikovi in povabljeni gostje.
Ljudstva se je bilo zbmlo iz vseh bližnjih vasi toliko, da ga dobra Četrtina ni moglo v cerkev.
Prišedfii v cerkev je bila pridiga. Čest. gospod proltisor in vodja Legat iz Trsta je razložil v jedrnatem govoru visokost in Čast duhovskega stanu.
Za govorom se je pričela sv. maša. T.u smo čuli izvrstno VVieselbergerjevo latinsko mašo, pri katerej so sodelovali gospodje B Miigar, GaberšČek, Gregorin in Trevisan. — Skoda, da je to za Sežano le bela vrana, ker diuge nedelje in praznike r| moramo v cerkvj ušesa mašiti.
Svečanost se je končala Še le proti enej uri popoludne.
Ob štirih je imel č. gosp. novomašnik pete litanije. Tu so prvič nastopili na kor sežinski fantje, ter pod vodstvom gosp. nad učitelja Hrovatina p av dobro peli.
Ob 5. je bil obe 1, h kateremu je bila-povabljena vsa došla duhovšČ na in sežanska inteligenca. — Pri obedu sa je razdelil lepo sestavljen sonet, katerega je bil zložil naš vrli Posežančanec, mož, katerega tu vse spoštuje in ljubi.
Pri tej priložnosti bo ti izrečena vsa čast. gosp. nadučiteljju H ovatinu, kateri je fante sežanske v primeroma kratkem času prav dobro v petji Izuril.
C. gospodu novomašniku pa čestitamo ter voščimo srečo k njegovemu novemu, stanu I	— Mirko. —
§'£ Sežane dne 11. aprila 1885.Pa nakljuČbi mi je prišla pred oči jedna Številka Edinosti lanskega leta, v kojej je neki gosp. dopisnik natančno obelodanil nekatere crkvene slavnosti, pa o napredku narodnega gibanja na Krasu, posebno pa v kraškej stobci Sežani. — Omenil je g. topisnik mej družim, da je vel. č. gosp. župnik Josip Koman obhajal petindvajset-letnico svojega tukajšnjega pastirovanja, pri kterej je v uazočnosti velespuštovai e^a gosp. naaiupana i dež. poslanca R Ma-ho: čiča omenjal, kako se je Sežana v tem veku povekšala i olepšala, ter daj) po neutrudijivem delovanju sei<nj^ga gosp,. nad župana prejela prav meščansko lice, toraj ii:j se na to dela, da hode ako ne uit-stom saj trgom proglašena. O iobravanje^ nadaljnjo g. dopisnik, bilo je vsestransko i nav.iušfno, a glede javnega prometa I velicega napredka Sežin« Čuditi se je,, da ona ni do sedaj še v vrsto trgov uvrščenih
Ta res blaga misel i predlog bil je tu našega č. g. župnika. VBako za narod 1 ožjo domovino ljubeče srce upalo je, da preolog postniie v kratkem resnioa — factum —; uli žalibože ni tako, jedna leto se je uže o l tistega za Sežmo toliko imenitnega dneva v večnost pogre/.nolo, pa vendar si Č. bralec zaman iskal po 15 iinosti ali drugih slov. časopisih, da se je kfdo ganil, posebno pa oni, od katerih ;e ponos. Čast i napredek Sežane odvisen. Spalo se je spanje pravičnega. Sedaj pa, ■Ir.igi S-žanci, dovolj je spanja, na noge i /, Iramit* h^; pokažite, da sin pravi sinovi najke Slave, imate tudi na krmilu moža, ki je ptkizal, da mu jt4 mar zi kraj, »ateri. če tudi mu ni bil zib* l]kat vendar tj'ibi, in kako bi ga ne ljubil, z mj delal, sbtvovul se, saj mu je poklon i vsp svoje župani-', oBoda prebivalcev j" v njegovih rokah Ni delo torej i jaderno. ker sramota bt bila za vas, za ono S žmo zaostal', katera i adi lepote, javm :.a promtta, :i; pre tka I kot središče javnih c. k. u-adov
EDINOST
lahko tekmuje s prvimi slov. trg;, posebno pa z onimi goriške pokrajine. Leto je minnlo, odkar je seme še na pnsta tla padlo, up im pa veuder, da ne mine drugo brez sad«. To Bog dade ne samo v čast kraju, temuč tudi v ponos vsega naro ta.
_ Domoljub.
12 Gorice, aprila. Slov. bralno in podporno društvo je zalnjo nedeljo slovesno praznoval) tisočletnico s.niti svet. Metoda. Zjutraj je bila pri svet. Antonu slovesna sv. maša s zahvalno pesnijo, katero je daroval č. g. A nt. dr. Gregorčič, društveni predsednik s pomočjo dveh drugih č. g. duhovnikov. Popoludne j? bil pa izlet v Solkan. Da si je bilo vreme neugodno, udeležilo so je vendar lepo število druŠtvenikov, in mej njimi tudi več odličn h gospodov. Veselica je bila na vrtu g. župana Mozetiča, ali ker je slabo vreme nadlegovalo, zato se je več druŠtvenikov razšlo po sobanah. Vojaška godba tukajšn. pešpolka je svirala n t vrtu, pa tudi pevski zbor goriških in solkanskih pevcev je p»-l na vrtu prav dobro. Vrt in tudi vhodi na vrt so bili krasno okrašeni zastavami in zelenjem, kar je solkanska čitaln ca pr-skrbelu.
Nad Solkanom , na tako imenovanem Humu, vihrala je velika narodna zastava v znamenje. «da tu je slovenska zemlja, da tu smo mi doman. Ves čas veselice <io večera so neprenehoma možnarji pokal, zv<-čer su se pa umeteljni ognji spuščali, za kar gre vsa čist našemu slav, županstvu in narodnej čitalnici, ki je to priskrbela, ter slovesno sprejela goriško podporno društvo. Mej godbo in petjem sc se vrfiile razne napitnice, in živahnost je bila velika, in še le pozno v noč smo zapustili narodni Solkan, kateremu gre vsa čast. ker zna svoje brate tako častno in slovesno sprejeti. Zivelil
Domače in razne vesti.
imenovanja. Baronu Karolu Czo • ui^u, poprejšnjemu višjemu finančnemu svetovalcu v Trstu, ki je bil nedavno pre meŠčen v Celovec, da tam prevzame fi nančno vodstvo, podelil je cesar naslov in značaj dvornega svetovalca. — Mimsterski načelnik je imenoval inženirja dr. Matevži Viteziča višjim inženirjem in stavbenega piistava Robrta Bouvard pl. ChAtolet inženirjem v drživnej stavbeuej službi na Primorskem. Dalje je imenoval policijskega koncipista Edvarda M»yar pol cljskim komisarjem pri policij-keui vodstvu v Trstu. -— G. Alojzij Gall, kancelist pri okrajnem sodu v Podgradu, bil je imenovani kan celistom pri okrožnem sodu v Gorici. — G. Jurij Tic, dosedaj nadzornik policijskih agentov, imenovan je kancelistom pri tukajšnjem policijskem vodstvu.
Velika l»e*e<la m plesom diuš-tva Edinost bode nekda 2. nedeljo maja v gledišču Fenice ali pa Politeama. Program bode obširen in lep, sodelovalo bode kakih 6 društev in tudi nekateie zunanje moči.
Magistratov« skrb /a okoličane* Gosp. župnik pri sv. Ivanu je prosil magistrat, da bi smel v katerej dvo-rani tamošnje šole učiti cerkveno i narodno petje; municipalna delegacija pa je za prav spoznala, to proSnjo odbiti. Cerkev in slovenska narodnost magistratu smrditd.
Sol a Štefanija. Cesarjevna Štefanija je blagovolila dovolili, da se imenuje tuk. šola sester Benediktinaric po njenem imenu in je vzela to šolo pod svoj uingočrii protektorat. — V. č. gospod kanonik Steik je 15. t. m, imel v samostan-skej cerkvi sv. Ciprijuna slovesno zahvalnico, katerej so prisustvovale učenke in različna druga gospoda. Sola Benediktinaric je najstarejša v Trstu in zasluži po svojej vrednosti viaocega odlikovanja.
Kultura Clkorjadev. Te dni je
došlo g. Iv. Nabergoju to le pismo i — Nabergoi I Taci, e ora d a flnirla, le tue infamie devono cessare e per sempre; le ojcorie, i verzota, i poldi sono denomina-zioni ene non stanno in bocca tua, poiche d una bocca in fame. Impara ai tuoi sciavi di essere fedeli e dl sape e che vivono dalla Cirila di noi.I sciavi devono essere fedeli od ubbidire. Uomo avvisatoe raezzo salvato. — La Sloveuta non č peraneo fatta da tollerare le vostre villanie, ščavi f. . . . i !
Iz tega, kako piše »ščavi« precej se lehko sooi, da je to pisal kak izdajica Slovenec; a nek Cikorj.š se je tudi pred pričami hvalil, da so oni (Cikorjaši) Nabor*, oju poslali pismo in torej jin Imamo v pasti te ljudi in se bomo znali kun obrnoti, ako pride do hujšegi.Vidi se pa iz teea pisma, kako blagodejno je upi-vala gospoda od Cikorije na svoje sužm*. katerim prav S!l pruv ^■ edo hesede, da morajo le slušati in molčati. Oni sami so torej pravi schlavi, fsuŽiji), kakor je su-Ž-ij. ki svoj-* prepričanje pro laja Z4 par litrov vina. Vsak Slovenec, ki dela v Ci konji tlu ko Lalionom, je pravi suženj, taki sužnji so Ver/.ote e tutii quauti, ne pa zavedni Slovenci, suž-mj je uande-nes v svobodne) dižavi le človek, ki se prodaja na način Cikorjašev, Zato pa so
vsi Cikorjaši izobčeni iz poštenega slo venskega društva, in otroci za njimi s prsti kažejo,
Itabjani le rabijo te sužnje, ali v srcu jih tudi oni zaničujejo. Gotovo je, da Ni-bergoju ne stoji prav v ustih ime taregi sužnjega-peteSerja; mož, ki je uže večkrat z N). veličanstvom govoril, grešil bi, ko bi le enkrat zgovoril imena: Verzota, Bo kalca, Bukovca in drugih enakih kultovie.
Pišten delalen človek živi ob svojem trudu, le cikorjaši hočejo živeti dalla ca-r ti fob milodarib); zatorej naj bodo le zveUi tistim, katerim so se prodali, Slovenci pa se ne strašijo pretenja niti naj-kiutejših Iredentašev; tukaj so na svojej zemlji in njihova pravica, zdaj še zatirana, konečno gotovo zmaga, tega ne bode ov,-ralo par Judežev Iškarjotov.
Tržaške novosti:
Povozil je nek iz^oŠček 24 letnega trgovskega agenta iz Trsta, ali ni bil prvi kriv temveč agent sam, ker se ni ognil na klic izvoščekov. Poškodovan je nekoliko na glavi.
Gorelo je v hiši Botta ulica Sette Fontane. Unelo se je po nerednosti, ker je neka ženska prevrnola petroljevo svetllnico in hi bila lehko večjo nesrečo napravila. Ognjeeasci so prihiteli na mesto in ogenj btzo zadušili.
B*olicljsko. Neznani tatovi se v hiši št. 1 ulica Navali vlomili In so odnesli so seboj nekaj perila in druge on-Ieke. Domačih ni bilo doma. — Straž i je nrjt-la 27 letnega st reža j a Alberta B. i/, B netk in 16 letnega Fran M. iz Kirch-stiitten radi poltnega nasilstva. — Spravili so tudi v bolj varni kraj 34 letnega Josipa K. iz Ajdovščine radi razgrajanji. — Prenočišče dali so tudi več ženskam, ki so se na ulici nespodobno veule. — 20 letni a^ent A. S. iz Trsta jtf imel pooblastilo od svojega gospodarja, da je prodajal ure znanim gospodom na obroke. Pričel je pa delati pogodbe na znana imena in ur ni onim oddal, ampak jih pod roko prodal, ali pa zastavil. Zadnje dni je pri-šel gospod tej goljufiji na sled in ga je ovadil sodišču. Mlademu sleparju se pa vse to ni zdelo dovolj in je včeraj vjutro vlomil neko shrambo ter iz iste vzel 15 ur, vrednih do 200 for. Straži je pa prav v istem trenutku stopila v sobo, ko je ta hitel ure basati v žep in ga prijela ter mu daljno sleparje nje prepregla.
Izpred sodišču. Štefan Zacharia z Nabrežine, bivši služabnik v tukajšnje] ubožnici je v poštenej uružini g. p., vrlega Slovenca, delal zdražbe in domačo gospodičine toliko časa opravljal po mestu, da |o bil g. P. primoran, tožiti ga in so dišče ga je obsodilo 15. t. m. na 15 dni zapora. Še premalo za slabe jezike! — Železniški paznik A nt. Stmmek na črti Sv. Peter-Rska je bil obsojen te din na 4 mesece ječe, ker ni zaprl vozne ceste, ki drži bbzu Sv. Petra čez železnico in se ie vsled tega nesreča zgo iiia, da jehlapon trčil v nek voz, ki je prav takrat bil na Železnici ter ubil voznika.
Šolske počitnice. Dunajski časniki poročajo, na je naučno ministerstvo vprašalo deželne šolske gosposke, ali ne ni kazalo, promeniti čas šolskih počitnic. Ako deželne šolske oblasti teiuu pritrde in ministerstvu dospe dotična poročila še o pravem času, pnčno se počitnice uže letos s 1. dnem meseca julija.
Novo bralno pevsko društvo
»Zvon« v Lonjeii je od nameštmštva potrjeno. Tukajšnjo »Silobardo« tudi to društvo skeli, zato se vanj zaganja. To je znamenje, ua bode dobro, kajti kar Ire-dentarje boie, to koristi Slovencem.
Ise Postojne nam poroča prijatelj našega lista: 48 letni sodnijski sluga And. Tonejec je v sredo vjutro legel na želez -ničm tir i namenom, da bi ga vlak povozil. Vlakovn.ij t je pa zapazil moža in je pričel hitro ustavljati vlak. PosreČdo se mu je toliko vlak ustaviti, na samomorilec ui ostal precej mrtev, ali ko vi to prejmete, uže je morda svojo dušo vzdabnol ker je močno poško lovan. Mož je včasih prev. č pil m tako zubrel v dolgove, koje je hotel poplačati z smrtjo.
I%let v Dalmacijo. 15. t. m. je v Trst dospelo mnogo udov dunajskega znanstvenega kluba pod vodstvom dvornega svetovalca Brunner-ja pl. Wattenwyl ter so se napotili na krovu Llnydoveg parnika «Hungarla», ki je hi! nalašč v ta namen naj-1, v Dalmacijo. Iz Kotara s-napotijo na Getinj^ i na povratku obiščejo Abacijo.
Nepoznana bojezen na Španskem. V
mestu Jitiva na Španskem j« vstala bolezen, ki je naglo napadla 40 osob, katerih je polovico umrlo. Poslanih je bila tja več zdravnikov, katerih nekateri trdijo, da je kolera, drugi pa temu oporekajo. Storilo se je, kolikor mogoč-, ua se bolezen ne razširi.
Dober odgovor. Ko je b l zadnje dm angleški i resiolniU v B rolinu, govoril je tudi z rusk'm vojaškim pristavom knezom Ddgoruki te rekel Žaljivo: «Na, unez, k malu se bomo hili*. Smeje i naglo je odgovoril knez Dolgoiuki: »Gotovo, kraljeva visokost, da bomo le imeli ml v»Š«j dena rje, in vi naše vojake*.
Preskrbovanje žita za Dalmacijo in kvarnerske otoke. Cirm-ki otlelek državnega zbora je v carinsko novelo postavil to le opazko: za potr-be v Dalmaciji i na kvarnerskih otocih suv c. k. vlada po do govoru z ogersko vlado dovuhti, .lase vsako leto carine prosto vp» Ije do 80.000 metr. centov turšice In do 20.000 pšenica in projA.
Na Kitajskem novoporočana ne obi
skujeta prijateljev in zn iticev, ampak god se nasprotno, novo poročenca obiskujejo prijatelji in znanci in komur koli se ljub', da ju spozna. Poročenca morata sedet' pred posteljo; najprej dohaj <jo moški, in pot m Ženske, vsak se nizko prikloni ter ženo prav pazljivo motri; nagovoriti pa je ne sme in tudi ona molči. Temu nasproti pa nje mož prav veliko govori, pa samo o njenej lepoti; on hvali nežne nje nožice, bele roke itn,, njegova nevesta pa zraven njega sedi, kakor podoba \/. voska. Vsak, kdor obišče novoporočena, dolu v pristar.-skej sohi skledico čaja in pipo tobaka.
(iosiiotte h trgovinske stvari.
Posojilnica in hranilnica v Kopru.
(Konec. Glej Št. 20).
Tečajem let. 1884 , počenši od 3. av gusta, tedaj v 5 mesecih, vložilo je prošnje za posode nad 100 strank. Od teh jih je prosilo: nad 30 za izplačilo dolgov na drugih krajih iz rečenih uzrokov, nad 25 za poplačanje davkov, v kojih so ljudi zaostali največ zaradi slabih letin, kakih 20 da si kupi kravo ali vola ter s tem zboljša svoje gospodarstvo, pet, da kupijo ali pla tijo polje, njivo, gozd, 7 za zidanje ali popravljanje hiš i sploh poslopij, nekoliko za izplačanje sestri doto, nekoiiko za nujne potrebe pri hiši i podobno.
Prosilcev je bilo iz Kopra, iz skoro vseh vasi županije pomjinske, dekanske dolinske, miljske, tedaj iz vsega sodnijskega okraja koperskega; a bilo jih je tudi iz sodnijskega okraja piranskega i buzetskega, tedaj iz v?ega obširnega koperskega okrajnega glavarstva, a nekoliko tuoi zunaj njega, iz poreškega i puljskega.
Vsi prosilci niso dobili posode, ni onoliko. kolikor so prašali. Dobila jih je polo vica, vsi skupaj v svoti 5340 for. Najveće svote, koje se je posodilo so o i 300 for. i to samo v uveli slilČajili, samo v dveh tudi po 200 for., tako tudi po 150 for. Največ njun seje dalo po 100 for., pa tudi manje po: 70, 60, 50, 40, 30.
Oibilo seje prošnje polovici prosilcev v svoti ukupnej 68U0 for. O i bilo pa se j h je iz različnih vzrokov, koje je dobro da se omeni. Neki niso hoteli posode, kakor na intahubicjo; neki so zahtevali ve če svote, n* go se njim je moglo dati ozirom na njih pos'stvo i dolgove; neki so hoteli posojilo na ve£ let, a zadruga neda, nego na pol bta; neki so se izkazali spremalo posestva; i.eki eo pn več zadolženi; neki niso uneieni v zemljiiine knjige kakor gospodarji (na to bi moral vsak gospodar gledati, da bode posestvo na njega vpisano i sploh ld morali gledati, da se njih zadeve posestva i dolgov vredijo, ke- dru* gač imajo sitnosti pri različnih prilikah); pri nekih so bili poroki preslabi; pri nekih niso hoteli po njih imenovani poroki poroštva prevzeti; o nekih se je dobilo slaba poročila, da so namreč slabi plačevalci. več ali manj zapravljivci, sploh slabi gospodarji.
Želja je o Iborova, da bi za naprej čim manj prošenj oibil, da bi po mogočnosti vsakega prosilca zadovoljil, da bi čim ceneje mogel denar dajati — o Č^m bo.ie gotovo vsak odbor po mogočnost: delal, S to ž Ijo združena je pa še vro-čejSa Željo, da bi si namreč naši ljudi čim prej z boljšali svoje stanje tako, da njim nehode tol'kt potreba izposojevati si denar, ampak da ga ho lo mogli prihranjevati. V to ime : Bog pomozi I
Član nadzorstva (g. Eduard LampO v imenu istega nadzorstva poroča o računih zadruge do 31. dtctmbra 1884., ter se isti račuui brez ugovora odobrijo. Hačr.n je tak le:
Denarni promet.
Dohodki: Dd-ži po for. 5 for. 495'—, Vstopnina for. 132—. Hranilne vloge for. 4791'—. Izposojila zadruge for. 1000—. Ohresti od posojil for. 189"08. Upravne d okla de fr. 37"93. Rezervni f«no fr. 39*06 Vrnena posojila fr. 10 —. Skupaj fr. 6694 06.
Troški: Inventar for. 11796. Posojila zadružnikom f>»r. 5-140-— Izplačane obresti za vloge for. 3.T08. I/plačane obresti za pos -jila for. 27'5'J. Nalož ni denar fr. 1.— Ustanovili tro.ški for. 118*10. Uradni troški 34-94. Gotovina v denarji 8l|12|18S4. for. 1021 48. Skupaj for. 6694 06.
Konto /gube in dobitka.
D bet; Prejete obresti for. 18908. U pravne doklade f >r. S'i'92. Za 1885. pred-plačane obresti od izpo-oj l for. 3'90. Za 1885 predplačilne obresti cd hranilnih vlog I >r. 21-08. Skupaj lor. 252-64.
K edit: Izplačane obresti za izposojila fo". 28'50. Izplačilie obresti za vloge for. 83*08. Uradni troški for, 3494. Predpla-čatie ohresti posojil for, 12110. Kapitali-
zovane obresti vlo^ for. 2517. Ponb.i tiskovin fr. 10-85. Skupij for. 252-61.
Bilanca.
Aktiva; Inventar for. 117 9G Posojila zadružnikom for. 533D-—. Predpisane obresti o I iznosojil for. 396. Naloženi denar fjr. !•—. Ustanovni troški for. 10725. Gotovina 31[12|1884 v denarji for. 1021*48. Skupaj for. 660333.
Pasiva: Zidružni deleži for. 495-—. Hranilne vloge for. 4791'—. Kapitalizovane obresti vb-g for. 25*17. Za 1885 predpla-Čine obresti posojil for. 12110. Izpo?ojila zadruge for. 1000—. Bezervni fond a) io-nesek 39 06 b) vstopnina 132 = fr. 17106. Skup J for. 6603-33.
Število zadružnikov je narastlo do pr-vega jauuvarja 1.1. na 99. Svota vplačanih leb žev a 5 for. znaša od vseh 99 zadružnikov 495 for. Hranilne vloge se sprejemajo po 5®[#. Posojila se dovoljujejo samo zad.uznikom. U a ini dati je vsaka nedelji o 1 9. do 12. ure dopoludne.
Preide se k volitvi o ibota i nadzorstva. Voli se z listki. Soglasno po zboru izvoljena skrutinatorja (gg, Jos. Mikuš i i Jos. ValentiČ); po tem ko so listke pregledali i prošteli oddano glasove, naznanita izvoljene. Izvoljeni so bili blizo vei stari odborniki, za predsednika pa ir. Križanac. V nadzorstvo pa gospoda Jurij Jan, E luard Lampe. Andrej G*egorič, Jordp Franza i Josit> Gugnaz.
Predsednik naznani zlioru konštitui-raiije odbira in ko se ni nijedeu oglasil za kakov predlog, proglasil je zbor kon-Č i n i m zahvalivši se navzočim, da so k zboru prišli kakor tudi na najlepšem redu s kojim se je razpravljalo i z želevši zadrugi najb ljše uspehe.
Ta zapisnik, pečilan pred zborom, podpišejo odborniki o i predsednika za to pozvani.
j
Tržno poročilu.
Kava. — K r so papirji padli v kurzu in je Milnta laito visoko šin, se je vse vrglo na špeaulacij) v blagu i i luva je postala jako iskana ter so ceu«: tega blaga poskočile. Prodalo se je te dni 1200 vreč kave Hio po f. 44 do 60, 2500 vrtč San-tos po f. 43 do 59, 150 kvintalov. Ceyloa p la nt. zadnje vrste po f. 63 do 83.— Gey-ion p lan t II in 1 vrste pa velja f. 92 uo 124, Portoricco f. 88 do 99.
Sladkor—jako iskan, kupčija Še precej živahna po višili cenah. Prodalo se je te unl 10000 v:eČ sladkorja po f.20 do 22.50.
Sadje — ludi v tem blagu živahna kupčija po j.ko trdnih cenah. Potneranče, limoni f.3.50 do 5.50, rož Či f. 7, mandlji f. 72 do 80, fige v vencih f. 16 do 17. opaša f. 14 do 16, cvebe f. 12 do 13, Elemć f. 24 do 35, Sultanlua f. 25 do 37.
Olje — gie še precej od rok po ne-spremenjeniii ce-iah. Jedilno velja f. 42 do 48, namizno f. 70 do 92, Bombaž 10 f. 35 do 37.50.
Petrolje —- prodajalo se je te dni po f. 9.00 do 9.70.
DomaČi pridelki — fižol dobro obrajtan, prodalo se je nekoiiko rudečega fižoU po f, 10.50, bobi n ca po f. i 1.25, koksa po f. 12.75- Maslo dobro kranjsko in štajersko prodajalo se je le dni po f. 84 do 90.
Žito — tuki'j malo kupčije, k ljubu temu, da so cene na zunanjih trgih zdatno poskočile. Tukaj zdaj drže rusko pšenico na f. 9.50 do 10. — Torej 1 eld. više, koruzo levantinsko pa na f. 6 75 do 7. — Mnenje je, da pojdejo cene š« više.
špth — domaČe blago f. 48 do 50, mast ogrska z bolelo f. 58 do 59
Les. — Ker je odšlo veliko lesa v Italijo in Levanto, so tuk. zaloge neznatne, zato pa m pomikajo cene više, in les bode leto« še prav drag.
Seno _ dob o konjsko f. 1.30 do 1.G0.
Borsno poročilo,
Nekoliko dni j* bil na tuk.borsi pravi dirindaj; borzijanci fio eskomptirali vojno v Avfganistaiiu. kurzi papirjev so padali, valuti je postajala vsiki dan draži in vnela je špekulacija v blagu. Rekli smo zadnjič, da le slama gor', in rea se je dene3 borsa uže pomirila; kirzi papirjev sosopet Šli više in borsa bode v par dneh sopet imela sta i mirni obraz.
Dunajska IRorsa
dne 17. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 60	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	81 »	65	»>
Zlata renta......105 »	16	»
5°/4 avst. renta ....	96 -	70	»
IJrlnice narodne banke , .	858 •	—	»
Kreditne delnice ....	285 •	80	»
i ondon 10 lir sJerlin . .	125 »	10	•
Napoleon..............9 n	87	»
C. kr. cekini............5 •	87	p
K K) državnih mark ...	01 •	05 •
NA PRODAJ
jo S« mulo ra bij i n Rtroj n žiio čistiti, In to Trieur N.ro 2 prav po ngodn<-j ceni pri Ant Matcvžič-u peku v Tolminu.
ED fNOST
•Javne dražbe.
Trst. 23. aprila, 22. maja in 22 j/inija t i. posestvo dedičov Jakoba Riguttija iz Rocola cenjeno na fr. 21530-38. — 30. aprila. 30 maja in 2. julija t 1. posestvo Tita Bullo iz Vrdelo cenjeno na 2162-75.
Buzet 23 aprila t. 1. posestvo zakonskih Franjo in Marija Bigatto iz Buzeta.
Piran. 9. maja t. 1. pos.stvo Delise Marije in dmpov iz Pirana cenjeno na fr. 3139-18.
Sežana. 23. aprilu, 24 maja in 21. junija t. 1. posestvo Ivana Majcen iz Kazrlj cenjeno na 4&0 fr.; 22. aprila, 21. maja in 23. junija 11. posestvo Josipa Ukmar-ja po donnči Dolnji Venec iz Avberja cenjeno na fr. 24»J0.
Pazin. 9. maja, Jo. junija in 10. julija t. 1. posestvo Toneta in Tonice Ravina cenjeno na fr. 112; 27. aprila, 20. maja in 20. j ltiija t. 1. posestvo I var.a Milanoviča in Gašperja Ugallna cenjeno na fr. 401-67.
Gorica 22. aprila, 22. mija in 22. junija 1.1. nepremakljive stvari Ernestine baronica For-mentini cenjene na fr. 2750.
Loiinj 29. aprila, 30, maja In 1. julija t i. posestvo Jurija SkopiniČa cenjeno na f. 313918.
©SSiSSSiM
Za tri krajcare si človek vsaki dan lehko natančno t»lo sčisti in s tem obvaruje mnogih boleznij, ki nastanejo vsled zaprtja v želo (cu, netečnost', bolečin na
1'etrih, lolci, hemoroidalne ovire, pritok crvi itd. S tem namreč mislimo na lekar-ničatja R. Brandta kri čistilne gvicarsk* krogljice, ki se dobivajo Škatljica po 70 kr. v vsa kej lekarni. Pazite pa posebno nato. lia ima vsaka Skatljioa kot etik-to bel križ na rudečem polji in ime R. Bran d t. Če nijma tega so krogijice ponarejene.
? r a
N O
a.
od
1884.
z s t a va v Kalkuti (diploma s kolajno).
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-vati od zjedinj-nih drŽav Ameriških.
Dosegni uspeh: vaakorina nerazpo-ložnoat,neprebavljl-vott. kolika, gljiste, krvavica, (hemoroide), povračljive mrzlice, vodenica pranlca. l»no t. ala-boat, čišćenje krvi Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. — Z vsako stakle-nlco vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnica, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	39 — 48
Tvornica t Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro št
CD
3°lo
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih ol 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, raznu praznikov, in sicer od 9. uro do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice .
Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecej. zneske od 50 naprej do l(i0 gld. je treba odpovedati en (lan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z o ipovedjo 5 dni.
Eskomptuie menjlce. domicilirane na tržaškem trgu po.......
Posojuje na državne papirje avstrij-sko-ogrske do 1000 gl. po . . . više zneske v tekočem računu po .............
Daje denar tu li proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
PJ	uj
gj Agencija za posredovanje K
u službah i kod stanovanja [3
E. GEROMINI-JAJ
priskrbuje službe svake vrste u A o g striji i inozemstvu. Kupuje i prodava n) kuće, po najugodirjimi pogodbami, (n Piazzi Ponterosso br. 2. I. kat. g
•esa5el5hs5ji^5a£ra5asrsas2s2sashshscishs»
4Vl.
•••••••••«•••91»
r
Čudovita kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč iu ni tretja mnogih besedi, iia so dokaže njihova čud >vita moč. Će s« lo rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu nujtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih, in na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nad Umnostih, zoper beli t,-»k, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(4)
Prodajajo se v vseh dlavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatve r»a edino v le-karnici Cristofoletti v Gorict, r Trstu v lekarni E. Zanetti i G B. Rovis, G. B. Farnboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti.
IsJt
Tovarna v Požunu
G. k. prir. torarna
L NA & G.
DUNAJ.
V Trsta Cerao 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih ol»l«k. za gospode in cepalnfth sukenj, obleke za dečke ir Majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantnejl in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi veliku elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejSi modi uprnv za to izdelana i z najmodernejše robe, kukor pri vsem tem jako cene, ukoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno nizkej 4—34 stalnej tovariikl oenl
Filiala pri Tovarna v Prosnioah
v TRSTU Corso it. 709 2.
B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(Varstv. znamka n .	,	.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo Zoper protin ter revmatizem, trgov je po vdih, bolečine r hrif.i ter iirrih , oteklino, ntmnele ude in kite itd , malo "asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje olilno zahval. Zahteva nnj se samo »rretu toper trganje po dr. Maliču* s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	14—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bazgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
*
najboljša za ohranjenj® zob ter zobnega mesa lit takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se liže tisočkrat sijano osve-doČile pri '/»basanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlh udih, skaženem želodcu, j-trnih in obistnih boleznih, v škatljah i 21 kr; jed"" zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava *• le Jeden zavoj.
Na očila iz dežele izv Se fb tako)
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
imm
Der
beste Motor
Friedrich & Jaffe
Fabrik: Wien, lil Hauptcln 109.
, nijVAV'
;na esenca, katero smo jaz in mnogo •?( bolnikov rabili v bolezni, je prav čn- I i moči, posebno pri želodečnlh boleznih, i ii etina, Župnik, kršan na Primorskem. ' ji
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Plocoll ja tpri
angelu* na Dunajskej cesti v L j ta 1> -liani ozdravlja iiltor je razvidno iz
k'' ,
zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, hoden je, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabaannje, hemerojide, zlatanico, migreme, lid. In je najboljši pripomoček zoper pliste pri otroi-ili.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust
Blagorodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi poirnea pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Snvdat, župnik, Kanu je, pošta Črničc.
Tukitj velja izrek: »Čast zaslužnu« Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih boln" dovite moči
A. Lupetinn_ t _____ ________ ...............
Podpisani potrjuje, da ima želodečna t-sdiifa ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ju hitre in prefiudne zdravilne mo2i. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in Bosedne župnija; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico Zelodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassisht župnik-kan. Plominj, Primorsko. |j
Antlrrheumon najt>oljŠe zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi iu v prsih, prehladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastllje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščkov 60 kr. 1(H)0 koščekov B gld.
Saliollne pastll« proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteriiis), pluČnim, prsnim iu vratnim bolečinam, zoper kušelj in hripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni airop. Ta Iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vs. in prsnim in pljučnim boleznim, zu-sliženju, kašlju, hripavoati, dušljiveniu kašlju itd. Odraičeni naj vzamejo 9 do 4 žlice vsaki dan, otroci Š.i toliko žllčic. SrekleuiCa flfi kr
Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frisna dobe v lekarni
G. IPioooli-j et
«pri nngelu» LJUBLJANA, Dunajska casta.
Naročila Izvršujejo 8e a prvo pošto proti pov zetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboaohl, Prendini. itavaalni in Zanetti ter v vseh bfdjšilj lekarnah Istre in Primorske.	5JI —yu
Prašek za prsa
Izvrsten 1 k proti kaSlju. pre-iS miklosti. prehladi i drugim kata- ' r* rab im manam.
bkatlja t napotkom no 30 nvč. Jj 2 dobiva se samo lekarni
* PRAXMARER ff
> Piazza Grande — Palazzo Municipale v	Trst.	J
Niročbe ob»v|j;ijo se bezokladno.
Prosim! Čitajte!
Pri nekej javnej dražbi s-mii i i polovico navadne cene kupil od ene najbolj imenitne fabrike eel zalog kocev in konjakih odej in lahko dam dokler imam kaj v zalogu samo for. I SO k'imad V zalogu je do sedaj še nad lf>50 komadov iako Velikih, zelo d Vlih, širokih in trdnih
KONJSKIH ODEJ.
Ti ki»si so po 185 cmt. dolgi in 130 cmt, Široki 7. barvauinji zobci. Debeli so skoraj, kakor deska radi tnga »o tako močni. Več ko sto zahvalnih pisem imam od bogatih oseb, ki ao si še naro&ile pri meni tacih odi-j, v svojej pisarni na razgled.
Pošljem za gotov dener ali po povzetji. Vsaki dan odpošljem na vse štiri dele eveta več tacih odej, in povsod so ž njimi zadovoljni, ker jih tudi za posteljne odeje rabijo in ker no preje Še enkrat toliko stale.
Naslov: Eiportivaarenhaus «žwr Austria», Wten, Oberdobling, Mariangasse št. 3L-E. __'T.aef.noi hlšil.
Neverjetno ali resnično!
Vse skup le 1 for. 50 nov.
1 Močna platnena rjuha brez Šiva 230
cmt. dolga, 155 cm. Široka — — — f. 1 /O 1 tucat malih prtičev, dobre vrate — f. I ."O
4 obrisaS« z zobci, turške vrste--f. 1.50
6 obrisač iz prav. platna 1 m. dolge f. 1 50
6 platnenih aervletov, Veliki —--f. 1 50
1 8|4[] platneni namizni prt za 6 oseb f. 1.50
1 8il[J platneni kavni pot-----f. 1.50
6 platnenih žepnih rut velikih in finih f. 1.50 ♦i platn. Žepnin rut z barvanim robom f. 1 TO
Iti batist-Žepnih rut z robom —--f. 1.50
6 modrih ali pa rumenih Žepnih rut za
nosljaČe — — — — — — — — — f, 150 1 fina srajca za gospode iz šifcma-cre-
tona-okaforda v vaeh ooljubnlh merah f. 1 OO 1 fino vezena švicarska Ženska srajca v
vseh velikostih in poljubnih širjavnh f. 1 50 1 nočni korzet s krasnim vezanjem v po-
Ijiibnej veličini in širokostl — — — S. l.oO 1 platneno Žsnsko spodnje krilo krasno
izpeljano — — — —--— — — t. 1.50
1 platnene gače--------f. 1.50
1 Ženske hlače vezene z plišom — — f. 1 50
3 fine svilnate Žepne rute — —--f. 1 .nO
1 volnena srajca, način .T&ger---f. 1.50
1 volnene hlače, način Jager — — — f. 1.50
12 parov svilnatih nogovic----f. 1 50
1 Ženski moderc iz najboljSega angleŽ-
kega jekla 9 zaklepom--— — — f. 1.50
6 purov svilnatih nogovic vsake druge
barve-----------t. 1.50
6 vezunih žepnih rut 7. raznimi imeni f. 1 "»0 l posMjni tepih v najkraanejših barvah f 1.50 Prodajalo ae bode le do 20. rrihodnjega meseca. Poznejša naročila se ne bode mogla izvršiti. Ni je druge trgovine, ki bi mogla tako ceno iu toli dobro blago oddnjati, radi tega se iz vseh krajev Avstro Ogerske vsuk dan veliko blag« naroči. Tudi se lei ko dobi za ženitvanjsko balo Vi»a oprava, kakor; namizno, posteljno In drugo perilo 100—150 2C0 for. po najnižjej ceni. Kar se komu ne dopade pa vzamemo naz»j. Naročila izvršujejo so le proti poštnem povzetji
N;i"|ov naj pe naredi: Wflsche Export »zur Austria-, Wien. Oberdobling Marien-gasse 31. E.
najnižjej ceni!!
ZALOGA
Rlmljanskega žveplja
z a
žveplja n j e -trt
FRATELLI.....ZERNITZ
ULICA DEL TORRENTE Št. 2
Ipobg t^karne Dolžin).



>-t.:	• r.,..
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati 7. HutomiitlČnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčiiosti in hitn»sti, h katero se more ti-ukaii ž njimi in .a ud trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. P« Culi na roko so b dj »kononilčni, a!i trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatičnl pečat -Merkur*
kakor ie tukaj naslikan na ima vse prednosti an-matičnih peča ov. a zarad pripr< ste konstrukcije in lahkote slane le fr It.SO.
Novi p- čet MliRKDlt z automatlSnem barvilom dobi se le v	61--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FRE1SINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato veccho" 4
Y TRSTU.
Lasiuiiv. urujsivo »ti,DlNo!Sl» - izaaiatj i. oagovoruiiir«iinu. VIKTOli DOLENC
No* > usKarnu Y. DOLENC v i r«iu