• Najveiji slovenski dnevnik -> j ▼ Zedtajenih državah
Velja u m leto	. |4.001
. 4
Za pol leta	~ \	$2.80
.............................■III.
Hjg^usi; AND DIOTmttirro fTNDRR PmCT (No. see) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER % 1917, OBT FILE AT THE FOOT OFFICE of gewYor^ K.Y. By Order erf the President A. B. Burleson, Postmaster General
j The Largest Slovenian Dai; 7 t in the United States
lined Every Day Except Sundays 1 «L|d Legal Holidays *-
' 75.000 Readers
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Foil Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress at March 3, 1879	TELEFON 4687 CORTLAVDT.
NO 280. — ŽTEV. 250.	NEW YORK, FRIDAY, OCTOB ER 24, 1919. — PETEK, 24. OKTOBRA, 1919.	VOLUME XXVIL - LETNIK XXVH
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
MAJNARJI VSTRAJAJO PRI SVOJIH ZAHTEVAH
PREMOGAPJTI VSTRAJAJO PRI SVOJIH ZAHTEVAH, TIKA-JOClH SE TRIDESETURNEGA DELAVNEGA TEDNA. — DELODAJALCI SO VOLJNI POVIŠATI PLAČO KOT JE PREDLAGAL DELAVSKI TAJNIK WILSON.
Washington, I), i\. 23. oktobra. — Ko sta bila komiteja y.istu-pajoča premogarje in delodajalce, ki sta so sestala v končnem naporu. da preprečita stavko pni iniljona premogarjev v mehkih premogovnikih, določeno na dan 1. novembra, že na t eni, da se razideta brez uspeha, je oba držal skupaj delavski tajnik Wilson v- ij /a ••n dan s svojim predlogom. naj se poveča plačo, aNnaj s.- opusti zahteve linijskih voditeljev za liO-urni delavni teden.
Vsa /namenja so kazala, da >.0 delodajalci pripravljeni spre .iefi ta predlo«*, da pa premogarji nočejo ničesar slišati o tem. Ko je bila skupna konferenca odgodena na drugo uro popoldne, je obve-jal dogovor, da se bosta obe skupini takrat sestali ter objavili formalen oi'jrovnr m predlog, ("e bodo premogarji odklonili sj>re-'„« m toga predloga, bo pomenilo to konec konference, in vladni u-radniki bodo prisilni iskati^ drugih sredstev, da preprečijo pr • ki.'jenje obratovanja v premogovnikih.
Predlog delavskega tajnika ' Wilsona, ki je preprečil razpn » I konference, je bil naslednji:
— Plačt naj se poviša po ugasnjenju sedanjega kontrakt.t m i sicer za svoto, ki bo enaka diferenci med povišanji plače premolar jev od julija meseca l-ta 1914 naprej ter povečanje življ- tiskih jstioškov od onega časa naprej.
Povišanje plače naj postane pravomočno od kon«' i sednnj- '_ra dogovora pa do 31. marca 1920.
Naj se na podlagi teh dogovorov razveljavi poziv na ko in . ivj nadaljujejo premogarji z delom na podlagi Teh pojroj---. M ! tem časom r>a naj se vrše pogajanja, da bo nova plačilua 1 -t v<■ ■ a uveljavljena po 31. marcu 1920.
Tišina, ki je vleda'a tekom eitanja teh pogojev, na podlagi ! a terih je delavski tajnik upal doseči dogovor, je bila naenkr;;' j»> k i njena vsled hitrega vprašanja John Lewisa, predsedniki \V., naj +aju'k pojasni, kaj misli v prvem paragrafu s svo.i< 1 j "ugašnenje sedanjega kontrakta".
Delavski tajnik, ki se je dobro zavedal, da je to ena . ' h opornih točk, je rekel, da bo o tem razpravljal pri nadaljnih podajanjih. Premogarji so trdili, da se je vojnoČasni plačilni du»ro\ >r, soglasno s katerim so delali, prenehal takoj z uveljavi ji-njri premirja, d očim Irdijo delodajalci, da je dogovor pravomočen, dokl-r 11" bo formalno proglašen mir potom odobrenja mirovne pogodb".
Pozneje so se vrnili premogarji na posebni sestanek z delavskim tajnikom, ki je nato tudi sprejel skupino delodajalcev.
P rem o car ji pa so zopet objavili, da poziv na stavko ne bo pr klican, dokler ne privolijo delodajalci v nov kontrakt, kojega y> nični temelj ;-e 30-urni delavni teden.
ŠTRAJKARSK! BOJ! | V Y0UN6ST0WNU
Črni stavkokazi so se spopadli s piketi. — Pet aretiranih. — Nemiri v Braddocku.	-
- i
Youngstown, Ohio, 22. okt. — ' Osem oseb je bilo obstreljenih ali (zabodenih tukaj tekom nekega spopada med črnimi jeklarskimi stavkokazi ter linijskimi piketi. j Policija je aretirala pet črncev. Štirje teh so soglasno s policij«, nosili pri sebi revolverje. Peti črnec pa je priznal, da je zabodel nekega piketa. Tozadevna žrtev i je v smrtni nevarnosti.
Trubel je nastal, ko so piketi is stavili črnce ter jih vprašali, če gredo na delo. Glasi se, da je več pričelo streljati. Pri tem sta bila pričelo streljati, ri tem sta bila . resno obstreljena dva, več dru gih pa je dobilo le manjše poškodbe.
Nato so pričeli igrati svojo ulo 'go noži in več ljudi na obeh straneh je bilo ranjenih.
Pittsburgh, Pa., 22. oktobra. — Pe petih tednih mirnega straže- : nja. katerega ni prekinil noben nepostavni čin od strani peklar-•^kih stavkarjev v Braddock c, kraju, so prišli jeklarji včeraj na-j enkrat do prepričanja, da stavka j" napravah Carnegie Steel Co. še ni končana in da bo prišlo do nemirov, kakorhitro se bodo stav-! kokazi ali nestavkujoči delavci j pokazali v javnosti.
Včerajšni izgredi so bili očivid-jro posledica zasnovanega načrta. jStavkarji in njih pristaši so ve-'deli. da bodo delavci zapustili naprave ter jim je bilo tudi znano, na katerih točkah in ob katerem času.
Novi ljudje prihajajo vsaki dan v naprave ter jih piketi natančno zapisujejo. Kljub nasprotnim trditvam se je le malo stavkarjev vrnilo na delo. To je priznal včeraj zvečer neki jeklarski uradnik.
Posledica včerajšnih neredov v Braddocku je bila, da so bila takoj prepovedana vsa zborovanja.
' NEMŠKI ZRAKOPLOV V KOVNU.
Pariz, Francija, 22. oktobra. — Najvišji vojni, svet je bil danes informira i, da je dospel v Kovno na Litvinskem nemški zrakoplov. Zrakoplov sta vodila dva nemška civilista. V njem. so bili nadalje en Nemec in dva Turka. Najvišji svet bo uvedel preiskavo.
— V enem slučaju je plačeval neki republikanski politik po £1500 na teden, da je bila s tem zavarovana eeLa veriga prostorov. Ce pomisli človek, da je cvetel ta i graft skozi dva meseca, ni pretirana izjava, da so prodajalci pijač plačali na stotine tisočev dolarjev. Vse to je seveda šlo iz žepa občinstva.
Klynn je izjavil, da bodo bodo-ea razkritja lahko tekmovala s Katerimkoli v kriminalnih analah !New Yorka. Flynn je rekel, da niso zarotniki poslovali le v New lYorku, temveč tudi v New Jersey in da je bil raditega New York preplavljen z nečistim žganjem in drugimi pijačami, za katere so dobivali saloni velikanske cene.
(To je posledica hinavščine, ki jo je povsod opaziti. Narod je glasoval za prohibicijske kandidate in ti so sprejeli sedanje prohibi-, cijske postave, radi katerih bo prišel več kot en človek v ječo. Vse žrtve tega nenaravnega stanja pa naj si zapiše Anti-salonska Liga v svoj konto. Prišel bo čas, ko bo tudi ameriški narod obra-i čunal a temi hinavci).	i
ALZACIJA SE
BO SPUNTALA
Alzačani nočejo spadati niti pod < Francijo niti pod Nemčijo, aru- ] pak hočejo biti samostojni
Berlin. Nemčija. 23. oktobra. — (Piše Karl von "SViegand). Alza-'< cija in Lorenska sta na pragH re-| volueije proti francoski aneksi j t in-vojaški nadvladi, — je rekel danes grof Rapp.
Grof Rapp je vodja alzaških nevtraleev, ki s«- zavzemajo za neodvisnost obeh provinc. Njegov prastari oče je bil slavni general Rapp, ki se je boril z Napoleonom.	j,
Nemško časopisje objavlja dr,-nes poročilo, da so prišle oblasti : na sled obširni zaroti, katere namen je strmoglaviti francosko nadvlado.
—	Francozi delajo strašne napake, — je rekel general. — Kiju') j temu. da je le deset odstotkov Alzačanov zmožnih francoščine,' je uveden po vseh oblastih francoski jezik. Tudi v šolah se po;;-' čuje le v francoščini.
Najbolj smešno je to. ker morajo imeti v nekaterih šolah učitelji tolmače, kajti brez njih bi se ne mogli sporazumeti z otroci.
Ne sinete me napačno razum* fi. Mi ne hrepenimo po Nemčiji Mi nočemo imeti niti francoske, 1
1
niti nemške nadvlade, ampak sv.-mostojni hočemo biti. Mi hočemo biti edino Alzačani in nič drugj ga. Naš ideal je neodvisna drža va- taka kot je Švica.
Naši ljudje niso bili zadovolj [ ni pod Nemcem. Nezadovoljni so pa tudi pod Francozi in ne bodoj zadovoljni prej, dokler ne bodjj imeli v svoji lastni deželi takdi i nravic, kot jih imajo Švicarji v Švici.
Alzačani in Lorenei bodo vedno dobivali svojo kulturo iz Francije, ne pa iz Nemčije. Svoje otroke v višje šole v Pariz, ne *pa v Berlin. Vsled tega torej ne sim-tizirajo z Nemci, ampak hočejo bi ti edinole neodvisni.
/
ŽGANJERSKA ZAROTA
matur
Žganj arska zarota, katero so vodili agenti justičnega departmen- , ta, predstavlja najnovejšo senzacijo dneva.
William J. Flynn, načelnik agentov justičnega departmenta išče nekega znanega republikanskega politika, nekega uradnika v uradu okrajnega pravdnika Zdruežnih držav ter dva prešnja uradnika, ki so vsi v zvezi s široko razpreženo zaroto, koje namen je bil poraziti izsiljen je vojno-časne prohibieije v mestu New Yorku.
Zarota, ki je preskrbela popolno svobodo hotelom, salonom in drugim javnim prostorom, ki som prodajali opojno pijačo na nepo-i; staven način proti veliki podkupnini, je prišla na dan, ko je bila stavljena pod obtožbo petori-j ca ljudi, med njimi trije agenti justičnega departmenta. Četrti je bil neki prejšni agent in peti dr- 1 žavljan. ki ni v nikaki zvezi z de-partmentom.
Načelnik Flvnn smatra zaroto za eno največjih s finančnega sta-! lišča, kar jih je kedaj preiskoval' in tekom današnjega dne je pri-č. lcvati še nadaljnih aretacij.
—	Ti vragi so enostavno čistili mesto, — je rekel Flynn, — ter ne vemo niti približno koliko je dobila zarotniška tolpa od prodajalcev opojnih pijač, ki so bili voljni kršiti postavo.
V nadaljnem je rekel Flynn:
—	Bila je to velika stvar in številni restavranti in saloni v mestu so bili deležni protekcije ter do-h? ali svarila za slučaj, da se je nameravalo vpri^oriti kak pogon.
BOUŠEVIKOM SO
POTOPILI LADJI
Rnšilca sta nameravala izkrcati svoje čete v finskem zalivu ter
sta naletela na mino.
-
Štokholm. Švedska 23. oktobra. — Tristo šestinštirideset i boljševikov je vtonilo ko sta naletela dva torpedna rušilea, ki hotela izkrcati čete v Finskem zalivu.
Tako pravi neko estonsko oficil jelno poročilo.
Švedski parlament je začel včeraj f>orovati ter razpravljati o prošnji zaveznikov, naj bi tudi! Švedska zablokirala sovjetno Ri si jo.
Helsingfors, Finska. 23. okle- j bra. — Finska se m* bo vdeležihi dejanske akcije proti Petrogra du. Proti temu so v prvi vrsti so-j cijalisti.v drugi pa agrarci, ki; pravijo, da bi bi«i stroški preveliki. Stroški so preračunjeni na pei, sto miljonov frankov.
London, Anglija, 23. oktobra.)
—	V okolici Pskova in Ostrova se vrše vroči boji. Estonci so vje-150 jetnikov ter zaplenili tri topove in veliko drugega materijala.
Libava, 23. oktobra. — Leti na predujejo pri Dunamunde in pri; Bolderaa. Njihove operacije poti-: pira šest angleških in dva francoska rušilea.
Revel, Estonija, 23. oktobra. — Ruska severozapadna armada, ped poveljstvom generala Judeniča 5e bori med Narvo. Gačino in Krasnim selom. Judeničeve čete so koncentrirane krog Krasnega se-la ter opazujejo gibanje močnih rdečih gard v bližini Krasne Gor-ke.
PREDSEDNIK WILSON JE VELIKO BOLJŠI
Predsednik se je zopet lotil dela, ko se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo.
Washington, D. C., 21. okt. — Pozornost predsednika Wilsona z oziroma na nujne državne zadeve, je imela očividno tako dober učinek na njegovo zdrav j?, da mu bodo zdravniki najbrže dovolili toliko posla kot mogoče, ne da bi se pri tem preveč izmučil. Preživel je zelo mirno noč, njegova prebava je zelo izboljšana, in njegova temperatura ter žila normalna.
V ugotovilu, ki ga je izdal dr. Gravson, se glasi, da je imel predsednik zelo udoben dan. Nadalje izjavlja njegov osebni zdravnik, da ni bilo opaziti nobenih zlih posledic v predsednikovem zdravju, radi dela, ki se ga je lotil.
-	Danes zjitraj je obiskal predsednika nek špecijalist iz Baltimore, in dr. Gravson je nato izjavil, da je bil izid preiskanja popolnoma zadovoljiv.
Predsednik je podpisa] štiri predloge. Prva predloga se je tikala amendmenta k postavi za kontroliranje živil, katerega je priporočil gen. pravdnik. Druge zadeve so bile manjše važnosti.
ANGLUA ZOPET KRAMAM
Dunaj, Avstrija, 23 oktobra. — Anglija je ponudila Ogrski petsto miljonov dolarjev posojila s pogojem, da pridejo vse ogrske železnice pod angleško kontrolo. Angliji si je pred kratkim izposodila polovico tega denarja v Ameriki.
BELGIJSKI KRAT J JE RAZPUSTIL PARLAMENT.
Bra—ij, Belgija, 23. oktobra. — Potom kraljevega dekreta je bil razpuičen parlament. Dekret jei poslal kralj iz Los Angeles, Ca!J Kabinet bo 4akoj resignirsL, kakor hitro se bedo vršile volitve. 1
INDUSTRIJALNA
____KONFERENCA
DELAVCI SO ZAPUSTILI INDUSTRIJALNO KONFERENCO. — VSA ZNAMENJA KAŽEJO, DA SO MALENKOSTNE MANJŠINE PREPREČILE USPEŠEN DOGOVOR. — GOMPERS — NA CELNIK PUNTARJEV. — JAVNA SKUPINA ZA DELAVCE.
Washingion, 1). <'., 23. oktobra. — Potem, ko se je delavska skupna umaknila z ludtistrijalne konference s svarilom, da je njena akcija predhodnik industrijalne vojne v Združenih državah, le-ž. bodočnost iudustrijalne konference v rokah predsednika Wilsona.
Tako je rekel načelnik Franklin K. Lane. Tajnik Lane je iz-ji.il, tla bo«»ta poklican: preostali dve skupine danes 11a sejo, ki bo skušala izdeldti deklaracijo prineipijev, ki bi pomagali k ustavljanju industrijalnega položaja. Nekateri pravijo, da bi bilo mogoče nadomestiti delavsko skupino, a tajnik Lane dvomi o taki možnosti. Rekel je, da bo predsedniku takoj sporočil postopanje zadnje seje.
Zastopniki organiziranega dela so se umaknili včeraj zvečer s konference p«»tein, ko so bili poraženi v končnem naporu, da se dogovore z delodajalci gle»le definicije kolektivnega poslovanja. Pri končnem glasovanju je skupina javnosti kot en mož glasovala z
zastopniki dHa.
Potem, ko jf odš»-I Gompers s svojimi tovariši, je izjavil C. W. Eliot, prejšnji predsednik Harvard vseučilišča in priznan sovražil k orirani/ir»nega dela. da bo padla rela odgovornost za razdor n| člane deloilajalske skupine. Stari vzgojitelj, ki je nekoč izjavljal, da je "skeb" junak, pa vendar ni hotel oprostiti unijskega dela
*	sake krivde.
Rekel je, da je bilo pri čitanju deklaracije več kot petdeset rl.isov konf« renee za delavski program in da je bil sledn^ poražen ra«li sedemnajstih glasov iz skupine delodajalcev.
L. E. Sh^ppiirf. bratovščine železniških sprevodnikov, ki je o-Mal na seji, je sledil «lr. Eliotu z izjavo, da je igrala politika veli-
*	ulo»ro pri porazu delavske skupine. Uspeli konference hi pomenil \elik kredit zap redsednika Wilsona ter bi zelo uplival 11a pred >"«lniške volitve v bodočem letu.
Skupina delodajalcev se ni opravičevala in tudi ni dala izraza .•vojeniu ob/afovanjn. V imenu skupine je izjavil Wheeler, da bo s'.upiua še nadalje ust rajala na svojem stališču, čeprav je nekaj njenih »"-lanov za delavsko stališče. Zadnje Gompersove besede, naslovljene na konfereneo so obstajale v obljubi za skupino deloda-jnleev, «la se bo delavska skupina zopet sestala z delodajalci. Rekel j*« je, da se bo ta n*stanek vršil na prošnjo delodajalcev in da bodo takrat veseli, če bodo smeli razpravljati o kolektivnem postopanju.
1'maknenje delavske skupine je predstavljalo višek razvojev 1 d'ieva. ki je bil poln napetosti. Vsi drujri, ki so zatem govorili, so | dali izraza le obžalovanju, da je prišla konferenca, od katere so vsi | toliko pri«'akovali, v tak žalosten položaj. Edinole načelnik Lane j" bil optimističen, čeprav ni bil njegov optimizem preveč odkritosrčen.
Sodnik Garry ni bil navzoč, ko je prišlo do resnične preizkušnje. S svojimi tajniki in telesno stražo je že popoldne odpotoval v New York. Tudi mladi Rockefeller se ni vdeležil popoldanske seje. —	,
Gompers se je zahvalil načelniku in članom javne skupine za uslugo, ki ho jo napravili delu, a rekel, da je bil predlr>g za kolektivno pogajanje trikrat odklonjen. Vsled te«ja čuti delo, da ne mo: re priti do nobenega dobička iz nadaljnih razpravljanj konference.
Tekom iratkeua odmora so razpravljali člani delavske skupine natančno o vsebini'predsednikovega pisma in o položaju na kon-lerenei. Bolj radikalni v delavski skupini so zahtevali takojšnje outran jen je. dočim so hoteli dobiti bolj konservativni končno ugotovilo glede kolektivnega postopanja, ki bi bilo sprejemljivo za vse prizadete.
(Radoslavovu in Malinovu. Vsi tri- ; j je so baje odgovorni za vojno in ( ■t ti trije so spravili Bolgarsko v j veliko nesrečo, vsled katere je iz- ' gubila Bolgarska veliko svojega -prejšnjega ozemlja. Kmečka stran
1
ka zahteva tudi zaplenjenje vseh ,
1
kraljevih posestev.	]
I- DENARNE POSlLJATVE V - { U ISTRO. NA GORIŠKO Of - 1 j- NOTRANJSKO. • 1
_ !
4
! Lrvrftnjemo denarna izplačili ; popolnoma zanesljivo in sedanjin razmeram primerno tudi hitro pc I celi Istri, na Gorifkem in tudi ns Notranjskem po ozemlju ki je sa-aedero po italjanski armadi,. ~
Jamčimo ali garantimamo m nako poiUjater, toda za kake ao gode zamude v izplačilu ne moče mo prevzeti nI kake obveznosti.
60 lir .......$ 6.75
100 lir ....... % 10.90
600 lir .......$ 54.00
1000 lir ....... $106.00
Denar nam poalati je najbolj« po Doantk Postal Money Orte aH pa po New Tock Bank Draft
TVRDKA FRANK IITIU
OBREGON HOČE KANDIDI- 1 RATI.
---4
Dorglai, Ariz., 23. oktobra. — General Alvaro Obregon je brzo-; javil senatu v Mexico City ter ga profil, naj ne potrdi njejrove-. jja imenovanja divizijskim gene- j ralom. General izjavlja, da hoče; postati civilni kandidat pri pred-j sedniškth volitvah, ki se bodo vr-j iilr v maju lete 1921.
Tozadevno informacijo je dobil] danes mehiški konzul v tukaj-] snem mestu. Obregon izjavlja, daj se bo napotil iz Nogalfs v Mexi- i co City, da *e po« vetu je k pred-i tednikom Carranzo glede bodo-j čih volitev in da vprizori volilno kampanjo po vseh mehiških državah. Njegov edni dosedanji na-sprotuik je general Gonzales.
FERDINAND DOLGO NOSI
Ženeva, Švica, 23. oktbra. — V poročilu, ki je dospelo danes iz Belgrade, se glasi, da zahteva mogočna kmečka stranka v Bolgariji aretacijo in sodnijsko obravnave proti kralja Ferdinandu ter tudi prot iprejanjima min. preda.
Pazite na nove cene
PoiQjamo denar na Kranjsko, fetajersko, HrvaUao v Slavonijo* Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmera?« irimerno tudi hitro.	4
Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda sa kake m* * oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer:
100 kron----$ 2.35	500 kron____S 10.90
200 kron----$ 4.65	1000 kron____$ 21.80
300 kron ....'$ 6.70 . 5000 kron ,... $105.00 400 kron .... $ 8.95	10,000 kron ____$205.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dragimi —
Denar nam poalati je najbolje po Domestic Postal Money Orta tli pa po New York Bank Draft.
večini lastniki te opuslo.šrne zemlje, so skozi vse mesece, ki sn potekli i/za podpisanja premirja zaman prosili vladne uradnike, na." vlada kdj stori zanje ter vrne njih zemlji prejšnjo produk-tinost. Ker pa niso ti mali kmetje pri vladi ničesar opravili, s<» se j združili v organizacijo, koje namen je iiajprvo izcistiti o;nisr< v j no ozemlje ter <ra s t"in pripra i I ti za pašnike, namenjene z;< nv ičiere io.
Na tisore in Jiso«*e »-red ovne I j*' mogoče vzdržati v tem o/^mlju j in na ta način bo Francija v par litih postala popolnoma neodvis-tie otl ameriške in argentinske jvdne ter mesnih pro<lnktov.
STAVKA NEWYORSKIH EK-SPRESMANOV KONČANA.
Newyorski ekspresmani, I i so že dalj časa štrajkali, se bodo vrnili danes na delo. Tozad^ni sklep je "bil sprejet na seji mednarodne bratovščine teamstr-rjpv in šoferjev. Kompaiiije so !»• deloma ugodile njihovim zahtev;*m.
OVČJEREJA V FRANCU!
i
V takozvani No man's Land se bodo najbrže pasle ovce. — Obširna ozemlja kot pašniki.
Pariz, Francija, 22. oktobra. — "Rdeče ozemlje", to je pas razdejanja in uničenja, ki sega od švicarske meje pa do Severnega morja, ki je bil pred enim letom še pravcati pekel, bo izpremenjen v pašnike za ovce, če bo uveljavljen načrt, ki je bil ravnokar sestavljen ter predložen francoski vladi. — Puščava naj zopet cvete, --je geslo, sprejeto v ameriškem načrtu za izpremenitev sfarih 1)ofi nih polja v nekaj koristnega in dobičkanosnega.
Ta dolgi pas ozemlja, pokrit z mrtvo zemljo, ki je na nekaterih mestih globoka skoro sem jardov, ne more v doprlednem času zopet postati pozorišče poljedelske delavnosti in produkcije. Izvedenci so izjavili, da bo treba od petdeset do sto let, predno bo mogoče nanovo ustanoviti produktivnost tega sedaj mrtvega ozemlja.
Mali posestniki, ki so bili po-
^GLASjNAHODA »,
RLOTBQQ *FUBUSH33f<K pOHPill ~
OVSkAtf HASIADa" Mmh waft m tevosaMflS eedatt la	i
...................... K* tm, Mrt lata wm M>to Rtv	VIN
ST tem m rr................ SI Za pel teta ...--------- M.U
■a aatm teto aa MMfto M«v Ml HM Za Evropa ca sate teto	.MOS
• k Al M A M O O A —	rVaka a« t»»a Paapte".|
mmmm War toy ascapt «w4kyi aa* Mtn tetevlfttM many P4 oa.
Aš««|mmmI aa apraamaaA
Oaptel kraa podptaa ta eaebnoatl aa aa prlo6C«j«fe
bnir aaj aa Hlgii rat poSOlatl po Money Ttor
■aa—<, to Mtfel> aajtoaaa nnwmm.
•t L A a NAHODA«' rn mrnmmm >■«■ Hnrni^i «f lUofeattan. Now ran X3tm. __T»teiaai mn CortiaaPt._ |
GUkS NARODA, 24. OKT. 3910
■■iiiiiiiiiiiiiinnmiimtmiii»miniiini
PETEIZ6B6B
Rojakom pa priporočamo v pn jazen spomin in molitev.
Ottrti slovenski dnevnik v Zdr. državah je začel bolehati na zamudi in zaostalosti ter izhaja le se kot tednik.
* * *
Zadnja številka dnevnika vsebuje dve številki. Na načelni strani je številka 45 in notranji pa številka 44. Katera je prava? Prva ali druga? Lista, ki ima na 1. strani št. 44 nismo dobili.
*	a *
Iz psa na konja je prijetno lez-ti, vrap je pa. če pade človek zopet na psa.
*	* *
Pošljite naročnino za dnevnik! Poslali so jo.
Denvnik je izpremenjen v tednik. Boste pa tednik toliko dalj
časa dobivali, nič zato.
* * *
V	Ameriki je bila mogočna trdnjava — že vsaj Škafa je tako pisal, — mogočna trdnjava katoliških mož. Ta trdnjava je bila nepremagljiva. Kar je hotela dosečir vse je dosegla.-Poslala je ultimatum: Dnevnik hočemo — in ultimatum je bil sprejet ter dnevnik dobljen. Veselja so vpija nil i in ta pijanost je trajala dobrih deset dni. Sedaj preganjajo tedenskega mačka.
*	a *
V	naše uredništvo pridejo vsakovrstna pisma. Pismo s podpisi in brez podpisov. Take brez podpisov vržemo v koš. Zadnjič se je pa pripetil čuden slučaj. Dragi rojak nam je namreč poslal samo podpis brez dopisa. V zalepki je bil namreč košček papirja in i.a njem zapisano ''osel".
*	a *
V	Ljubljani prodajajo prešiče vo meso po 10 kron kilogram. Ce vzamemo, tla ima kilogram dva tunta. bi stal funt približno osem .eentov in pol ameriškega denarja.
*	a *
Vidite, zastrantega nočemo delati reklame za pošiljanje kišt.
*	o •
Pošljite v Ljubljano kišto pre-• šičevega inesa. ki bi tehtala dvesto funtov. Meso je približno po 10 eentov funt. K temu pride za vsak funt še šestnjast eentov ■poštnine. Potemtakem je funt 56 eentov. Dvestokrat šestinpetdeset je stodvanajst dolarjev. Če izpre-I menimo to v krone po kurzu kot se jih dobi v Ljubljani, bi stalo meso 5600 kron, d oči m kupijo lahko v Ljubljani isto množino za manj kot tisoč kron. kajti kilogram ima nekoliko več kot dva funta.
*	* *
Krompir je v Ljubljani po kroni kilogram. Funt je torej petdeset vinarjev. Izpremenite vinarje po sedanjem kurzu v cen te, pa boste kmalo videli, počem
plačate v Ameriki.
* * *
Zastopniki delavcev so zapu stili industrijalno konferenco Konferenca se bo vršila naprej, icakopa! Šlo bo vse kar po maslu, kajti nikogar ne bo, ki bi nasprotoval. Take stvari so dandanašnji že v navadi. Saj se je tudi mirovna konferenca vršila, ne da ,bi bili navzoči Nemci in njihovi zavezniki.
* a *
Konjske dirke na Bledu! Za božjo voljo, mi smo mislili, da si kaj takega v sedanji draginji edi-nole New York lahko privošči.
Skaza je vse: urednik, izdajatelj, bankir, narodni ekonom, politik, šifkartaš. šofer, itd, itd., kar je res nekoliko preveč za njegovo drobno glavico. Dokler se vsi strinjajo žnjim je to, kadar ga pa kdo prime za besedo ali ozmerja, pa postane katoliški duhovnik, 'rekoč: — Kdor mene zaničuje Boga zaničuje! Za ščitom katoliške vere sejmari v svojem templju ter preti z večno sodb d vsakemu, kdor ni posebno hiter pri polnjenju njegove malhe.
ROJAKI, NAROČAJTE BE HA ' QUUi naroda:, kajvzOji sLoromn xwraw ▼ ZD&
SLAVNI URADNIKU	-	^ . \
K K. bos »L Conama««*. T*.	f
Podpredsednik: I.OUI8 FALANT bos 10« Faarl	Varata, mi.
rajnik; JOSEPH PI8HLER, Ely. Minn.	" 1	I
81a*ajnlk: GEO. L. BROZICH. Ely. Mian	< v. \
Blagajni fr neizplačanih amrtnln: LOUIS COBTKLLO. BallU. ML
__VRHOVNI ZDRAVNIK:	i
Dr. JOB T. fflUfflg Ml U. Ohio St.. N8. PltUburth. Pa.
.	NADZORNIKU
JOHN OOUŽH. Hy, Mlna.
USTHO.NY MOTZ. »<41 Arm. M. So. Ckleaco, QL CYAN VAJBOOA. CISC Natrona Allay PltUburrt. FA
POROTNIKI:
JJREGO" J. POHENTA. boa ITS. Black Diamond. WaaS. " UEONARTJ SLASODNIK. boa 4 tO, Ely Mlna. JOHN airPNlK. 8. iu boa 14. Export. Pa.
_______PRAVNI ODBORi	"	Q
(OBEPH PLAUT*. Jr. 4M-7th St Calumet M1«B.
JOHN MOVERN. 624-lnd Ave., Duluth. Minn.
MAT* POGORKJiC. 7 W. Madlaon St Room 10« Chua««. ML
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
ttUDOL* PBRDAN, Mil St Clair Ave.. NE Cleveland. OMl U6i W^Wnton Street. Denver. Col?. ^^ 1RFOO* HRJCSČAK. 407-Sth Aya.. Johnatown. Pa.	' » -
JodnoUno fflaallo: O LAS NARODA.
Vse stvari tika Joe se uradnih zadev kakor tudi denarno poSiljatve naj »o po-lavnega tajnika. Vae pritožbe naj se pofiiljajo na predsednika porotnega oaoora. Prošnje za sprejem novih Članov ln sploh vsa. »dravnlSka spričevala, se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoalovaiiska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pri-Posluje po "National Fraternal Cor Kress" lestvici. V blagajni una J ? «' (trisloUsoč dolarjev). Bolniških podpor. odSkodnin in postnrtnin Je •Plavala že nad poldruQl mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog S tieoi rednih Članov (lc) ln okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku.
Društva Jednote se nahajajo po raznih slevenskjih naselbinah. Tam kjer Jih se ni. pripcroeamo vstanovitev novih. Kdor eli postati član. naj se zglasl pri tajniku bljjžnega druitva J. S. K. J. I Za vstanovitev novih druitev se pa obrnite na »javnega tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 Člani a!l članicami.	"
□	—ta
Jugoslovanska ^^^ Karat. Jednota
Ustanovljena teta 189S - tnl orporirana leta 190U klavni uTcad v ELY, MINN,I
i pada, ker so Italijan! vse mono. (polizirali. Seveda bo Italija imela velik vpliv na vso balkansko politiko, če obdrži Albanijo. Arba-nasi so poslali Irfcn bej ». v l*ari^ na mirovno konferenco, da tam ■ zahteva samostojnost Albanijo.
Konferenca organizacij.
V Pni^i se je vršila konferenca češkoslovaških organizaeij in obravnavala vprašanja methiai-od-nih slikov. soeijalizaeije in draginje. Xa zboru jt* bilo navz<»<"ih 120 jdelejr.Ttov od 40 st.r;>kovniIi zvez, • ki imajo seajd že nad tristo tisoe elanov.
Albanija in imperialistična Italija.
Vso Albanijo je zasedla italijanska vojska. Ali Albanija ne bo prenesla tudi te t ret j.- zasedbe. V severni in srednji Albaniji se n-pirajo. Italija se napenja, da bi' obdržala Albanijo in razsipa v to; svrko mnojro zlata.
Arbanasi noeejo- da Italijani j zapuste Albtanijo in zahtevajo sa niostojnost. <la rtšijo sami svoje notranje zadeve. Dokler ne prenehajo zunanji vplivi od strani Italije. fIrške in -Jugoslavije, toliko časa bo Albanija vedno predmet spora med temi tremi državami.
Ekonomsko stanje Albanije pro
[»i za svojo elan** niti senei podob-' I no tega. Zlasti pa, ker smo bili do l sedaj le deloma organizirani vi 'slaninikarski obrti, moremo upati.1« da bomo v bodoče, ko bomo dosti niočneji, tudi bolj siuurni. da se ' nam ne bo godilo toliko krivic in, J bomo vsekakor bolje spoštovani, j 1 Resnieoljub. i
Forest City, Pa.
Zopet sem primorana pisati nkoravno pravi zahrbtni napadalec in d op L« ni kar v svojem dopisu da so Slovenci siti mojih dopisov.'
Zahrbtni dopisni!: na tvoje na- : (pade skoraj ni vredno odirovar-jati. vendar pa moram, k^r človek, 'čp je napaden, se mora braniti, i Saj ti si napadal ko nisi bil napa- ] den Jaz .>e nisen- bala in no laži pisala tako kot si jih ti. Javno ti danes povem, da laž^š. prvič, da «em se jaz vrnila od vrat radi po-j:b'da svoje prijateljice. -Taz sem se vrnila od vrat. ker seni se spomnila, da nočem same sebe pustiti udariti, ker sem glasovala, da naj društvo "Zvon" kupi svoj dom. tako kot si ti. Nisem hotela pokazati da sem šema. tako kot si po kazal ti Prusrič nisem hotela pokazati. da sem tiste vrste Slovenka. da bi pobijala vsako dobro in korwtno stvar, kot ti pokazal, da si tiste sorte Slovenec Tretjič sem se pa spomnila, da se nisem samo podpisala na oni kos papirja, tako kot si se ti. Torej to vzroki, da sem še ostala, nič drugega ne
Ti me tudi poživljaš, da zakaj ne pišem, zakaj ste odstopili. V z^orajšnjih izjavah vidi vsakdo lihko. zakaj. Zakaj pa ti nisi? Iver resnice nočeš pisati, lagati se pa ne upaš.
Pravite tndi. da vas je bilo 14 da si vest tola/.:te. No, pa ravno toliko nasprotnikov.
Kar omenjate radi socijalistov. pa to: ako niso bili 6 mesecev prej, nai pa š'* sedaj ne bodo. Takrat. ko so prišli noter za sprejem. bi bil pokazal svojo srčnost do njih. ne pa sedaj. Jaz seni pa š< vedno tista katoličanka kot sem bila.
Omenjaš tudi sprejem pevcev. Ne vem, ali bi s»* človek smejal ali kaj. Lahko bi morda pisala več. ko bi vedela, s kom imam o-»praviti, ko pa n*1 vem. ne morem j dosti. Vedi, da ni bila samo tvoja usluga, da je bil "Slave«" pred leti bolj spr«-jet. vsaj mislim tako.
Pravih tudi. da ni značajno pitati drugo s hinavci, da sem bila tudi jaz pri župniku. Ali si bil tudi ti: No. potem si pa tudi ti.
Kar s»' pa tir-e spora z mojo prijateljico, |Mivem, če s»*m se sprla. Sem s«* pa br. z agenta.
Dosti za danes. Samo to še, da vam še enkrat povem, da ne bom nikdar rekla, da je bilo treba še
enega pevskega društva v Forest City, pa če tudi ti počiš td jez::.
M. S.
Canonsburg, Pa.
V 'l'rosv.-ti" št. 216 od sedmega oktobra sem čstal dopis iz Rr>ck Springs. \Vyo_, kako je neki fant ustrelil lovskega čuvaja. N.;e «ro»v oče se v tistem dopisu izgovarja, kako ga je lepo učil, sin se mu je pa smejal. Kadar je fant že tako velik, da že s puško hodi o-kfog. je z** malo prepozno ga učiti Oče sani pravi, da ga je učil. ko je bil fant že odraščen. Tukaj v tej deželi stariši ne vedo, da kar se Janezek nan -i, legu Janez ne «»pu-s»ti. Jaz sem že prišel od vojakov, pa če mi je oče rekel pojdi in na-j redi to, mu nisem odgovoril, da ne $rem. Tukaj pa slišeni štiri ali pet let stare otroke, če jih oče ali mati pokliče domov, pa odgovori, ne, jaz ne grem. Ko sem bil jaz.še i<trok, mi še na misel ni prišlo, da bi odgovoril očetu, ne, jaz ne greni, pa sem mu še sedaj hvaležen, ker me ja uči!, kakor sc spo-. dobi izobraženemu človeku. Jaz sem star 45 let. pa še nisem videl ječe od znotraj Otrok ni nikdar premajhen za učiti. Kaj takega, kakor tukaj, še nisem videl ne Avstriji, ne v Nemčiji, kjer .sem delal Sest let, da bi otroci napadalif odraši-ene ljudi s kamenjem. Ce se pa kdo pritoži starišem zato, «o pa še hudi. da pojdejo tožiti,; da njihovi otroci ne store nič zalega nobenemu. Potem, ko pa odrastejo. ee pa jočejo.
Kntreščev Miha.
|	Milanski aocijaliiti
(»o na okrajni konferenci kar naj-jtMUočuegc aavjgii metode* prole-Itvrskcf« naaUja,
Dopisi
N«w York, N. Y. f
Da zadostim svoji obljubi, ho-J čem danes zopet prijeti za i»ero in j | pojasnit i onim. katere bi zanimale I naše stališ.'o. Sicer se je med tem .časom zopet oglasila ne\vvorška ' papiga in nam v svoji zgovornosti "pribiia " to, kar so jo njeni mojstri naučili; pa kaj bi tudi ne. saj nnm sama pove, da bi ineli skomine tudi mi. ko bi vedeli koliko 1« na dobi za to.
Da se poštenim potom dandanes ne obogati kar čez noč, vemo predobro sami vemo pa tudi to da. »četudi smo rev« ži, hi lahko vozili v avtomobilih <11 spali v hotelih. prav kot se vozijo I nited Hat-J terji, kftteri stavkajo sami a obenem skebajo v tovarnah, v kate-i ili stavkamo mi. To so značaj:' Sramota zanje in njih voditelje, ki so zapoeeli to grdo izdajstvo na-; prani svojint solavcem. Lahko bi jim vrnili /t-b za zob. ker lahko bi jih nadomestili s petkratnim ŠU-vilom. ko bi se nam zdelo pošteno i roda mi se ne STHiščamo v tako grdo stvar. Iz poštenih vzrokov >mo zapustili delo, za poštene in pravične zahteve sc borimo in doječi jih hočemo tudi poštenim potom.
Si^er iia r.aj prei lein k stvari stavka je bila proglašena samo v<!ed te?a ker je bilo jasno r tzridno. da je namen bossov do-vest: do poloma v delavskih vr-s'ah. in sieer v organizaciji Vse njihove izvijače in nakane ter vse njihovo prigovarjanje j*' <»Ho brez posebnega us*»cha Tudi njihov zadnji poskus, iznebiti se organiziranega delavstva s tem da so na I skupni sporazum odslovili okrog 600 delavk v gornjem delu mesta iz vzroka, ker so pripadale organizaciji. ni bil njim v prid Temu dejanju je takoj «ledila splošna stavka v gornjem delu mesta. Ker pa imajo hossi razne zveze med !-eboj in ker jo samo ena organizacija delavcev za celo mesto, so se pojavile težltoee tudi v dole njem delu mesta in okoli/i ter sc i o ra> predla s+avka na vse tovarne v Greater New Yorku. izvzem-ši onih par, ki -spadajo k United Halters of America. Delo večinoma počiva dasiravno si hossi na vse mogoče načine prizadevajo. d«»lHti skebe v -v o je prostore. Sicer se skehi dobe za vsiko delo. i tako j:h imamo tudi mi nekaj Ne kateti skebajo i/, požre šn ost i v«"'-;i del pa 1" iT?.to. ker jim j<" ve" k«4 njih lastna pamet in kar boss reče. tako je. pa mirna Rosna.
Pr.-teklo je že pot tednov, odkar se je stavka pričela, toda navdušenje. vztrajati do konea, je i čim dalje večje med delavstvom Veliko tovarnarjev se že jMKialo "nt podpisalo dogovor z unijo. In ni v tč dab-č ča«- ko pridejo na vrsto tudi oni, ki so vsemu t«mu vzrok iu ki se sedaj še z vsemi sredstvi branijo. Dnurega izhoda ni zanje še posebne pa, kar se tiče pripoznan.ia unije, ne bodo deležni nikak»*ga )c*)mpromka. Njihovo predbaeivanje, da smo tuj«i in boljševiki ter kdove ka j še vse. ne držijo, kajti tudi v njih vrsti so tujei. in brez tujezomskih de laveev bi bilo zanje še slabše, prav kol za ameriško ljudstvo v sploš-no!M M"i ne zahtevamo ničesar zastonj. ampak delati tudi nočemo zastonj, in ako imajo bossi pravico organizirati se. čemur mi ne : no^protilj**m i. zahtevamo isAo pravico z-tf*^. Ako imajo bossi moč, da vzdržujejo cene svojih produktov po njih lastni volji, zahtevamo mi samo pravioo. da imamo glas pri določerju naših plač. Nas namen ni da uvedemo nemir in ner»-d v industrijo, ampak s sporazumnim sodelovanjem hočemo spraviti Lstt do vrhunca. Ni naša krivda, da se nahajamo '12 stavki ter odločno zavračamo vsa predboe/ivanja, kajti prisiljeni smo bili pod vzeti korak?, da branimo naše pravice. Zavračamo u-
gotovilo da nam vlada manjšina, ker vsakdo dobro ve, da se morajo uradniki ravnati po sklepih večine.
Ni nam dosti na tem, kar razni podkupljenei spravljajo v javnost, kajti vsakdo iamed m»s, ki smo prizadeti pri tej stavki, dobro ve. kje je njegovo ali njeno mesto in kje je boljše zanj. Ako le količkaj pomislimo koliko jc storila naša unija za svoje članstvo v zadnjih štirih letih vemo. kje nam jej outfit i, ker druge organizacije, ki «o starejše in auto v pripoaaa^ nifp sWnk r tem
Treba vam je samo videti uro. pa boste izprevideli. da je za ceno. M vam jo mi ^ dimo. to velika razproda-a. Velika ie tako kot na sliki. Opre.nliena le z (zborni, i pristnim 2'.-kamenskim kolesjem ter krasno vdelana v ROZ-acen obod z dv ma pokrovoma. 25 let garantirana. »50 ura bi vas bolj ne zadostila. Prepričani »mo. da bo ugajala vsem v;.šim prijateljem. S ponosom Jo boste nosili celo v Evro-'Di. Ko bosre videli ta zborni časomer. se boste strinjali z nam:, da je to razprodaja po ceni kj vam jo nudima. Darovi, ki jih bomo dajali tekom 30 dni, to:
1.	Avtomatično iilo. Šiva naprej in nazaj kot šivalni stroj. Gre skozi najde-
belejšc usnje. Dreta se avtomatično odvija.
2.	Listnica. Pristno usnje. Ima predale za denar, drobiž. tndentifikacii&ko
karto, koledar itd.
3.	Preiskušen stereoskop. Zadnji model, ki poveča do iaravne velikosti.
4.	Avtomatični strižilec laa. Reže lase kot bi jih česali. V kratkem času b.)-
ste Df-islužili denar, ki ste ga dali za uro.
5.	Obroček za klujče. Za celo življenje vam bo nosil skupino ključev.
G- Pečatni prstan. Pozlačen, garantiran za deset let. Z vašo začetnico.
Na pošiljaite denarja za uro. Samo izreiite spodnji kupon. Pridemte 35c za po i I -Ijalne Strcike in pošljite DANES. Plačajte poštarju $9.95, ko boste dobili uro ,n darila. Pošljite za pošiljatev 35c. to je vse. Izven Zr. držav gotovina za naročilo.n.
Naročite DANES! Ne zamudite te velike prilike.
UIIOI SUES COMPmV
POSEBNO PONUDBO SAMO ZA 30 DNI
ŠE NIKDAR NI BILA VAŠA POZORNOST OBRNJENA NA TAKO PONUDBO. Zakaj je ne izkoristite? Mi imamo za to posebno ponudbo samo 10.000 takih ur. Pod drugimi razmerami bi morali dr.-ti samo za uro dvakrat toliko, mi pa damo še vse druge predmet ZASTONJ poleg. Da se zadovoljite s to posebno razprodajo, vprev-šajte kjerkoli hočete in videli boste, da je ta ura res čudovit? za
$9.95.
6ARANCIJSK! KUPON.	VELJAVEN SAMO ZA 30 DNI.
V S ION* S \I,ES CO. DEPT. 332. 747 .V. T !\COL.N KT. CHICAGO Gospodje: —
.°rvojerK> dobite 35 centov za pofiiljalne stroSke z.i kar ml poAIjlte sv a jo 21k i-mer.-ko uro. Toil ji te mi tudi darove.
PoStai-Ju bom plačal $3.95. ko bom ttvari »prejel. To nifučiia takoj poiiljam, da bom dobil brezplafne darove.
VaSo uio bom deset dnt prriskuiaJ. Če ml ne bo ugajala, vam jo bo vrnil J darovi in vi mi boste postali denar nazaj.
Ime ....................................................................
•\a*!ov .........................'.•.......................................
Moški in ženske	^
K« napravita napake. Zakaj si n« preskrbi t« naj- m starejšega, iiaJ^Stenejiega, najlsku*enej«eca Id na]- J bolj«*ca zdravnika v začetku. Dr. Ifullln Ima H It E IskušnJ« ▼ zdravljenju tlsotev ln tlsoCev bolnikov R bolnih na. najrazličneJA« na<Mns. Vsled Ust Je posta m najbolj oeodvlsen zdravnik, pri katerem se lahko za- 2 sfgorate sa svojo bolezen. Bres skrbi boste dobili pri SI
nJem najbolj temeljito zdravljenj« ln veliko resnic- R
ne pomoči za taS denar.
Brezplačna zdravnlfika pretakava potom »troje. S
Govori vaA materni jezik.
Uradno ure od •. do e. v nedeljo od 10. de L K Dr. B. F MULLIN	fif
«1 - 4šk Af«, 2nd flMT, PITTSBUBfiH. PA S
POTNIKI POZ OR !
Zaradi stavke p»istaniških delavcev v New Yorku ne vozijo p&rniki. Po'flikovr ki čakajo m odhod, je toliko, da se za jije n« more dobiti prostora v hotelfh Vsi ki so namenjeni potovati v stari kraj, naj sedaj ostanejo na svojem mesta toliko časa,' da bomo ▼ "CUas Naroda" raananili, da se zopet lahko ^potuje, ^..f.... .......FTanli fakstr.
MUL^^V'	i..
Resno svarilo organiziranega dela
I*riiUo jv do razkrila.
Pt i<-«ko\ di Mn«- ira -irt-r. k»*r -mo poznali trmoglavost kapi-tjljttov, a ni-nio mislili, da 1m> |»riš«'l tako na?lo.
Skupinii. zastopajoča delavce na Indostrijalni konferenci v Waslnujrtoi.il, zapustila konferenco ter prekinila vse stike z njo in to radite£«t. ker je bil mlklonejn njen naslednji pr»*<ilog, tikajo«'-*>•" kolektivnega popjaiija:
— Piixnava sc pruvico delavcev, da se organizirajo brez razlikovanj, da sc pogajajo kolektivno in da so zastopani po svojih zastopnikih lastr.e izbire pri pogajanjih in uravnavah z delodajalci z uziro trnu plače, delavne ure ter delavske pogoje.
Proti temu pretilo?« je irlasovala večina skupine delodajalcev, tl«s*im •«} ',,'lusovrli z«s*opniki *plf«ne javnosti kot en mož za resolucijo z zaiitopniki delavstva vred.
Mr. (iomperv niviUrJmk American Federation of Labor, je i A', i. vil, pred no se je odstranil s svojimi tovariši, da je ta korak za-; stopnikov d.-laveev praise,laik industnjalne vojne v Združenih (državah in tla se bo«lo zastopniki dela gotovo se sesiali z zastopniki kupitjpIixTcv Takrat pa bodo prišli skupaj na prošnjo kapitalistov, ki bodo ^es-di. tla bodo v stanu pogajti se z zastopniki delavcev jflede kolektivnega podajanja.
Kot je rekel Compers se je s tem pričel industrijalni boj v Zdmženih državah. t«» je l>oj. v primeri s katerim je bila svetovna \ojna ijrrn<"a, v kolikor je bila pri t eni prizadeta naša dežela.
Hesnost položaja :o «.|Mi/.nali vsi. ki so bili navzoči na tej zgodovinski seji.
I>r. Chines \S\ E'iot, nekdanji predsednik Harvard vseučilišča in star sovružnik organiziranega dela, ki se je nekoč žalostno pro-sla\il s sramotno podi o izjavo. *<la je skeb junak", torej ta zagri-ieifi nasprotnik dela in zagovornik suženjstva, je izjavil potem, ko-• t <dam de'.i\ske -l upine odšli i/ dvorane, da je odgovornost z*i razkol na strani skupine delodajalcev.
Tudi on, priznani sovražnik organiziranega dela. ni mogel vet-prenesti ošabno* t i ,»» napihnjeno*! i za*topniko\ velekapitala.
/naeilt", •«-, da glasovali elan i skupine javnosti kot en mož z.t resnltieim. To je letu bolj razno, ker zastopa ta skupina širt»ke I ;-sti prebiviUtva /.drtiženih držav. Širši ljudski sloji z delavskim ►lojeni vred pred sta v Ijajo narod Združenih držav.
Tej pretežni ve ini pa stoji nasproti mala peščica velekapita-lislov, ki ne vidijo znamenj < asa in ki še vedno žive v misli, da je dolar vsemogočen in da diktira usodo .naroda oni. ki ima v žepu denarnico naroda.
V kako veliki meri je varljiva ta domneva, so nam pokazali i dogodki ;'.adi>jejr» easa.
. nastanejo kolesa, k.t« r •• ui« ne proizvaja tam je tudi ka-: piial mrtev in brez koristi. Živa dika delavea je. ki producira vsa bogastva.
Odhod zastopnikov d»»ld z Industrijalne konferen<e pa je še t iii \ceje vn/nosti \ pričo preteče tavkf premogarjev v premo-j.ovnikih mehkega pmwoga. Oni. kt o izdali poziv na stavko, bodo sed.' i se bolj trdni v -klepu. da ne popust^, ko vidijo, da je tudi i kapital nepopustljiv. |-o vidijo, da po. e kapital prizrtati pravie de-, laveev.
To j»- razvidno ,/ razt«do/. nja. ki vlada na konferenei. kate-• o je sklteal delavski tajnik Wilson v svojem poštenem in odkrilo tem-in tiiiiHiru. »ta dovede do sporazuma med nasprotujočima si vtrankana ter prihrani deželi katastrofo kot je še ui doživela do
M*tld j.
Ne murt-mo m<ti trdili, da zahteve delaveev majhne, a u-prave ene s.< «(»tovi . Plačilna lestvica, ki je bila veljavna Tekom \ojne. hr«-/ dvoina ii< lipova rja več p>»trebam časa. Velikanska <jra*.itev vv li življeuskili potrebščin, ki jo je bilo opaziti v zadnjih le* Ji. je imela za posledico v«N*je zahteve o<l strani delavcev, kajti >nana in	stvar je. <la delavcu prav nič ne koristi, ee dobiva
>.e enkrat tako veliko plačo, ee pa mora plačevati za vse življenske potrebs.-ine trikrat toliko kot je plačeval pred petimi ali šestimi leti. —
Te»a ji delodajab-i nočejo videti ali priznati. Opirajo se vedno na povišanje pla«"e ter puščajo v nemar vse druge okoliščine, tia pri mer svoje lastne velikanske dobičke, podraženje vseh potreb »čin, prikrajšanje delavcev s pomočjo sredstev, kojih opis bi vzel preveč prostora itd.
Kogar hočejo borovi pogubiti. tega udarijo s slepoto. — se •dasi star pregovor, k. je veljaven še danes. Delodajalci nočejo vl-d -ti znamenj časa ter pospešujejo s tem tudi izbruh industrijalut: vojne v Združenih državah,*— kot je povsem primerno izjavi! Gompers preti Industrijalno konferenco.
Taka industcijalna vojna, če l»o v resnici '-»bruhnila, bo po-' m r.ila pravi Mene, Tekel, 1'farsim za vse one, ki se smatrajo via • darjem sveta ter n&ravnost brezprimemo nesrečo za narod v splošnem.
I Carigrajska bazilika
^BAZILIKA SVBTE SOFIJE SE RUŽI MEDTEM KO BAZPRAV-■ LJAJO NARODI O VPRAŠANJU RESTAVRACIJE. — ŠTEVIL IMA VEROI2TPOVEDOVANJA SO SE PRIDRUŽILA PETICIJAM, V MAJ SE RE61 SLAVNO BAZILIKO JUSTIJANA TER JO VRNE I KRISTIJANOM, ZA KATERE JE BILA ZGRAJENA PRED TISOČ IN ŠTIRISTO LETI
Pise Sterling Hcilig.
i	.--/ s m ;
Bazilik i Mete Hflfijc razpada.
O ni h razpadla. j»* pripravljena razpasti, d oči m razpravlja-j jo narodi, kdo naj skrbi zanjo, za slavno builiko Juatinijana, "za lepoto in K'eto*t, z *ine|j-ki raj in bivališče angeljev"'.
Ta bazilika pa i>- <hI leta 1 t.">3 naprej titrAka moaeja.
Maja n cseea tek"čeg» leta so se zastopniki eplskopalnih, pres-biterijan>kih in baptUlovskih cerkva v Ameriki dogovorili ter po siali mirovni konferenci prošnjo, nuj m> t«i cerkev zopet rcstavrira t«-r vrne krse'tJMtki rlužbi božji. Državna cerkev v Angliji se je že pridružila i»r »»tiru cerkvam ler vložila slične prošnje.
Hi m ->k o katoliški ii< pravoslavno cerkev sta edini z vsemi drugimi cerkva*:ii v tej Uzixtveni stvari, da se vrne to baziliko krščan-j kemn ItogoMu/ju, za katero je bila zgrajena leta ."»32 po Kristu. Kot taka je tudi slu/. la skoro tisoč let, dokb*r niso vdrli Turki v 'arigrad. / mečem. * gnjetn in suženjskimi verigami ter je sultan, Mbamed II. prihaja! na konju v to brezprimerno svetišče.
Odkar mi bile vložene peticije se je dosti zgodilo.
Islamski informal ijiski urad nam pravi, * da je Turčija najbolj priljubi« jna šilu na svetu". Reki so nam, da so besede, katere je rabil Lloyd (Jeorgr leta 191H. sprejeli mohamedanei angleškega e< sarstva kot slo\>-^no obljubo Anglije, "tla .-.e ne bori za to, da bi oropala Turčijo i-Jenega glavnega mesta t-r slavnih dežel Male Azije in T racije", — Čustvovanje vseh Azijatov glede tega je tako intenzivno, da bo izginila v slučaju, da prelomi Anglija svoj,, obljubo", vsa lojalnost in ljubH*»»ti do Anglije
To je iteveda pretnja.
Medteai pa ob«*aja nevarnost, da bazilika iazpr.de v materijal-l»#m smislu. To ni uikaka propagamla, temveč le kombineija po-VM-m neprič »kovani ? okoliš«-in. Na temelju zanesljivih poročil sem priM-1 do pt ej.ričan j**, da preti sv. Sofiji razpad v razvaline, kot je I razpadel *t >ip sv. Marka v Benetkah v teku enega samega dne nekaj let pred vojno.
Baziliki svete Sofije je stara 1400 let in prav nič ne kritiziramo arhitektov Justin jana, če izjavljamo, da bi bilo treba popra-viti Mtavbo Authem:us iz Trabsa in Izidor iz Mileta sta bila vešča-ka v *voji stroki. Da napravita kupulo tako lahko kot mogoče, sta jo zgradia u lahkega kamena in opeke z otoka Roda. Zaposlenih je bilo 10,000 d« »aveev po«l nadzorstvom 100 mojst rov-zidarjev. Ko je bila zgradba dovršena, je stala cesarsko zakladnico kljub prostemu m ram or j i ter številnim prostovoljcem med delavci, približni pet miljonov dolarji v jdi »ivajsel miljonov dolarjev sedanje kupne «ite denarja. Petdeset I« t po dov ršen ju bazilike je precej močan, potres zrlo omajal !.ujh>1o. katero j«> naio popravil Izidor, unuki i »etrtra iym««d prvotnih arhitektov. Delo uuuka in starega očeta je držalo. Treba je namreč pomisliti, da se je zgodilo to leta 600 po K rial nt
Prestavimo se naprej za sedemsto let. Slavno mesto zlata in
leramorja jc ve di o blestelo kot svetla luč v temi. Carigrad, glavno mesto iztočnega rimskega cesarstva, edino zavetišče umetnosti, razkošja in v'de, je postalo cesarstvo za-c, — kajti cesarstvi j je izgubilo \ -e ostalo (»zemlje ter imelo le š<» glavno mesto s svojimi trojnim obz»djem. r«Mii »vel je postal ljubosumen na slavo Cari-fr««U,
Os«-m Križarskih vojn s«1 je napotilo proti sveti wezeli. Vod* j t« Iji teh anu.»d, ki se šle skozi Carigrad, so poklekali v slovesnen. pornpu pred lo bal i liku. vsi po vrsti — Gotfie Bouillon, nemški ce-iar Konrad, Kihard Lev, Haudouin iz Hand rije in drugi.
l«eta	je bizantinski e»sar Andronikuu starejši na znan-
stven in pam« t» n n jčin utrdil »veto S«ifijo z dvctna novima piramidama. Neki !ahek |»*>tre* j«- povzročil vznemiri« nje njegovih arhitektov.
, Trideset le« porvejr s«- i«' iztočni del naenkrat po«lrl in ikoni m altarji >o bili zdrobljeni pod padajaoeirni razvalinami. — Skoda je bila solid.m popravit« na, — je pisal ChrvsoJoras eesarju Janezu j Paleologu K. Pod »i I jo wt je odstranilo s pomočjo neprestanega1 neumornega n pr«»M »voljena • !•!,,. kat«r«-_M «> >e vdeležili ;>tari »n mladi, bo»:*ti in revni.
oja -enj«, ki s«» i!j»»la o«l leta ISTO pa do !-49. so postala zelo slaba leta 1013. Sir Thomas Ja«-kson je s{torn>'u, da so soglasno z n jegovimi merjen ii številni stebri v notranjosti cerkve popustili in da obstaja v« lik-« nevarnost, da se popolnoma ne zrušijo.
Mavada Turkov, da puste stvarem svojo pot, je bila tinli v tem sIuckju ohranjena in Turki niso ničesar popravili, odstranili ali za-maAili o«I č »sa naprej, ko so stopili \ mesto, to je leta 1453! V razvalinah vidite š.* vedi* lahko njih kanonske kmglje iz kamena.
Od leta 1913 naprej pa je postala stvar skiajno nevarna.
— Obstaja neverno*?, — pravi moj zvedene«, — da l>o zavle-« enje turških zadev t tdi zavleklo potrebne popr«ve in da bo mogf» «'e še prej., prišlo lo katastrofe. C> se bo ta slavna stavba podrla, bo | »o pol notne v>ee*»® če takrat turška ali krŠ«"anska. Poprava k ded rale v Winchester je stala pred kratkim eel i h 150.000 funtov. t v \Vincbe*?ru je manjkalo dobrega temelja, ki pa je najti v Calif radii.
ALI STE BOLNI?
Afc* imam fcaM NMrni. «• w*4m na ta, kako dolgo In no oziral« m na
m, utwt Mravntk vaa nI mo«M anlravttl, prt«It« k m«nl. Vrnil vam be>
all na »otnanjkani« tfanarja naj voo no BodrSulo. Voo «er.v1m onako: bogata In
•vvma. Ju Mm v PlUburgnu najboljftl OpacUatlat ca	U» nm rmUmJm ta mnogt lat. Ima«
natboua opromljon urad. tu« otroj u X.žarka, « katarowl maram vMctl akoi -«• kakor atroat atak-lo. Imam avaie lastno laklarni v kataH na nahaja*
|o um vnk domailk In Importlranlh zdravil. N«
koa«ta baJaOI I«1 mini k mani kot k »riJaMJu. Qa war kii v vatam janlfcu Kn pa lak vaa ka priprt* tal kaj maram aa vaa moral.
^fiic^fv §4ovfti (0§ MM tomrn Poltmi r - k! anUravIm tiimi v na kaj anh. Ozdravil aam U-
ao«a alutaiav aalabalaatt. kotno boloznl rmutlza. Sokxitna In'jotrno bo.
mani, orbonjo monl« In vaa kronična balami.	^^
SMKRNK CCNL	----^
Prof Dr.RG.BAER
311 SmSthfieU St. ^ ^	Pittabiucgh, Pa.
*
* T » «	'
Novice iz Jugoslavije
| nipulacij pleskarski mojster F. M.f | na pet mesecev je^e in pekovski I [ mojster F. Schilling na štiri mc i j sece.
1
Vojaško blagajno oropali..
Iz pisarne vojaškoželezniškoga skladišč a pri pivovarni "T'nion" so »lne 20. aprila t. 1. na Veliko-ltor- ]><» noei tri.je elegantni jrospo-«lje »»dnesli blagnjiio 7. 1(>-Sf»0 K. Denar s«> si med seboj razdelili.! i Pred ljubljansko poroto djie • septembra sta se morala zara«li te tatvine zagovarjati mladeniea
strojni kijuvaviiu-ar A. F5. in zelo lies re«* ni Alojz K.. 11a katerega ( padajo ž<» ver mesecev težki n-darci postave. Obtoženca dejanje 'priznavata, toda bila sta popolno-) tna pijana. Vse price so pijanost! j p«i>lr«lile. Razpra\a je tiuli ugotovila. «la stii «l«'.i mje izvršila p<xl{ vplivom poroi'-nika Valentina Ae-j j eetta. ki je obsojen od vojaškega sufliš«"-« v Ljubljani na eno let«» je '-e. Porotno sodiš<"-c je ol»;i »»b1-.*-' jeiit-a obsodilo iu tri meseee zapora zaradi pr«-stopka pijanosti
Osemumi delavnik.
1'elgrajske ''Službene Xovine*' i s«» objavile naretHni r.r\ iivedenje' osemurnega delavnika na vsem «» zeuiljti države SIIS v vseh industrijskih. rudarskih in trgovskih! podjetjih. Delo nad osem ur se* iti'»ra pla«'ati po .">0 odstotkov vi-i š<' nego normalno osemurno delo. Ta naredba je takoj veljavna.
Stara pesem, ki je vedno nova.
j Skozi vse leto «~-itamo razves«*-jljiva poročila o poljskem pride!-» ku. Ko se pa prične bližati čas žetve, pa postajajo ta poročila ne ugodna. Na pšenici in drugem žitu se prikažejo vsakovrstne bo-j l*»zni. to«"-a in noplave delajo ško-'do. In zakaj? Že4ev se bliža in ko Ukor manjši se prikaže pridelek ljudstvu, toliko lažje poženejo do bičkarji cene navzgor
Pomanjkanje mesa v Nemški Avstriji.
Kakor je razvidno z nekega raz1 glasa glavarstva v Beljaku, se u-j ! vaja v okraju Beljak (in najbrže! !tudi drupod) prisilna oddaja go-j tove količine živine posameznimi i občinam. In sicer morajo občine I ; oddati vsak mesec predpisano ko-,li'ino. Ce bi se posameznik ali ol»-eina branila ododati živino, se jo prisilno odvzame. Razglas pripominja. da se je ta prisilna oddaja živine morala izdati, da f>e, prepreči izgrede in se varuje za splošni mir in red.
Značilno za slabo gospodarsko ItfiBje-T Antrijil	__,
Kredit vladi v Sarajevu.
Dež«dna vla«la v Sarajevu je i naprosila kraljevo vlado v Bel- j grpdu za zvišanje kredita, ki naj j služi za povečanje šolskih p°slo- [ pij v Bosni 111 Hercegovini, in si- i ecr od 1,230.000 do 1.650.000 K.
Tatvine ameriškega blaga.
Kakor se je dognalo v Nišu. je i bil velik del blaga, ki ga je poslala Amerika kot dar sirotam ii raznim drugim siromakom niške-j ga okrožja, p°kradcn. Pri štirih trgoveih s«» našli znatne količine j tejra blaga. pre<lvsem suknn. obleke. perila 111 čevljev. Vse štiri trgovce so aretirali. Zdi se,. d;t se j«* tatvine vdeležilo zelo mnogo' oseb.
Amnestija v Trstu.
Listi T»oro."a i«»: Vsle*l« amnesti- \ je s° bile izpuščene iz zapora vse one o*«« be. ki so bile aretirane z;: radi znanih izgredov «lne 4. n\-irnsta t. 1„ med njimi tudi bivši 1 tržaški soe.-demokratski državni poslanec Bajmund S«abar in pa upravitelj ''Delavskega Doma", Vavpotič.
i
Varstvo manjšin.
Reuterjev urad i>oroča:
—	Iz Ltigaua poročajo "Sec»-I11"% da ima načrt [>«»sebne p«»go«t-bc z Jugoslavijo gle«le varsttM manjšin določbo* da se pravica
natlzorovanja z\*eze naro«lov 1m> nanašala na Star° Srbijo. Ttt-j toni je proti tej omejitvi ugovarjal, vsled česar jo je vrhovni svet I o« 11 ožil.
Vračanje interniran cev.
Iz Zadra poročajo:
—	Vsled posredovanja naše mi ro>*ne delegacije je pričela vrača-
I ti italijanska vla«la interniranee iz našejra zasedenega ozemlja. V Zader se je te dni \-rnilo iz Ital?-| je okoM 300 dalmatinskih inter-nirancev.
Tihotapci zlata.
V Zagrebu je polieija ustavila nek avto. v katerem so hoteli gotovi tihotapci utihotapiti v Nem*! sko AvsTrijo večjo količino zlata
I Manipulacije z vojaškim o vsem.
Porotna razprava pred ljub Ijanskim sodiščem dne 24. sept.' ,se je baviia z čednimi manipulacijami. ki so se vršile pri voja-, škem oddajališču "Balkanu". —' Trojica je prodajala vojaški oves 9050 kg. za kar ima vojni erar škode 9050 kron. Inieijativo za manipulacije je dal "vahtmaj-ster" Vogel, ki sedaj sedi v gar-ninjnkem uporu. Pred poroto pa lt§ obsojena wa4i teb »a-
. tlMlii
Borštnik na
zadnji poti ^
V	dramskem gleda1 ^šču je ležal Ignacij Borštnik na mrtvaškem ' dru tlne 25. septembra. Ljudstvo je neprestano prihajalo in se poslavljalo od svojega umetnika za- < dnjikrat.	j
Že pred četrto popoldansko) uro se je zbralo na trgu pred dra rao nešteto ljudstva z željo, da spremlja svojega prvaka-igralta na zadnji poti. Zbrala so se ra'.- : litina društva s svojimi zastavami. prihiteli so v Ljubljano Hrvatje iz Zagreba, da pogledajo zadnjikrat Ignaciju, svojemu ljub Ijencu. v obraz.
Zamolkli udarci se eujejo iz a-tri.ia. Krsto prinesejo pred gleda- " lišče; pevci zapoiejo monotono v zadnji pozdrav '*Vigred se povrne". Iz gledališčnega balkona se pa poslove o«l njega njegovi hrvaški tovariši: dramaturg zagreb-škegazem. kaza'letA f*. Bacil in igralec Pavie.
Mrtvaški sprevod dolga vrsta žalujočih, se pomika nato pred operno gledišče, v kat rem je po kojnik največ deloval. ^ strehf «»pere je žalostinka rušila grobno tišino---: n.-to se je vil mrtvaški sprevod po mestnih ulicah proti pokopališči*. Na obeh straneh cest se je zbral^ polno ob«"-i:i-stva. ki j«' zadnjikrat pozdravilo svojega umetnika.
Me«l potjo so pri znamenju na Martinovi eesti zapeli pevci fllas-! bene Matice in člani opere, nakar se je sprevod pomikal proti Sv. Križu.
V	«M-rkvI na pokopališču se je [pokojnikove mane blagoslovilo.
Sokoli so nato dvignili krsto in jo nesli do groba. Mir in tišino jc prekinilo spuščanje krste v krog.
Po končanih cerkvenih opravi lih um zapojejo zadnjikrat pevci besede pesmi Prišla bo pomlad.. 1 Xh grobu s«* poslovita od pokoj nika gg. Pavel Golia in Ccrar I)a , nilo:
— Spa vaj drama naše drame!
Xa krsto pada kamenje. Zemlja nam ugrabi naš zn*:la«l. prva-ka-igralea Ignacija Borštnika... Zvest čuvaj, zemlja nam ga ne vrne več!
Prišel si nfczaj v svojo domovi-' no, a mesto živi if nje in naše radosti. mesto nadaljnjega orjenja na polju naše drame, si našel v svoji domovini grob...
Rešitev gališkega vprašanja.
Vrhovni svet v Parizu se je ba-vil s statusom Galieije in je sklenil. da pripade zapadni del Galicije končnoveljavno k Poljski. — Dalje je vrhovni svet sklenil, d« se bo ozemlje Lvova stavilo le za časno pod varstvo Poljske.
Maščevanje zapeljanega dekleta.
21-letna Marica Jankovič iz sv. Martina na otoku Braeu je v Sarajevu streljala na svojega zape-Ijivca rojaka Antona Antunovij. ki je ni hotel poročiti ne skrbeti za svoje dete. Antunovič je težijo ranjen, dekleta so zaprli.
"Bosanski Lloyd",
\ strokovno glasilo za trgovino, obrt in industrijo in vse panoge narodnega gospodarstva v Bosni in Her cegovini začne izhajati prihodnji
mere x Smjem. „ ,
hoteli ugoditi njihovim zahtevam za zvišanje plač.
ALI 1E VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA?
r
ijtZJk	Ako trpita na nervo
F* rt	znostl. ielodčnlh U
E^C	'adlčnlh bolečinah, jt
Petju, splošni slabo* 'fc //	atl. glavobolu. nU
W * ' j^S^J mate teka, Imate ne* čisto krt. ako ata u trujenl, aa počutita onemogli zjutraj« ako imate oolečlne v hrbtu, revmatlzem« poitjlte nam pismo z znamko za 2 can, ta In a avojlm naalovom In mt vam bc4 me poalati z obratno potto POPOLNO* MA PROSTO popolno tridnevno zdrav« Uen Je natega JU VITO zdravila, kj j« sestavljeno iz tistih zdravilnih tell«&, Adreee: JU VITO LABORATORY, So«
Hint *T«I*|| fc Pitt*vr|tw P* ___^
ii-i.: . —
To in ono
Klerikalci so povsod enaki.
"Xarodni Listy" poroeajo, da najbolj podpihujejo Slovake na separatizem klerikalci, ki so v tem edini ž njimi tako sovraženi-mi židi. Najbolj zagrizeni agitator je klerikalec Hlinka, ki se vso moč zaganja v "brezverne Če he".
Typhus <legar)
se zelo širi po Poljski in baltiških pokrajinah. Doslej je znanih že nad 200 tisoč slučajev Na pomoč je prišla tudi tu ameriška misija, ki je pripeljala s seboj 700 vagonov zdravstvenega materi-jala.
Natakarji Hrajkajo
y* Sarajevu, k«r deloŽajici niso
—	Le pomislite, da bi se ta zgradba podrla! Neoziraje se na vero. zgodovino in arhitekturo, bi izginili tudi naravnost nepreeen-Ijivi mozaik, katere so pobelili Turki z vapnom. Svei pa ie čakal od leta 14",'J naprej, da vidi te mozaike!
—	Treba je namreč pomisliti, — je dostavil, — da je cerkev rv. Demetriiii. v Solcnu popolnoma v razvalinah vsled požara leta 1917. Tudi t;s eerkev ;,e bila zgrajena v časih d ust in i ja na ter fo > bilo mogo" • primerjati le s Hagijo Sofijo v Carigradu, _ ki ni imela prvotno niti enega lesenega dela z izjemo vrat kot varstvo proti ognju. Vsled uničenja cerkve v Solunu je postila bazilika sv. Sofije š«' bolj dragocena.
Te eerkev predstavlja edini živi «^len med starim rimskim in grškim svetom ter sedanjim časom.
PRED KRATKIM JE NAVALILA POLICIJA NA SINNFEINSKI KAPITOL V DUBLINU VEČ
SINNFEINERJEV JE BILO ARETIRANIH.
Državljanska vojna
na Kitajskem
/ _
NA KITAJSKEM JE ZOPET IZBRUHNILA REVOLUCIJA, PO PREMORU OSEMNAJSTIH MESECEV. — BOJ MILITARIZMA PROTI KONŠTITUCIJONALIZMU.
Ce se je boj med severom in jugom na Kitajskem zopet obnovil, pomenja to konec premora, ki je trajal eno leto in pol, izjavlja William J. Ilail, ki se je ravnokar povrnil iz Kitajske.
— Dve nasprotujoči si stranki, — je rekel, — obstajata^ iz voditeljev Tu "'in stranke na severu ter 'konštituc-jonalistov 11a jugu, •š svojim glavnim s anem v Kantonu. Prvi kontrolirajo kabinet v Pekingu, če ne tudi predsednika. To je vojaška stranka, kateri na-eeljuje Tvan-Cu-Lui. Tueuni ali vojaški goveruerji različnih lojalnih provinc, so povečini njegove kreature, ki imajo v rokah različne dele dežele ter poveljujejo vojakom, ki prihajajo v glavnem iz štirili provinc, Čili. Šautung, Anhut in Ilonan.
T van-Ci Lui in njegov krog tučunov predstavlja naslednike Juan-Si-Kaja. ki je umrl leta 1916 potem ko je bil predsednik skozi štiri leta. Tekom te-.ra časa je konsolidiral moč v svojih rokah, lazbil ljudsko stranko ter tudi vladal revolucionarnemu parlamentu. ki je bil izvoljen leta 1912. Skušal je tudi oživiti cesarstvo ter se proglasiti prvim kitajskim cesaijem iz nove dinastije. Pri tej usurpacji sile je dvakrat naletel na listajo v poletju 1913. nakar jt razbil parlemcnt ter zopet skušal obnoviti cesarstvo.
Po njegovi smrti je skušal predsednik Juan-Hung vladati kot ustaven m republikanski uradnik. V poletju 1917 pa s«' je u-laaknil, ker je skušal Cang-Hsun zopet postaviti Mandžu dinastijo oa prestol. S te mje «lobil vso moč v roke Tvan-Či-Lui, ki je takoj uveljavil vojaško vlado.
To je dovedlo demokratične elemene v deželi do tega, da scj se zgrnili krog prvega parlamenta, katerega j • bil razpustil Juan Si-Kčij. Ta parlamcii se je sestal v Kantonu tri- izvolil svoje last-uradnike v jesen* leta 1917. Pričel je zbirati armade v Kvang ".iiiigu, Kvangsi in llonanu. Skozi sedem ali osem mesecev so se te i ' made boril« s severnimi.
V sporni uli leta U»18 so zavzeli dobro opremljeni severni vo ,j;>ki iu«»sto Canjrsa, v katerem se je nahajal piše«* te«ra opisa. < )d ta krat naprej s<- nahaja mesto neprestano v oblasti severnih čet. (}«> ucrail, ki poveljuje sedmi severni diviziji, ki je sestavljena povečini iz tolovijev iz .Vantunga, j? vladal na pravi pruski način tei povzročil V'liko bedo med prebivalstvom. Njegovi vojaki niso po znal nobene discipline ter ropali in kradli. Ru/.ventcga pa je tud izdal papirnat denar, ki nima nikake vrednosti ter ga obesil lju dem. —
Drugi severni p: on era l i v tej provinci so živeli v dobrih odnosa jih 7. južnimi ter jiii narod splošno zelo spoštuj'.*. Če so resnična po ločila, da so se južne čete zopet polastile Ilonan province, sta s( ta mošnja dva severiri generala gotovo združila z južnimi ter po gnala v nji t družbi iz province severnega vojaškega guvernerja
Premirje je bilo proglašeno v poletju 1917 in skozi več mesc vev so števili i skušati uravnati zadevo med severom in jugom. Kon ferenca, ki se je sestala v Sanghaju j«' bila neuspešna, kajti » eprav mi s«' voditelju obeh strank zedinili glede principa, vendar niso mo dovesti vlade v Pekingu do tega. da bi se udala v demokratičm zahteve jugu.
Materijama sredstva, katera je vlada zapravila v tem boji proti jugu, so prihajala iz inozemskih posojiil, ki vedno bolj slabi kitajsko ter ji jemljejo ekonomske in politične pravice. Iz teg; stanja je največ profitirala Japonska. Iz tega tudi izvirajo tajni pgodbe, ki so napravile Kitajski že toliko zadreg in to prav poseb no na miroMii konferenci.
Najbolj upapolno znamenje je, da so dijaki, ki prcdstavljajr lidajšo generacijo s svojim nastopom pokazali vladi, da mora lipo £tevati javno mnenje. Posrečilo se jim je doseči odpravljenjf pai zdo uplivnih uradnikov, a njih kampanja se je šele pričela ter bc sla naprej z vso silo, dokler ne preneha vlada n svojim nedomoljub 11 im počenjanjem.
J|	Čiščenje hiše i
Hi	Prihranite si delo in čas v domu
z opustitvijo starokopitnih ine-tod čiščenja. Svoj čas i>otrebuje-te za boljše stvari. Težko delo pometanja in čiščenji ni več potrebno. S priprostim obratom vijaka zamorete preproge, tapete, blazin^
in vse, na čemur se nabira prah, izčistiti bolj temeljito z električnim vacuum čistilcem.
The New York Ed ison Company
tft I'ou r St > lic t
Irving Place and 15th Street — Stuyvesant 5600
District Offices
where Electrical Appl iances of all kinds are on display
424 Broidway nnr C.n»l	1*1 Ea»t S6th 5t brt Lexington It 3*4 Am
10 Irving Place tomei ISih {[	13 E«ili5thSl nrir iih Ate
i:4 Wc»t4.'dSi between B>»y&6.hA»e 362 Eutl49(hSt oe»r Courtlindi An
5ŠJ Tremont Ave corner Werner r> Are
GOZDNI ROMAR
I	T -	-----
*	FKAH008U BPJBAL GABRIEL YBKTi
&	--r
«a "CHaa Harod*'' prmdd O P.
62 J	(Nadaljevanje.)
—	Ali si ga ubil T — je vprašal Kaiiadec.
—	Ne, hotel sen: mu razbiti le rame, da se bo vedno spominjal strahu, ki it>« ga je pripravil ter izdajstva, ki ga nam je predlagaL Ce bi bil mrtev, bi plaval na površini.
—	Boljše bi storil, če bi ga ubil, — je rekel Bois-Rose.
—	Ah! -— je rL'k"l ter udaril z nogo ob tla — Kaj storiti sedaj? Mislil sem, da oomo napravili celi stvari konec, a sedaj moramo vse zcpet pričeti od kraja. Mi ne moremo z otoka, da bi jih napadli.
—	In vendar bi bilo to najboljše.
—	Nikdar bi se ne mogel odločiti za to, ko je Fabijan pri nas. jc rekel Kanadec bolj tiho. — V drugačnem slučaju bi zbežal na nasprotni breg, a ti predobro poznaš Indijance ter veš, da si žele osvete in dt sopihajo kot lačni \.olkovi.
Španec je ravnodušno skomignil z rameni. Poznal je dobro tr-dovratnnst ter osvete/eljnost Indijancev.
—	Ure i dvoma. — je odvrnil, — a mi se moramo odločiti, če ostanemo ali bežimo
—	Sveti Bog, č» bi bila sama, bi bilo delo ene minute priti na nasprotni breg Sedmorica jezdecev, ki jc ostala, bi nas gotovo do hitela, a teii bi se žc izuebili, kajti izvršili smo še bolj težavne i me.
—	To l/i bilo Š" vedno boljše kot pa ostati tukaj ter sc pustit« oblegati kot lisi<-a, i'.'itero z dimom spravi z njene luknje.
—	Dobro, — j» ovrnil Bois-Rose, — a Fabijan in ta nesrečni skalpiran'*c, katerega ne moremo pustiti v rokah rabljev, ki so pa že tako zmrcvarili Počakajmo vsaj toliko časa, da bo luna zašla :nda bo prišla noč s svojo običajno temo.
Starec jt žalostno sklonil svojo glavo, kar je napravilo na Spanca zelo mučen in žalosten utis,
—	Dobro, ostne toiej pri tem, — je rekel Pepe, ki se je vedno postavil na stran sv<»j«>ga tovariša — Stoj, tukaj imamo pet vejic . 7,1 mlji. K tem pridejo še tri. Torej jih mora ostati še dvanajst. Zakaj ja smo videli v reki le deset Indijancev? Mislim, da je poslal Črni sokol oba po ojačenja.
—	To je mogoče, — je odvrnil Bo i s Rose. — Če ostanemo tu kaj ali bežimo, izbira med obema je strašna.
Ko so zavžili trije lovci skromno večeTjo, obstoječo iz posušenega mesu «er surove koruzne moke, so padali žarki lune že bolj pošaiaio reko.
Več kot ena ura je že potekla izza zadnjega poskusa Indijan cev iti čeprav ni motil noben šum močnega miru, je prisluškoval vendar Pep; z občutkom, ki je mej;l na nemir.
—	Ta vražja luna noče nikdar zaiti, — je rekel. — Zdi se mi j;ot da šum voda pod nogami, kajti ta šum ne prihaja od vrtin rev Tudi bivoli niso, ki bi gasili ob sedanji uri svojo žejo.
l*ri teh Itesedah se je dvipnil Španec ter se ozrl po reki nav-/gor »n navzdol. Spodaj in zsroraj pa je zapazil le meglo, ki je legla na \odo. Hladna ameriška noč, ki je sledila vročemu dnevu, je stisnila paro v goste oblake.
—	Vidini le meglo, — je r^kcl Pepe jezno.
Kmalu jc potil nil ta nedoločeni šum in postalo je zopet po-
«
OTJkS NAHODA, 2i. OKT. 191«)
*
mm*.	^^	«
Phelps Črta [
Direktno potovanj« na dr- i iko ali na Int.	i ;
Coaullch 4rta parnlk Argentina —	f
zgodaj v novembru.	!
Nek ameriikl parnlk — « prvi	a <
polovici novembra.	s Nek ameriikl parnlk — v trupi
Polovici IV#fllbf A*	S <
Pazniki odplnjejo i pomola 7 ob vznožju 41. nlice, Sonth
Brooklyn. Za cow in druge informacije vprašajte pri: PHELPS BEOS. A OO. 17 Battery PL New York.
, —^
IŠČE SE UPRAVNIK
za nnijsko zadružno prodajalno.
Vešč mora biti popolnoma mesarske stroke ter imeti znanje o gro-eeriji A' tej zadružni prodajalni se prodaja samo onijsko blago in od upravnika sc zahteva, da pristopi takoj v organizacijo. Delavne ure so, kakor jih predpisuje lokalna podružnica uslužbencev trgovske organizacije. Le osebe, !:i so zmožne voditi trgovino ter imajo žc večletno izkušnjo, naj se blagovolijo javiti" osebno ali pismeno na »podaj označeni naslov. Plača po dogovoru. — Jos Am-brožič, Box :)51, Canonsburor, Pa. (24-10-4-11)
POTREBUJE SE
40 do 50 drvarjev za delati kemična drva. Gozd je dober in plača od kvarta $2.50. Za pojasnila se obrnile na: John Bencliina, P»ox 24, Helvetia, W Va. (24 25—10)
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star let. z začetno obdelano farmo 40 akrov, se želi sezraniti s Slovenko, dekletom ali vdovo, v svrho ženitve. Zdravo p dnebje in primerno dobro življenje na deželi. Vse drugo pisme nim potoni. Katero vedeli, naj piše na sledovi naslov: Farmer, e 'o
(ilas Naroda. 82 C'ortlandt St.. New York X. V.
POZOR, HRVATICE IN 3L0-__ VENKE VDOVICE!
Jaz sem rodom Hrvat, star 4."» let. vdovec, ter se želim senaniti z žensko od 35 do 45 let staro v prilog žeuive. Ako katera resno misli, naj se javi na spodaj naveden: naslov in priloži tudi sliko. Tajnost zagotovljena. -- Rade Cubra, R. F. D. No. 5, Caldwell, N .Me Co., Ohio.
Rad bi izvedel za svojo sestiv PAVLINO TONI. omoženo KO-STEI.IC pedomače Temčeva iz Iga. Pred več leti se je nahajala nekje v Minnesoti. Prosim eenj. rojake, da mi kateri na/nani njen naslov, ali pa če sama čita te vrstice, naj se mi javi ker ji imam nekaj važnega sporočiti iz starega kraja. — John Tens 13S3 E. 41. St.. Cleveland, Ohio. (24 27—1<n
Rad bi izvedel, kje se nahaja ANNIE MEDVED, rojena v Gor Radencih, fara Stari Trg pri Poljanah pri hiši Medvedom Pred 10. leti se je nahajala v Arizoni, omožena. Imam ji nekaj važnega poročati. Moj na- ' slov: John Bauer, Bos . Mclntvre, Indiana Co., Pa. (24 27—30)
Rada bi izvedela, kje se nabil moj brat FRANK TCIiK. doil iz Verda pri Vrhniki na Rraifl skem Prosit,t <-..nj< ne r.;jake rom Amerike, da mi pošlje k| teri njegov naslov, \c boljše p\ ako sam čita, da se satu oglat svoji spodaj podpirani sestri ker mu imam nekaj zelo važncl ga sporočiti iz starega kraja.— -Mrs. Annie Cigale (roj. Turklrl 13 I»ouglas St , Little Falls* N. V.	(2 i 25-10)1
IŠČE SE 20 DO 30 MOŽ
/a delati kemična drva. Plača od kvarta $2.25. S'c>jtv gozd. Podrobnosti daje: John Kuaus. Box Masten, Pa.	(21-25—10)
Ana Za«ar, zašel ni .-a na .Ježit*i št. 3V, občina Ježicu, okraj Ljubljanska okolica, išči1 ril svojeira, nečaka GEORGE ŽAGAR, ki je 1:1 na 506 E 32. St., New York-City Od izbruha vojne so \>a poročila od njega popolnoma izostala. zato prosim, da se mi javi. Tudi druge rojake prosim, tla ga opozorc ni ta oglas. — Ana Žagar Jezica štev. .*?:) pri Ljubljani, Jugoslavia (23-25—10)
Kada bi izvedela, kje se nahaja moj brat JOHN ŽNIDARSIČ, p »domače Matcvžev is I V1, cerkve pri Ložu na Notranjskem. Cenjene čil atelje prosim, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi sa pošlje, ako pa sam b-.-te tele vrstice, naj mi piše. — Mrs. Man- beljak (roj. Žnirlar-W'?). Box 5G, Franklin, Kansas. (2s£ :i4—10)
Pr« d* odhodom- v staro domovino Iti rad izvedel za svoja dva prijatelja ALOJZIJA SORr iz šil 'labia pri Št. Petru na Notranjskem in FRANKA CKIiANCIČ i/ Kuežaka na Notranjskem. Prosim cenjene rojake široin Amerike, če kdo ve, da mi naznani nju naslov, ali pa naj se čania javita. — Alois Fabec .Sedlar, Box 201, Morlev, Colo. (21-24-10)
VAŽNO NAZNANIT.O.
Pisarna Jugoslovanskega generalnega konzulata v Nt>\v Vcrk i se je preselila iz hise .št 43fi \V. -'{. St. v razširjene prostore Srbskega Doma v Nt \v Vcrl u Kdor «ma s konzulatom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: Con-ulati General of the King-dom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N Y.	(15 10—15-11)
Rojakom v Cleveland, in aploK r državi Ohio naznanjamo, da jik bo v kratkem oblak al naš potnik
RAZPIS SLUŽBE.	I*
V.sled odhoda nagega organista v stari kraj se ra/pi^c tem polom slu/ba orjranista in mežnarjaveni osebi, oziroma samo organista. Plaia za obojno službo je KO dolarjev mesečno. Orgle so letos po-staljcne, moderne, ki stanejo šest tisoč dol. Resne ponudbe in spri čevala r.a župni urad. — Rev. An-zelm Murn, O. F. M.. 108 E. 5th Street, South Bethlehem, Pa (24-27—10)
Rad bi izvedel za naslov od brata moje žene JANEZA KLAN- j CAR, doma iz Martinjaka, po-d »mače Lcnčkov Svoječasno je ' živel v Cirkniei kot mizar. Tu- ' kaj v Ameriki se nahaja približno 11 let. Prosim cenjene roja- ' kc. če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali pa če sam čita te \T3ticc, naj sc mi oglasi ker mu imam sporočiti zelo važ ne stvari iz starega kraja. — Frank Rožane. Box 3. Camp 54, ( heat Bridge, AV. Ya. (24 27—10)
Rad bi izvedel za svoja prijatelja FRANKA ZADEL, podoniače Lukatov L/. Juršič pri št. Petru na Notranjskem, ter FRANK \ NOVAK, doma iz Pavelcc na Primorskem. Prosim ju da se mi oglasita. — Alois Ratovc, Box 66, James City, Pa. (24-27—10)
Iščem svojega brata FRANCA POSAVETZ, doma iz Trgovišča pri Veliki Nedelji na S;> štajerskem. Nahaja se v italjanskem iijetnLsWu. Javi se mi, če boš bral te-le vrstice, ali pa kateri od njegovih prijateljev naj mu da prebrati, lier srčno želim izvedeti po njem Tvoj brat Anthony Posavetz. 302 E. 8S. St.. New York City, l\ S America (24-27—10)
Kje je JOSIP KAPEL? Doma je iz Kala pri Šent Petru na Notranjskem. Pred štirimi leti j<-bival tu v Clevelandu. Imam niti več važnega poročati i z starega kraja Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, n:\j mi »a na/nani. za kar mu bom Zelo hvaležen, ako pa sam bere ta OL'las, naj s« mi sam oglasi.— Frank Kapel, 675 E. 159. St, Cleveland, Ohio. (23-25--10)
PRILIKA PRI PODJETJU.
The European Commercial 'Co., r ne., 226 Lafayette St., New York City, želi dobiti dobro poznanega, izobraženega Srba, ki govori angleški in srbski jezile, da bi prevzel srbski oddelek v pisarni pa-robrodnih listov. \ -rašajto osebno med 9. uro zjutraj in 5. pop. (22-24—10)
Rad bi izvedel za naslov svojeira prijatelja LOUISA ŠAJN, po-domaee Andrejev iz Juršič pri St. Petru na Notranjskem. Pred par leti je bil v Uledi, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake in rojakinje, i če kdo ve, kje se nahaja, da mi J naznani, ali naj se pa sam oglasi I na: Louis Colister, Arden, Ne»v. | (22-24—10)
Išče se FRANC ERJAVC, rojen na Velikih Vcdenicah, Kranjsko, potem stanujoč na Malih Vodenicah, sedaj v Ameriki :J0 It t. Išče ga njegov brat Ježe' Lrjaw. Velike Vodenice št. 9, Kranjsko. Jugoslavia Prosim, ' ako kdo kaj ve o njem, naj ir.i ] blagoveli sporoCiti njegov na- 1 slov, ali naj se sani oglasi.	'
_(23-25—10)	|
Mr. J ANKO PLEiKO.
id je poeblaMen pobirati narol nin» in izdajati preveveljavna potrdila. ftojaka prwimo, 4m a« gredo ne rok«.
_Www^b* Rlu Kiroilt.
Dr.Koler
<38 F— PiliAftkPe
f|	Dr. Katar t* naj
\ ataraJM AmnakJ
\ itrMDlfc. Iptil*-
.fv M v Plttaburfha, ^ yf m tek M-Mao
krvi BOrtTl a |lt-mnttm fH. ki ga X UuimI dr. prte
■rilek. Oa Imit« moaolj« ali irt«
po talasn. v crln. lspadaaj« la« botoau ▼ kaatok, prl«ta te UM nm boa kri Na flakajta. kar ia to-
▼aa aMflka linlaanl ak««te pa okraj •anl matodL Kakor kltra opatfta. * raai praakvja adravja. «a tekajte.
aopat pottbIL
HydfuaaU al rodno kflo MdiMki ▼ M «rak te rtoor lraa opora rlja.
Bnl—nl tahnrja. ki iw»a<>ak to l*Ctea ▼ krtka te kiMi te vteft tM
fSna. ■!ift»*jS3te te'ttry to-
ou^ oa^rt, ▼ kratka« «Mg
Dr. LORENZj^ 644 Penn
■DIHI ilovtoko v it
•OVOBBOl EDRAVMia	276006
■oii3H BOLEon	Pittsburgh, Pa.
^..Moja stroka Ja adravljenja akntnlb te krooUnin bolem. Ju Mte trn kdrarlte aad 2S lat ter trna m aknflnja ▼ ▼•eh boleanlk te kar um alorenako, aato ru morem popolnoma nununetl ln mmtl rušo Mam, da ru oadrartaa ln vrnem oo6 la adrarJii ■koal 31 lat na prldobU posebno akufinjo pri sdravUeoJn modklk
K i» ve«	Mdiii la. Me sdlalam aro/pridlte *au
Jen uflinta aastiaiiljtoi Kit aiulji trn Us* »d Mtac, B»
mmtl ? grlu, lapedanje laa, boleOne t kosteh, itare rane, Hrfed totafl. oalabaloat, boleaal r mebnrja, ledlcmb, Jetrak In jr'irflrai wwliliu. rermatiaem, katar, alato ttlo, naduho Itd.
er Uradne ura eet V ponedeljkih, aredaS In petkli U I. M dntei da a. paeoldaii. V tortlh, deatrttdh In aobetaN ad k. mt ** **■ i1"*	"wtoUaa js do a ure peeoldna. r>
PrJLORENZ, 644 Pun an., Pl'tSbarihTPa.
• do sposobne uspešno sodelovati pri velikih gospodarskih nalogah, pri ureditvi poljedelstva, industrije, trgovine, itd., da se v novi državi povzdigne materijalna Stopnja in gospodarska uspešnost in neodvisnost ljudstva. Določitev sistema s katerim bi se ta eilj najboljše dosegel, prepušča zbor eksekutivi, poziva pa vse članstvo in vse pridružene organizacije, naj podpirajo to delo po naj boljših močeh.
Enako tendenco priporoča zbor eksekutivi tudi za tiste Jugoslovane, ki nameravajo trajno ostati v Združenih državah, da si čim bolj izboljšajo podlago za svoje materijalno in kulturno življenje. Jugoslovansko Republikansko Združenje naj gre zlasti na roko rojakom, ki žele postati dr žavljani Združenih držav, naj jim daje v tem oziru primerna navodila in jih poučuje o vrednostih državljanskih pravic, brez katerih jim je vsako aktivno sodelovanje na političnem polju o-uemogočeno.
3. Gospodarstvo. — Zbor priporoma izvrševalnemu oboru, naj po možnosti skrbi da ne bo privatna špekulacija izrabljala novih razmer v sebične namene in na škodo' ljudstva. Poišče naj pota in sredsva, da se obvarujejo priseljenci in odseljenci nepoštenega izkoriščanja in da se ustvari za gospodarske zveze med domovino in Ameriko solidna podlaga, da bodo eksportna in import-na, trgovska, kreditna in sploh gospodarska podjetja služila interesom naroda.
Jugoslovanom, živečim v Združenih državah, priporoča zbor, da pristopajo k podpornim organizacijam, da se tako zavarujejo proti bedi v slučaju bolezni in drugih nezgod-
(Dalje prihodnjič)
I. IZKAZ
prostovoljnih prispevkov za siroi-no mladino v Jugoslaviji.
Samostojno društvo sv. liarbare št 2, Ely, Minn., $25.00 Društvo sv. Barbare št.
47, Aspen, Colo., ........ 5.00
Društvo sv. Roka št. 94,
Waukegan, 111., ......... 26.25
Društvo sv. Petra št. 50,
New York, X. Y.,....... 20.00
Društvo Marija Zvezda štev. 32, Black Diamond, Wa«h., ................. 10.00
Vkupno prejetega do 5.
oktobra lr>19 ............ $S6.25
Jos Pishler, gl. tajnik JSKJ. P. S. — Samostojno društvo sv. Barbare št. 2 iz Ely, Minn., se j? v tej a Siriji pridružilo druetvam J S K-I ter oddalo gl. uradu njih «!ar, da sf skupno vse odpošlje na American Jugoslav Relief Coni "takemu druŠrvu, kakor tudi v*em droit vam JSKJ., ki so se odzvala.
OGLASI NAJ SE
ANTON' BUT IN AR, ki se je na hajal v Aukenev, Iowa. Pri nas ima pismo od svojo matere Marije Butinar iz Podgrada v Istri
Upravništvo Glas Naroda. _(24-27—10)_
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec brez otrok s svojo hi^o in 5 akrov zemlje se želi seznaniti s^ Si"venko v svrho ženitbe. Imam stalno delo. Pišite na naslov: John Severinski, Route 2, Cadillac,
Naloge Jugoslovanskega Kepnbli-čanskega Združenja.
Referira Filip Godina. ,	Resolucija.
Delegati in zastopniki jugoslo-» vanskih organizacij v Združenih državah, zbrani na tretjem red-, nem zboru Jugoslovanskega Re-publičanskega Združenja v Cle-i velandu, X)., izjavljajo: , Tretji zbor J. R. Z. potrjuje do-( sedanji program organizacije in smatra za potrebno, da se nada-! ljuje delo z vsemi močmi, dokler lie bodo doseženi vsi cilji, zaradi , katerih se je Jugoslovansko Re-, publičansko-Združenje ustanovilo.
Zbor ponavlja, da stoji na stali-I šču popolne integritete skupnosti vseh jugoslovanskih dežel in protestira proti vsakemu odcepi jen ju krajev, ki so po jasnih znakih jugoslovanski. Enako smatra slej I kot prej demokratično federativno republiko za edino državno o-bliko, v kateri se more jugoslo-I vanski narod uspešno razvijati in doseči vse pogoje svobodnega I političnega, gospodarskega, soci-jalnega in kulturnega razvoja.
Izhajajoč iz tega stališča označuje za prvo nalogo organizacije, aa razširi svojo agitacijo za po-množitev svojega članstva in po veča s tem svojo sposobnost za bodoče delo. Od izvrševalnega odbora pročakuje zbor, da bo tudi posvečal največjo pažnjo vSem rlogodkoin v tej deželi, v jugoslo vanski državi, in po svetu sploh, ki vplivajo na kakkoršen koli način na usodo jugoslovanskega naroda in na sile Jugoslovanskega Republičanskega Združenja in po rrabi vsako priliko, ob kateri je mogoče storiti kaj koristnega za naše smotre.
Z ozirom na potrebe časa in na povečano organizacijo smatra zbor nadalje za potrebno, da se razširi oziroma detjlira dosedanji program in poziva vse somišljenike, naj podpirajo organizacijo z vsemi močmi zlasti v sledečih -.mere h:
1.	Organizacija in agitacija. — V vsaki naselbini v Združenih državah, v kateri žive Jugoslovani, naj se ustanovi lokalna organiza-eija Jugoslovanskega Republican >kega Združenja, in te naj se po možnosti spoje v okrožne organizacije. Kjer že obstoji taka organizacija, naj zaupniki in vsi za-\ ednr člani delajo na to, da se povečajo in da redno poslujejo.
Zbor vabi vse jugoslovanske crganizatore. ki se strinjajo s programom J. R. Z. a še niso pridružene, naj pristopijo in podaju Združenju svojo pomoč za dosego njihovih ciljev.
Da more organizacija uspešno izpolnjevati svoje naloge, naj zaupniki skrbe za nabiranje obvez-rih in prostovoljnih prispevkov. Priporoča se prirejanje veselic in zabav v prid organizaciji in prirejanje shodov za pouk ljudstva in za pridobivanje novih članov.
2.	Izobrazba. — Zbor smatrt. za potrebno, da razširi organizacija svoje delo na polju izobrazbe, kolikor le dopuščajo sredstva, predvsem strokovno izobrazbo v vanom bodisi v tej deželi, ali pa v domovini. V ta namen priporoča eksekutivi, da najde primerna pota, ki bi zlasti mladini omogočila, da si pridobi eim boljšo, p red v se tsmorkovno izobrazbo v rednih ali večernih šolah, ne glede na to, ali misli trajno ostati tukaj, ali pa se vrniti ▼ domovino. Cilj tega programa bodi, da-pridejo t domovino moči, ki bo~
pol noma mirno. Potklo je nekaj časa. Luna se je nagibala protr zatonu in narava je spala pod krilom bele megle, ko so se branilci otoka naenkrat stresli ter se presenečeni ozrli drug v drugega.
Zaorilo je rjovenje na obeh straneh reke in sicer s tako silo. da je odmevala od vseh strani. Sedaj je bil vsak beg nemogoč, kaj-'i Indijanci so obkolil* otok od vseli strani. Oba lovca sta imela preveč izkušenj, da bi dvomila o tem.
—	Luna sedaj lal.ko zatone, — je rekel Pepe, ki je stisnil pe-Mi. — Rek"l sem žc, da ne zaupam šumu, katerega sem čul. Bili so Indijanci, ki so šli na drugi breg. Bog ve, koliko sovražnikov imamo? —
—	Kaj rkfwluje. — je rekel Kanadec, — ^e je sto jastrebov, J.; bodo trgaii naš«* meso, ko nas več ne bo.
-- K<'s .V. Številno nasprotnikov ne pride v takem slučaju vpo-Ptev. l> pa no to iIjmi triumfa za Indijance, bodo pri tem vseeno / dosti izgubili.
—	Ali m- boš priče! peti svoje smrtne pesmi kot Indijanci, ki naštevajo šKa'pc sovražnikov, ki jih privežejo na kolec?
—	Zakiij pa net To je zelo dobra navada. Spomin, da smo živeli kot m'».*'j**. nam pomaga, da umremo kot junaki.
—	Mislimo riijše na to, ko bi umrli kot kristjani, — je rekel Boia-Ro*e
Nato pa je potegnil k sebi Fahijana ter nadaljeval:
—	Ne morem pri'i na jasno, kaj vse sem sanjal o tebi. Jaz sem napo! divjak, napol "viliziran in moje sanje pričujejo o tem. Ne-koč M-m ri hotel dat* ]>osvetne časti in poleg tega še zaklade Zlate doline. Nato pa sem sinjal le o sijajnih prikaznih stepe, o oni baj-ri harmoniji narav, ki uspava človeka v spanje ter ga veselo pozdravlja, ko *e zop*»f prebudi. Vse nadvladujoča misel pa je bila. da te nikdar ne zapustim. Ali se mora zgoditi to v smrti, katero
>oino našli skupaj T Ali naj deliš ti, tako pogumen, mlad in lep, u-hodo moža. ki bo jutri že brez koristi na svetu?
—	Kdo me ln* p^i ljubil, če ne^o vas več tukaj? — je rekel Fa-b-jan z glasom, ki j" zvenel nežno, a obenem trdno. — Predno sem nasH vas, jc pokrival grob vse, kar sem ljubil. Edini preživeli, ki
u lahko nadomesti!	ste bili vi. Kaj naj obžalujem še na tem
svetu f
—	Bo lo nost, dete moje, b'vW-nost.
Zamolkli pok oddaljenih strelov je prekinil ta melanholična mzmotrivanj* starega lovca. Bila je to ura, ko so napadli Indijanci tiberišče Don Štefana. Streli so pričali o težkem boju med Indijanci Titatelj že pozn*. izid tega boja. Tedaj pa se je dvignil glas z j a sproti ležečega brega.
-— Naj odpro b«-lokožci svoja ušesa. — je rekel glas.
—	To )e zopet ta pes, ta Črni sokol, — je rekel Pepe, ki je spoznal glas ind'jan*kcga glavarja.
Kuj koristi odpirati ušesa, — je vzkliknil Pepe z močnim glsMom ter še poslu/cval pri tem mešanice španščine ter apaškega jezike. — Peiokozei *c wnejejo pretnjam Ornega sokola ter zaničujejo njegov »i obljube
—	Dobro, — jr* »dvrnil Ind;janee, — belokožei so pogumni tef bodo tudi potrebovali ves avoj pogum. Sedaj smo napadli bele mo-.r x juga in zakaj jim ne stoje nasproti možje iz severa?	5
—	Raditega, ker se vi borite proti njim, ti ptič z žalostnim perjem. eKr levi ne love s šakali in ker znajo šakali le tuliti, medtem ko požira l« v svoj pb-n. Zahvali ee za kompliment, ti prismoda. To je najlepša cvetka indijanske zgovornosti, — je dostavil.
^	(Dalj« prihodnjič.) -
jr —- „jr
Konvencija J. K. Z..
. ^	(Nadaljevanje.)
ANGLEŠČINA
Pouk potom dopisovanja ■ pomočjo angleško-slovenskih učnih zvezkov.
Traja 6 mesecev. Vpišete m lahko vsak čaa. fcolnina za eett toča j $10.
Če idite imeti toč pojma o angleški! slovnici in jeziku »t loh, pilite ie danes sa pojan&a.
SLOVENSKA KORESFONDENČNA SOLA t - (Tha Slovenian Carfaapowaaina School) •11t ST. CLAIR AVE (BOX 10)__CLEVELAND, OHIO
SLOVENSKA KORESFONDENČNA ŠOLA.
«1» ST. CLAIR A VB (BOX U), CLEVELAND, OHIO.
Izreite ta listek in ga pošljite ■ svojim naslovom:
IME ................................................... ..................
CESTA ALI P. O. BOX......................................................
MESTO.......................................................................