GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 493 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 3. JULIJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38 933 Položaj zahteva politiko «odpovedi» EGS postavlja za posojilo dokaj trde pogoje Spričo odstopa Morove vlade, ki je formalno zgubila večino v parlamentu zaradi nekakšnih 150 milijonov lir, ki naj bi jih država dala kot podporo zasebnim (katoliškim) šolam in za katere socialisti niso glasovali, se toliko bolj v javnosti vsiljuje vprašanje, kaj je pravzaprav zahteval od italijanske vlade podpredsednik komisije pri Evropski gospodarski skupnosti Robert Marjolin. Jasno je namreč, da so razlogi Morove-ga odstopa globlji in da zadevajo celotno gospodarsko in finančno politiko, ki naj Italijo srečno pripelje iz sedanjih inflacijskih težav. Prav ob tem vprašanju, to je ob vprašanju izbire prave metode in ustreznih ukrepov so se ministri v Morovi vladi razdelili predvsem, na dva tabora, to je krščansko- Zopet Moro na čelu vlade levega centra? demokratskega in socialističnega. POGOJI EGS ZA POSOJILO ITALIJI Dosedanja posvetovanja predsednika republike Segnija z bivšimi predsedniki vlade, predsedniki senata in poslanske zbornice ter predstavniki političnih strank še niso povsem razčistili položaja, ki je nastal po odstopu koalicijske vlade levega centra. Vse kaže, da bo Segni zopet zaupal mandat za sestavo vlade dosedanjemu predsedniku krščanskemu demokratu Moru. Za takšno rešitev so se izrekle vse štiri stranke, ki so sodelovale v vladi: krščansko demokratska, socialistična, socialno demokratska in republikanska. Ni dvoma, da se bodo pri sestavi programa za bodočo vlado pojavila sporna vprašanja predvsem med krščanskimi demokrati in socialisti. Splošno prevladuje mnenje, da je bilo vprašanje povečanja državne podpore zasebnim (katoliškim) šolam pravzaprav samo povod za Moro v odstop; nesoglasja med ministri in posebno med vodstvi obeh strank so hujša na drugih področjih. Obe stranki sta zdaj prepričani, da je treba predvsem razčistiti pojme glede bodočega programa, da bi se izognili podobni krizi. V svojem sklepu za obnovitev koalicijske vlade s socialisti naglaša vodstvo krščan-sko-demokratske stranke, da je treba dati prednost reševanju trenutnih gospodarskih vprašanj in sprejeti protiinflacijske ukrepe, da se zavarujeta zaposlenost in kupna moč plač ter pospešijo investicije. Upoštevati je treba italijanski gospodarski položaj, Italija naj ostane pri tržnem gospodarstvu. To razlagajo tako, da je krščanska demokratska stranka proti radikalnejšim gospodarskosocial-nim preosnovam, ki jih zahtevajo socialisti, predvsem pa krilo, ki ga vodi poslanec Lombardi. Položaj v sami socialistični stranki še ni povsem razčiščen, ker je Lombardijevo krilo in vsa levica proti odlašanju s takšnimi reformami. Nen-ni si prizadeva, da bi preprečil poglobitev notranjih nesoglasij v stranki. Pomoč iz Benetk? V Benetkah so strokovnjaki izdelali načrt za graditev potniške pomorske postaje, m sicer na Lidu, ker je morje v beneškem pristanišču preplitko m se pogosto pojavlja megla, ki ovira promet. Poleg same postaje bo okoli 500 metrov operativne obale, ob kateri bo morje globoko 12 metrov. Pristajale bodo torej lahko tudi velike potniške ladje. Italo Orto pozdravlja v tržaškem tedniku «Vita Nuova» ta načrt, češ da je njegova izvedba tudi v korist tržaškega pomorstva. Beneški načrt so proučili tudi v Trstu. Zakaj naj bi bil beneški načrt v korist tudi tržaškega pomorstva? Samo zaradi Trsta ne bodo velike potniške ladje, ki jih plovba stane po več milijonov lir na dan, plule do severnega kota Jadrana, a Benetke niso privlačne samo z gospodarsksega vidika, temveč tudi kot turistično središče. Zato bo pomorska postaja v Benetkah lahko privabila več potnikov oziroma ladij na severni Jadran. Potem se bo v Benetkah gotovo nekdo našel, tako meni Italo Orto, ki bo rad pomagal tudi zaostalemu tržaškemu pomorstvu. Pisec je očitno svoje pero napolnil z veliko dozo optimizma ali pravzaprav naivnosti. Nam ni znan niti en primer v dolgoletnem boju za premoč na severnem Jadranu, ko bi Benetke bile pripravljene pomagati Trstu in njegovemu pomorstvu. Navadno je bilo prav nasprotno! Sicer pisec proti koncu svojega članka nekako vdan v usodo pripominja, da se pomorski promet čez Benetke razvija zdaj v merilu 14 milijonov ton na leto, čez Trst pa v razmerju komaj 5 milijonov na leto. In vendar je tržaška luka, kakor ugotavlja avtor, mnogo bolj naravna kakor beneška. Za nami so časi, ko je tržaški promet zdaleč prekašal beneškega. Marjolinovi predlogi so toliko bolj zanimivi, ker niso naslovljeni samo Italiji kot članici Evropske gospodarske skupnosti, ampak tudi kot državi, ki naj bi ji Evropska gospodarska skupnost finančno pomagala. Z drugimi besedami, Evropska gospodarska skupnost postavlja za takšno finančno pomoč v obliki posojila določene pogoje. Navadno dobro informirani rimski dopisniki velikih evropskih listov poročajo, da je Marjolin Italijanom priporočil, naj skrčijo javne izdatke. Poleg tega naj se izognejo investicijam, ki ne bodo donosne v kratkem času, prav tako tudi zvišanju plač, katerim ne bi ustrezala povečana proizvodnja. Poleg tega naj bi rimska vlada poskrbela za to, da se v drugem polletju 1964 skrči kupna moč (sklad) za 200 milijard lir, v letu 1965 pa za nadaljnjih 400 milijard. KAJ NAJ VLADA UKRENE V koalicijski vladi je prišlo, kakor piše Carlo G. Mundt v zahodnonemškem tedniku «Rhei-nischer Merkur«, do živih sporov. Krščanski demokrati so bili za zvišanje davka na tobak, socialisti pa, ki niso naklonjeni motorizaciji, za povišanje cene bencinu. Poleg tega je na dnevnem redu povišanje poslovnega davka na določene vrste luksuznega blaga pa tudi zvišanje davkov na plače in dohodke. Prav tako govorijo o zvišanju železniških in poštnih tarif. Gotovo je le, da bi s temi ukrepi pridobili okoli 200 do 250 milijard lir na leto, kar je seveda malo. Tam pa, kjer bi se dali doseči prihranki, ki bi res ustvarili pogoje za gospodarsko ustalitev, to je pri izdatkih za javna dela in usluge, ki bi jih bilo treba čimbolj skrčiti, nastopajo politične ovire in politični obziri. Predsednik Moro je v parlamentu izjavil, da so se v prvih mesecih tega leta zunanjetrgovinski odnosi zboljšali, vendar to še ne opravičuje posebnega optimizma. V prvem tromesečju letošnjega leta je bila italijanska trgovinska bilanca močno pasivna: uvozili so za okoli 1300 milijard lir blaga, to je 22,6% več kakor v istem razdobju lanskega leta; izvoz pa je dosegel 825 milijard, to je 12,1 odst. več. Aprila se je položaj nekoliko zboljšal. Italijo do disciplinirane politike pri sestavljanju državnega proračuna. če pa Italija ne bo šla po tej poti, potem nastane nevarnost za vse članice EGS. Italija bo prejela potrebno posojilo samo, ako bo izvajala učinkovito stabilizacijsko denarno politiko. Objcktivncjšc mnenje londonskega «Statista» SINDIKALNE ORGANIZACIJE ODLOČAJO Morov poziv, naj bi sindikalne organizacije ne zahtevale večjega poviška plač kakor bi se dvignila proizvodnja, je marksistična sindikalna organizacija CGIL odbila. CGIL ni pripravljena na premirje. Politični položaj je toliko bolj zapleten, ker so v tej osrednji organizaciji poleg komunističnih delavcev organizirani tudi pristaši socialistične stranke, ki je bila doslej na vladi. Kakor znano, je guverner e-misijskega zavoda Banca d’Ita-lia dr. G. Carli predlagal, naj bi se stopnje na premični lestvici, po kateri se ravnajo poviški plač, zmanjšale, kar pomeni, naj bi se plače v primeru zvišanja življenjskih stroškov zvišale za manj kakor doslej. Sindikalne organizacije ne gredo na takšen kompromis. Z zvišanjem plač pojde po vsem tem v denarni obtok še več denarja. Bivši minister Colombo je izračunal, da lahko računajo letos v Italiji s 4 odstotnim poviškom narodnega dohodka, medtem ko se bodo plače zvišale za 15 do 18 odsto. Trdi pogoji zahodnonemškega ministra Sodeč po pisanju italijanskih listov so italijansko javnost presenetili pogoji, ki jih je postavil Kurt Schmuecker, minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije, za morebitno posojilo Evropske gospodarske skupnosti Italiji. Schmuecker je bil v svojih odgovorih hamburškemu tedniku «Der Spiegel« po mnenju nekega italijanskega lista brezobziren do Italije. »Italija bo prejela finančno pomoč od drugih držav Evropske gospodarske skupnosti samo tedaj, ko bo lahko dokazala, in to na način, ki ne bo dopuščal dvomov, da je sprejela program od- povedi (austerity), ki bo lahko v resnici ozdravil italijanske gospodarske razmere. Rim bi moral uresničiti politiko strogega varčevanja in čim bolj skrčiti izdatke v državnem proračunu. Italijani bi morali stopiti pred ostale članice EGS in reči: To je naš program, to so naša predvidevanja, ali ste pripravljeni pomagati nam na tej osnovi? Minister je izrazil tudi mnenje da bi se morale ostale članice ravnati po zgledu Zahodne Nemčije ter uvesti samodisciplino in samokontrolo. Zahodnonemška vlada je začela s proračunom, kajti državni proračun je ključ do konjunkturne politike. Francozi bodo gotovo posnemali nemški zgled, to naj bi storili Londonski finančni tednik »Statist« priobčuje o italijanskem gospodarskem položaju vsekakor bolj mirno poročilo, kakor jih najdemo v zahodno-nemških listih. Tako n. pr. pravi, da si je lira po odobritvi znanega stabilizacijskega posojila 1.250 milijonov dolarjev v mesecu marcu brez posebnih težav utrla pot na mednarodne denarne trge. špekulativni pritisk nanjo je popustil. Plačilna bilanca se je pričela popravljati. Gotovo je to posledica ustreznih u-krepov italijanske vlade na denarnem in davčnem področju. Odliv denarnih rezerv je počasnejši; prej se je sukal v merilu 1500 milijonov na leto. Splošno sicer priznavajo, nadaljuje »Statist«, da lira še zdaleč ni izven nevarnosti. Komisija Evropske gospodarske skupnosti je Italiji sporočila pogoje, pod katerimi" bi ji bila pripravljena podeliti posojilo. Italija se je meseca marca rajši obrnila na Ameriko, ker je vedela, da bi sicer morala dolgo čakati na pomoč od EGS. Podpredsednik Marjolin je rimski vladi svetoval, kakšne ukrepe naj sprejme za pobijanje inflacije ter ji tudi sporočil pogoje za posojilo 1500 do 2000 milijonov dolarjev, ki naj bi ga ostale države EGS podelile Italiji. Marjolinovi predlogi, tako kaže, zadevajo celotno italijansko gospodarstvo. Rimska vlada naj uvede nove davke in zviša nekatere obstoječe, skrči naj izdatke za razne javne usluge kakor za pošto; zviša naj obrestno mero, s čimer bi lahko privabila več vlog v denarne zavode. Seveda se italijanska vlada ne more navduševati za takšna zdravila. Prav gotovo ne bodo Italijani sprejeli pretrdih pogojev od EGS piše »Statist«, ker vedo dobro, da bi se v primeru potrebe lahko zopet zatekli za pomoč v Washington, ki je gotovo pripravljen podeliti Italiji novo finančno pomoč, ker hoče preprečiti prodor skrajnih političnih struj v Italiji. Francozi se množijo V začetku leta 1964 so prebivalstvo Francije cenili na 48 milijonov 90 tisoč. Od konca leta 1962 se je pomnožilo za 570.000 ljudi. Sredi oktobra leta 1963 je doseklo 48 milijonov. Po prihodu velikega števila povratnikov iz Alžirije, ki je doseglo v letih 1962 in 1963 1 milijon, se prebivalstvo Francije razvija normalno. Decembra 1963 je bil položaj boljši kakor decembra 1962, nazaduje pa število porok, ki je padlo v enem letu od 31.500 na 29.000; količnik porok je nazadoval od 15,6 na 14,2 na 1000 prebivalcev. Število rojstev se je dvignilo od 66.900 v decembru 1962 na 69.600 v decembru 1963; količnik rojstev je napredoval od 16,6 na 17 na 1000 prebivalcev. Nazadovalo je število smrti od 52.400 na 49.200 in z njim količnik umrljivosti od 13 na 12 na 1000 prebivalcev. Nazadoval je tudi količnik otroške umrljivosti, in sicer od 23,5 na 20,7 umrlih izpod enega leta na 1000 novorojenčkov. Ustanovitev združenja ^Industrijske cone» v Kopru Prizor v Varšavi, ki je bratsko sprejela predsednika Tita in soprogo Jovanko (levo glavni tajnik Poljske združene delavske stranke). Pred začetkom razgovorov s poljskimi državniki si je Tito ogledal najraznejše industrijske obrate, med temi tudi ladjedelnice in železarski kombinat Nova Huta. Obiskal je tudi zgodovinsko mesto Krakov. Predsednik Tito in Gomul-ka sta na sestanku naglasila, da sta obe državi povezani v boju za miroljubno sožitje; borba za mir je v korist vseh narodov. Predsednik Tito je izjavil, da je sedanja poljsko-nemška meja na Odri in Nisi nespremenljiva. Ta izjava je zbudila veliko pozornost zlasti v Zah. Nemčiji, ki se noče sprijazniti s to mejo. Zadnjim Titovim obiskom v tujini posveča evropski tisk izredno pozornost; poleg nemških so tudi italijanski listi posvetili Titovim pobudam za spravo med narodi uvodne komentarje. Dne 19. junija je bila v navzočnosti visokih predstavnikov slovenskega gospodarskega življenja, to je v prvi vrsti predsednika in podpredsednika Republiške gospodarske zbornice in predsednikov vseh okrajnih gospodarskih zbornic, ustanovljeno v Kopru poslovno združenje, ki nosi naslov »Industrijska cona Koper*. V združenje je pristopilo takoj osem velikih podjetij, ki so podpisala ustrezno ustanovno listino oziroma pogodbo, dočim se je več predstavnikov drugih podjetij izjavilo, da bo poslalo pristopna pooblastila v teku enega meseca, ustanovitvijo poslovnega združenja »Industrijska cona Ko-per» je bil storjen važen korak naprej v razvoju koprske luke, kar je posebej poudaril v svojem otvoritvenem govoru predsednik Republiške gospodarske zbornice Riko Jerman. S tem bo luka postopno lahko gradila nadaljnje naprave In se širila v skladu s potrebami zaledja. O-meniti je zlasti potrebno, da je nastala zahteva po ustanovitvi takega združenja pri sedanjih in bodočih uporabnikih koprske luke, in ker so uvideli, da lahko samo skupno rešujejo probleme, ki se ob izgradnji take luke pojavljajo. Ravnatelj »Luke Koper«, ki je tudi član novega združenja, je posebej omenil velik pritisk zaledja na koprsko luko, ki že dol- go ne zmore več vsega prome- , ta. Za letos predvidevajo, da bo j Luka Koper dosegla milijon ton ; prometa, kar je pri sedanjem ‘ stanju in napravah največ, kar ; se lahko da storiti, in še to ob izrednih naporih. Zato je nuj- ] no potrebno nadaljevati začeto gradnjo, ker bi že sedaj luka, ■ če bi ji omogočale njene zmog-ljivosti, presegla tri milijone ton letnega prometa. Jasno je, ! da mora luka odklanjati mnoga naročila, kar pomeni zanjo, še bolj pa za gospodarstvo, veliko škodo. Med največjimi objekti, ki jih bodo začeli graditi bodo razen novih pomolov razna skladišča, veliki rezervoarji za nafto in podobno. Omeniti pa je treba, tia so vse gradnje in sploh nadaljnji razvoj luke Koper, ki ima poleg tega prosto carinsko cono, usklajen z razvojem ostalih jugoslovanskih severno jadranskih luk in z zaledjem, zlasti z zalednimi državami, ki iščejo poti na morje. To so pokazale analize, ki so bile predložene v zvezi z materiali za ustanovitev Industrijske cone Koper. —šk— Plaz inflacije v evropskih državah Proizvodni stroški naraščajo - Zato se konkurenčna moč ameriške industrije dviga Nekako deset let je evropsko gospodarstvo srečno napredovalo; proizvodni stroški in cene niso bili pod pritiskom v smeri navzgor. Danes so v mnogih evropskih državah nastopile težave. Res je, gospodarska konjunktura je še vedno ugodna: industrijska proizvodnja se ie letos v prvih mesecih v primeri z istim razdobjem lanskega leta v šestih državah Evropske gospodarske skupnosti dvignila za 10 odsto, prav tako na Angle-škem. Nasprotno, cene in plače se dvigajo in plačilne bilance se v mnogih deželah na Zahodu slabšajo, le za Zahodno Nemčijo, kjer so V zadnjih mesecih ugotovili stalnost notranjih cen, to ne velja. Inflacijski sunki, pravi poročilo ameriške banke First National City Bank, so se pojavili že pred dvema letoma na Francoskem in v Švici. V novejšem času je dviganje cen popustilo. Inflacijski sunki so se razpasli lani tudi na Nizozemskem in v manjšem obsegu v Belgiji. v Italiji, kjer se je gospodarstvo tako razvijalo, da so še pred dvema letoma govorili o »čudežu«, se je začelo posebno težko razdobje. Na Angleškem, kjer je bil dvig skok cen mnogo manjši kakor na evropski celini, je vlada pravočasno opozorila javnost na nevarnost. Kakor vselej, se da dviganje cen razložiti vsaj deloma: omi-ljenje stanovanjske kontrole, povečanje podpore cenam kmetijskih pridelkov s strani vlad in nova podražitev uslug. V zadnjem času je prispevala k dviganju cen v Evropi tudi podražitev svetovnih cen surovinam. Ce pogledamo stvari globlje, moramo priznati, da se da stalno dviganje cen razložiti s Prehitrim naraščanjem povpraševanja, kateremu ne ustreza zadostno dviganje proizvodnje, ker pogosto primanjkuje delovne sile. KROŽI PRECEJ DENARJA Gotovo je težko odgovoriti jasno na vprašanje, kateri je glavni vzrok inflacijskega pritiska; lahko omenjamo dvig proizvodnih stroškov. Upoštevati moramo vsekakor, in to skoraj brez izjeme, dejstvo, da je likvidnost v gospodarstvu v raznih deželah prevelika. Statistični podatki ugotavljajo, da se je v zadnjih letih v evropskih celinskih" deželah denarni obtok dvignil zelo naglo. Eden izmed glavnih vzrokov te denarne obilice je povečanje zlatih rezerv in deviz pri osrednjih bankah, ki je nastopilo kot posledica velikih prebitkov v plačilnih bilancah. Naraščanja denarne likvidnosti, ki ga povzroča priliv tujih deviz, ne spremlja navadno ustrezno zmanjšanje notranjega imetja osrednjih bank. Plačilna bilanca je v Italiji postala neugodna, povečanje denarnega obtoka v tej deželi je končno posledica povečanja notranjih kreditov. JAVNIH INVESTICIJ NOČEJO SKRČITI Podpredsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti Robert Marjolin je pri proučevanju denarnega položaja v državah EGS ugotovil: večina držav člani EGS je gotovo sprejela potrebne ukrepe, da bi omejila kredite, ki se dovoljujejo privatnemu sektorju gospodar stva. Toda na področju javnih financ niso splošno ničesar storile. Da se razlagati njihova želja, da bi izvajale investicijske programe, ki so jih izdelale dolgo časa poprej. Ni dvoma, da ima izvajanje teh načrtov gospodarske koristi. Vendar bi prav te vlade spričo jasnega inflacijskega sunka pri izvajanju teh svojih programov, pa naj bodo ti še tako koristni, morale upoštevati važnejši imperativ: ohranitev gospodarske ustaljenosti. Zasebne investicije, posebno za industrijsko opremo in nabavo strojev so popustile. V določeni meri je do tega prišlo na podlagi predpisov, ki so jih izdale oblasti, da bi zmanjšale pritisk, ki ga izvajajo investicije na ceno graditev. Skrčenje investicij je gotovo tudi posledica zmanjšanja dobička in ustrezne omejitve možnosti za avtofinanciranje podjetij. PORABA PLAČE, DENARNI OBTOK IN INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA (ODSTOTEK NARAŠČANJA V PRIMERJAVI S PREJŠNJIM LETOM) 1961 1962 1963 1961-63 CENE V POTROŠNJI Belgija 1,0 1,0 1,9 3,9 Francija 3,6 4,4 5,0 13,6 Z. Nemčija 2,9 3,8 2,8 9,8 Italija 2,0 4,8 7,3 14,7 Nizozemska 1,0 1,9 3,8 6,8 Švica 2,0 3,9 3,7 9,9 Anglija 3,0 4,8 2,8 10,9 ZDA 1,1 1,2 1,2 3,5 PLAČE Belgija 2,8 8,3 7,6 19,8 Francija 9,6 8,7 8,8 29,6 Z. Nemčija 10,4 11,8 7,0 32,2 Italija 3,8 8,3 10,2 23,8 Nizozemska 5,4 9,3 7,8 24,1 Švica 4,8 5,5 — 18,1 Anglija 4,8 3,6 3,5 12,4 ZDA 2,7 3,0 2,9 8,8 DENARNI Belgija OBTOK 7,6 7,1 9,9 26,7 Francija 15,9 18,5 14,5 57,1 Z. Nemčija 15,1 6,6 7,5 31,9 Italija 15,4 18,7 15,2 57,7 Nizozemska 7,1 7,5 9,3 25,9 Švica 14,7 11,3 7,4 37,1 Anglija 3,7 -2,7 7,4 8,4 ZDA 3,2 1,5 3,8 8,8 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Belgija 4,5 6,0 5,7 17,1 Francija 5,5 6,0 5,7 18,2 Z. Nemčija 5,9 4,8 3,0 14,3 Italija 10,9 11,3 7,0 32,0 Nizozemska 4,1 5,6 — 14,0 Anglija 1,8 0,9 2,6 5,4 ZDA 1,0 7,7 5,1 14,4 PLAČE IN POVEČANJE POVPRAŠEVANJA Ustrezno z dviganjem plač se je povečalo povpraševanje potrošnikov po blagu. Res je sicer, da so zabeležili tudi dejan sko povečanje storilnosti dela, toda višje je bilo povišanje plač. Zato so se dvignili proizvodni stroški na enoto proizvedenega blaga. R. Marjolin je v evropskem parlamentu v Strasbourgu navedel, da se je obremenitev za plače na enoto proizvedenega blaga v času od 1959 do konca 1963 dvignila za 17 odsto na Nizozemskem, za 20 odsto v Z. Nemčiji in Franciji in za 20 odsto v Italiji. Skok je znašal približno 10 odsto na Angleškem, medtem ko se v Ameriki proizvodni stroški niso zvišali. V zadnjem času se je višanje plač omililo v Zahodni Nemčiji, ostalo pa je močno v Franciji in Italiji. V Belgiji so se proizvodni stroški na enoto dvignili za 4 odsto, medtem ko so bili več let ustaljeni. Na Nizozemskem so se plače proti koncu leta 1963 najbolj dvignile po letu 1945. Strokovni časnikarji na koroškem sejmu V času od 6. do 16. avgusta bo letos XIII. avstrijski lesni se-jem v Celovcu. Ob tej pritožno-sti bo tudi letos poseben sestanek časnikarjev, ki se bavijo z lesno stroko. Udeležilo se ga bo 40 časnikarjev iz 11 evropskih držav: Belgije, Zah. Nemčije, Finske, Francije, Velike Britanije, Italije, Jugoslavije, Nizozemske, Romunije, Švedske, Švice in Avstrije. Docent na dunajski univerzi dr. Emin Niesslein bo predaval o temi »Avstrijsko gospodarstvo pred evropsko integracijo«. ^6030 POSLEDICA: POVEČANJE UVOZA Povedati moramo najprej, za katero kuhinjo se bije nekrvavi boj. Gre za to, kdo bo zmagal v velikem konkurenčnem tekmovanju za izdelavo gospodinjskih strojev (hladilnikov, pralnih strojev in podobnih) in na njih razdelitev med evropske gospodinje. Prva povojna leta do 1950 so prevladovali pravzaprav samo a-meriški gospodinjski električni stroji, ker Evropa ni imela takrat niti prave strehe nad glavo in tudi hrana je bila pičla in omledna brez kalorij. Le redki evropski domovi so imeli gospodinjske stroje in še ti so bili uvoženi iz Amerike. Potem pa se je začel razvoj evropske industrije za gospodinjske električne stroje, in sicer najprej v Angliji, v severnih evropskih državah, v državah Be-neluxa, nato v Nemčiji in koncu po letu 1958 v večjem obsegu še v Italiji. Boj za evropske kuhinje Odločal bo okus evropskih gospodinj I podporo države za izvoz, kar ni I dovoljeno v medsebojni trgovini USPEŠEN NASTOP ITALIJANSKIH INDUSTRIJ CEV Italijanski proizvajalci so se pojavih sicer zadnji, so pa s svojo velikopoteznostjo povzročili začudenje. Pred dvema letoma so tolkli starejšo in močno francosko industrijo, še pred kratkim smo imeli vročo vojno zaradi hladilnikov med dvema latinskima sestrama, med Italijo in Francijo. Francozi in drugi člani Evrojskega skupnega tržišča so očitali Italijanom, da u-živa njihova industrija hladilni- j Skupnega tržišča, ter da so mezde italijanskih kvalificiranih delavcev nižje od francoskih, tako vplivajo na nižje cene italijanskih izdelkov. Kaže, da drži trdi-tev o državni podpori italijanske vlade, ki naj bi že letos odpadla, medtem ko pa nižje mezde italijanskih delavcev le neznatno vplivajo na cene italijanskih izdelkov, ker je proizvodnja prav v teh tovarnah skoro povsod v visoki meri mehanizirana in je zaposleno razmeroma le malo delavcev. Okoli 20 italijanskih podjetij proizvaja okoli 80 različnih znamk raznih kuhinjskih strojev. Vodilna podjetja so Ignis, Za-nussi-Rex, Zoppas in v novej šem času še Candy, družinsko podjetje Fumagallijev Seveda prodajo veliko količino sticjev doma, toda precej desettisočev jih izvaža vsako teh podjetij v države Beneluxa in v Anglijo, kjer so še celo mirni Angleži postali nekoliko živčni zaradi italijanske konkurence na svojem trgu. tudi Italijani. Težko bo dovesti I kov in drugih strojev 8 odsto NEMŠKI TRG PRENASIČEN V Nemčiji je pr? snftr-i nemški sistematičnosti tako hitro zrasla proizvodnja kuhinjskih strojev, da je v zadnjih letih že nastopila premasiče-nost nemškega domačega trga in je zato obstala proizvodnja hladilnikov na nekaj nad dvema milijonama hladilnikov, a pralni stroji pri milijonu kosov gredov nekoliko laže v prodajo. Imena nemških proizvajalcev: Bosch, Bauknecbt, Sie-mens-Elektrogerate, AEG imajo svoj stari zven že v proizvodnji električnih izdelkov na splošno. Najmočnejše angleško podjetje General Electric LTD je v pogajanjih z italijanskimi proizvajalci hladilnikov. Holandski industrijski kolos Philips se šele počasi, toda sistematično vali na evropski trg in njegovi direktorji radi optimistično citirajo svetopisemski izrek: ,Kdor je zad-nij bo prvi!’ AMERIČANI OSVAJAJO EVROPSKO .INDUSTRIJO Toda glavni tekmec evropskih proizvajalcev je severnoameriška industrija kuhinjskih strojev (e-lettrodomestici ali kakor pravijo Američani .appliances’) je že na evropskem trgu, zaenkrat večinoma incognitcv ker je pokupila nekaj francoskih, italijanskih in angleških podjetij, ter prevzela kjer je bilo treba, domače evrnp ske licence. Izkoristiti hočejo A-meričani izkušnje, ki so jih imeli, da so do. poslednje ameriške družine prepričali ves ameriški svet, da ni ameriški družini življenja brez najmanj tucata električnih gospodinjskih strojev. V Italiji* so ustanovili italijansko ,Philco’, a ameriška .General E-iectric’ je iž manjšinskega holdinga prešla na večinsko kontrolo družbe .Compagnia Generale di Elettricith,’ in tako in tako dalje v Italiji, Franciji in drugod po Evropi. V Ameriki sami se vodilni gospodarski krogi sprašujejo, zakaj je prav to panogo ameriške industrije tako zaskominalo po evropskem trgu, ko pa se evropski proizvajalci borijo z najnižjimi možnimi cenami, da se o-hranijo.na trgu in ko tožijo, da je nastopila v Evropi na tem področju superzmogljivost. Zdi se, da ameriška podjetja rezoni-rajo po svoje, da je zanje zelo umestno pridobiti evropske kupce za ameriške hladilnike in pralne stroje ter razpresti distribucijsko mrežo, da bi mogli vpeljati na evropski trg še tiste družinske stroje, ki niso še v široki rabi med Evropejci; pri tem mislijo npr. na sušilnice in čistilnice oblek, hladilnike za globoko zmrzovanje — freesers, klima-lične naprave (air conditioners), pečke za praženje kruha-toasters, pomivalce posode, likalne stroje ter še vse razne druge. do najmanjših kakor je npr. električna zobna ščetka. Evropejci, pripravimo .-e! (Po .Fortune’; Chicago) Povečanje povpraševanja po blagu je imelo v zadnjih mesecih za posledico povečanje uvoza, zlasti v Italijo, nekaj manj v Francijo. Tako se je primanjkljaj v obeh državah v trgovinski bilanci močno povečal. Nasprotno je šel razvoj v Zahodni Nemčiji, kjer smo prisostvovali skoku izvoza in povečanju prebitka v zunanji trgovini. Države, v katerih je inflacijski pritisk manjši, privabljajo nov kapital iz tujine. Tako je v Zahodni Nemčiji prebitek v gibanju kapitala previsok. KAKŠNO GOSPODARSKO POLITIKO PRIPOROČA EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST Prvič, odkar obstaja Evropska gospodarska skupnost (po letu 1958) je njen ministrski svet sestavil priporočila članicam EGS, da bi jim pomagal pri reševanju finančnih oziroma gospodarskih vprašanj, ki so se pojavila v zvezi z inflacijskimi težnjami. EGS priporoča svojim članicam, naj omejijo na 5 odsto vsako leto celotne javne stroške za vse javne usluge; računa, da se za toliko dviga narodni bruto produkt. Ako bi ne (Nadaljevanje na 2. stranij Dohodki treh Benečij Na sestanku v Veroni, ki je bil posvečen razvoju gospodarstva na Beneškem je poročal tudi dr. Manera, predsednik Industrijskega združenja v Benetkah. Ta je ugotovil, da je industrijski dohodek leta 1962 v treh Bene-čijah znašal 895 milijard 680 milijonov Ur, to je 44,52 odsto vsega dohodka treh Benečij. Žani mivo je, kako je bil ta dohodek razdeljen po deželah: 67,50 na Beneškem, 20,31 odsto v Furlaniji — Julijski krajini, 12,18 odsto pa na Tridentinskem — Gornjem Poadižju. Leta 1963 se je dohodek dvignil na 1.030 milijard 32 milijonov lir. Razdelitev po deželah je bila približno enaka kakor leta 1962. Med posameznimi beneškimi pokrajinami so na prvem mestu Benetke (186 milijard 693 milijonov), nadalje Padova (119 milijard 97 milijonov) in Verona (106 milijard 220 milijonov). Najnižji industrijski dohodek Je Imela goriška pokrajina (54 milijard 720 milijonov), za njo Rovigo (35 milijard 407 milijonov). TTT S sodelovanjem obvladamo svet Tisti dan sem zopet spoznal, ; kakor je svet res majhen, ka i ko človek danes že obvlada tu- i di velikanske daljave. Zazdelo i se mi je, kakor da je svet stis- i njen v sotesko takoj za Seno- t žečami na cesti proti Razdrte- j mu. Tam ne srečaš žive duše I ne na cesti, ne v zeleni gošča- | vi, le kakšen avto švigne tu pa I tam mimo, kakor da bi se mu j mudilo, da čimprej smukne iz j nevarne samote. Šofer je nenadoma ustavil j avtobus in ritenski zavozil na J stransko pot. Ugledal sem cest- I ne miličnike in za njimi čud- I no velikansko vozilo. Zopet ne- I sreča? Ves promet je bil ustav- j Ijen, le tista dva velikanska ■ stvora sta se počasi pomikala proti nam. «Oni so, Blooming», je ' vzkliknil naš šofer. Radoved- ; neži smo izstopili. Na vozilu z : dolgo vrsto koles, ki ga je spredaj vlekel krepak traktor, od zadaj pa porival drugi, sem \ ugledal najprej napis «Fratelli j Elia ■ Torino«, nato črno na \ telem bolj na veliko «Central-šped« (spodaj še «za Železarne Jesenice«), na drugem mestu «Globus» in še v zavetju in vas ne tare skrb za obstanek; zakaj v veliki meri bo od vas odvisno, če bo našo do zdaj skorajda neuničljivo trdoživost načel črv pesimizma.« Govorica dokumentov DR. VJEKOSLAV BRATULlC ILEGALNE ORGANIZACIJE I ISTRI I SLOVENSKOM PRIMORJU I DJELOVANJE SPE-CIALNOG TRIBUNALA ZA ZA-ŠTITU DRŽAVE. (Izdajatelj : Hi-storijski arhiv u Rijeci, Rijeka 1963). Razprava pod gornjim naslovom, objavljena v reškem »Arhivu« je izšla v posebnem ponatisu pred kratkim ter prinaša predvsem v izvirniku italijanske uradne dokumente, pri katerih je pisec, direktor Jadranskega Inštituta na Reki m znani hrvaški znanstveni delavec dr. Vjekoslav Bratulič, določil pomen .odkril ponekod njihovo pogrešno informiranost ali pa tudi nove nam doslej nepoznane podatke o ilegalnih organizacijah slovenskega in hrvatskega naroda v Julijski krajini v dobi 19-7 do 1936. Izhodišče za to razgibano obdobje so po sodbi dr. Bratuliča trije fašistični zatiralni zakoni: zakon o javni varnosti (pubbli ca sicurezza) iz leta 1926, zakon o ustanovitvi O VRE iz istega le ta in še najhujši: zakon o posebnem tribunalu za zaščito države. V obrambi svojih najosnovnejših narodnih pravic so Slovenci in Hrvati v Italiji nu.-no morali kršiti antidemokratič ne in zatiralne odredbe treh os novnih fašističnih zakonov. Pri analiziranju fašističnih dokumentov in v zasliševanju še živečih prič, ki so bile obsojene na fašističnih procesih, tako npr. v procesu proti Vladimiru Gorta-nu in tovarišem ter proti Slavku Bevku in tovarišem na velikem procesu proti goriški skupini obtožencev v avgustu 1930, iznaša dr. Bratulič nova zanimiva dejstva. Še najbolj zanimiva so njego va odkritja o manj znanih ilegalnih organizacijah: o »Goriškem levu«, o »Črnih bratih«, o »Briških vragih« in o trome-sečnih kvestorskih poročilih delovanju slovenskih krogov komunističnem gibanju v deželi. Nezakonita organizacija »Goriški lev« sploh ni obstajala, ampak je bila samo plod prevare vohunov v službi fašističnega poslanstva v Beogradu, ki kratkomalo naplahtali fašistične diplomate in policiste, »črni bratje« so bili 16—17 letni dijaki in navadni fantje v Gorici, ki so širili protifašistične napise, a »Briški vragi« so bili skupina briških dijakov in mladincev v Vipolžah in sosednjih briških vaseh. Poseben zvarek je poročilo goriške fašistične kvesture iz novembra 1935 o »Kulturno druz- vo» (tako!) ki naj bi ga vodil v Gorici učitelj Lojze Bratuž, glavni vodja naj bi bil dr. Janko Kralj, v Tolminu Lojzka Šorli, v Vipavi dekan Breitemberger. Poleg nasilij so prav ta neinteligentna poročila pravo obeležje vzdušja pod fašističnim režimom. A. R. III. baletni bienale V Ljubljani so odprli III. baletni bienale s š rarovo opero »Nina«. Letošnji bienale bo tra-. al do 13. julija. Nastopi so v Križankah, in sicer 3., 4., 6., 8. 13. julija. Ostale prireditve okviru XII. poletnih kultur- nih prireditev bodo 17., 18., 20., 23. in 29. julija; nadalje 4., 5., 10., 12., 14., 17., 19. 26. in 27. avgusta ter 13. in 14. septembra. Nastopajo poleg domačih tudi tuji ansambli, kakor iz Madžarske, Demokratične republike Nemčije, Luksemburga, Sovjetske zveze, Mehike in češkoslovaške. DIPLOMIRAL JE. Na filozofski fakulteti tržaškega vseučilišča je promoviral Andrej Bratuž iz Gorice. Že več let poučuje na naših nižjih srednjih šolah, razen tega pa sodeluje kot odbornik pri SKPD »Lojze Bratuž« in SKPD »Mirko rile j«. Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt LJUBLJANA, Mestni trg 24 Odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije - Oglejte si bogato izbiro v naših trgovinah: na Mestnem trgu 24, na Cankarjevi 6, na Titovi 4, na trgu Revolucije 5, na Miklošičevi cesti, v Kresiji ter v sezonski trgovini na Bledu — Poleg prodaje na notranjem trgu na debelo in poslovalnicah, obsega dejavnost podjetja tudi izvoz izdelkov domače in umetne obrti ter uvoz artiklov široke potrošnje yucoaw lin vnelie hi e planine i GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL «KRIM» BLED se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! JnifiAmMiUL ICofitAr MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-630 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. - lova Sorica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Hotel «SL0N» LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija — narodne specialitete — Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Obiščite CASINO V1LLA ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ □ ROULETTE BACCARA Hotel «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! »KONVENT« je odprt skozi celo leto. PREBIVALCI TRSTA IN VSEGA OBMEJNEGA PODROČJA! Po našem pooblaščenem podjetju se vam daje priložnost, da kupite — s specialnim popustom 20 % na prodajno ceno na drobno — veliko izbiro jugoslovanskega blaga, in to za vaše sorodnike, prijatelje in znance v Jugoslaviji, ne glede na to, v katerem mestu prebivajo. Ta izbor vključuje: vse industrijske potrebščine za gospodinjstvo, pohištvo, vse vrste tekstilnih in kožnih izdelkov, razna motoma kolesa (mopede, skuterje itd.), čolne in motorje, gradbeni material ter nova stanovanja in družinske ali vveekend hišice in dmgo. Plačate lahko z nakazilom ali s čekom preko Narodne banke Jugoslavije, podružnica Rijeka, na naš račun, v korist dotičnega jugoslovanskega državljana. Opozoriti vas hočemo tudi na naše TURISTIČNE TRGOVINE V ŠKOFIJAH in KOPRU, kjer si lahko po ugodnih pogojih nabavite razno potrošno blago (cigarete, alkoholne pijače, kozmetične izdelke itd.) najbolj znanih svetovnih znamk. Obiščite nas in za podrobnejše informacije obrnite se na BRODOKOMERC “SS ali na našo podružnico v KOPRU, Pristaniški trg 8 - Tel. 23-625 Kmetijsko Industrijski K°MB|NAT «P0MURKA» TELEFON: 21-121 MURSKA SOBOTA - Titova, 5 - Jugoslavija — - TELEGRAM: «P0MURKA» MURSKA SOBOTA P. P. 264 Kot E X P O R T proizvajalci i ■ M z p i o - R = T z IZVAŽAMO sledeče lastne proizvode: LES IN LESNE IZDELKE MONTAŽNE VVEEKEND HIŠICE RAZNIH TIPOV IN VELIKOSTI MESO, MESNE IZDELKE IN MESNE KONZERVE ZAKLANO PERUTNINO SVEŽA JAJCA JAJCA V PRAHU KONDENZIRANO IN EVA POBIRANO MLEKO KAVIN EKSTRAKT V PRAHU SUŠENO SOČIVJE SUHE GOBE GOBE V SLANICI ALI KISU GOZDNE SADEŽE IN ETERIČNA OLJA KVALITETNO SEMENSKO BLAGO (PREDVSEM TRAVO IN DETELJO) DRUGE KMETIJSKE PROIZVODE NAŠE PROIZVODE ODLIKUJE IZVRSTNA KVALITETA IN SOLIDNA CENA - PREPRIČAJTE SE! Vijaki it meintUa la teleta za les In kotkst V MEDENINO Ul' -VKLESANI ‘ K*dn ntp* ^ Opreme » kopaTtfa PLOČEVINE VSEH VRST TRZNI PREGLED Italijanski trg Na živinskem trgu se je povpraševanje po klavni živini poleglo in tudi cene so se znižale. Prašiči se še vedno prodajaji po zelo nizkih cenah. Zaradi velikih razpoložljivih količin krme je ta poceni, kar omogoča kmetom, da se dobro založijo. Na trgu s sadjem se prodaja breskev usmerja največ v tujino, medtem ko se na domačem trgu prodaja sadje po visokih cenah. Kar se tiče oljčnega olja lahko omenimo, da so kupčije še vedno zmerne in tudi cene niso nič pridobile. Na trgu z vinom ni nobenih sprememb; navadne vrste namiznega vina se vedno slabo vrodajajo. Kupčije t letošnjo pšenico so še nestalne, kar velja tudi za pšenično moko; otrobi in koruza se slabo prodajajo. Povpraševanje po maslu in siru je zmerno. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice 180-400, češnje 120-170, fige 100-150, jagode 200-400, jabolka delicious 180-260, lubenice 230 350, hruške 50-240, breskve 100-500. češnlie 100-140, pomaranče 140-180, limone 55-80; zelen česen 100-180, pesa 30-70. korenje 60-100, kumar-ce 40-200, čebula 50-90, d šeča zelišča 300-400. rdeča pesa 40-70, droben fižol 40-70. svež fižol 140 do 300. cikorija 40 150. solata 40-120. zelena osnrika 150-500. paradižniki 150-300. peteršilj' 70 do 150, zelena 70-100, bučlce 60-120, krompir 38-45 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA LODI. Cene veljajo za kg žive teže, f.co hlev, trošarina in prometni davek nevračunana. Krave I. 350-400. II. 220-375, biki I. 370-390. II. 260-300, junci I. 400-460, II. 320-365 neodstavl.je-na teleta 640-680. Goveja živina za rejo: voli za vprego 380 440 tisoč lir za par, junci 340-330 000 lir par, krave mlekarice 280-290 tisoč lir glava, navadne krave 140-170.000 lir glava, neodstav-Lena teleta do 1 meseca stara 50-70.000, do 6 mesecev stara 60 tisoč do 99.000 lir glava; konji za zakol 300-360 lir kg, žrebeta 550-660 lir kg. KRMA FLORENCA. Trava 350-380 lir stot, sveža detelja 320-350, seno majskega reza 2400 2500, slama v balah 1700 1900, rožiči 4450 do 4750. krmna moka iz detelje in zdravilnih zelišč 44504950, krmne pogače iz koruze 48504750, lanene 6850-6700. iz zemeljskih lešnikov 5850-5900. krmna moka iz koruze 41504250, lanena 6950-7100, iz zemeljskih lešnikov 6050-6100. iz tropin 41004200. iz kokosa 43504500. jz sončnic 4900 do 5000, iz paradižnikov 4700 do 4750, iz sezama 5850-5950, iz prepečene soje 6950-7150 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 300-330, zaklani piščanci 420-460, uvoženi zmrznjeni zajci 450-550, žive kokoši 450-460, zaklane kokoši 500-550, žive domače kokoši 700 do 750. zaklane domače kokoši 900-1000, uvožene zmrznjene kokoši 500-550, zaklane pegatke 1300-1400, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1200 1400, uvožene zmrznjene pure 500-650, domači purani 730-750, zaklane domače gosi 700-800. u-vožene zmrznjene gosi 380400, zaklani domači zajci s kožo 650 do 750, brez koža 780-860, uvoženi zmrznjeni zajci 800 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 290-440 lir za kos, račice 800 do 1300, mali purančki i000-1400 lir za kos. Sveža domača jajca 21,50-25 lir za jajce. ŽITARICE ROVI GO. Pšenica novega pridelka 6050-6400, fina pšenica lanskega pridelka 7000-7100. dobra merkantile lanskega pridelka 6800-6900, merkantile 6400 do 6600, pšenična moka tipa «00» 9500-9600, tipa «0» 9200-9300, tipa «1» 8850-8950. koruzna moka 5500-5600, domač oves 5300-5500, hibridna koruza 45004600, uvožen oves 45004700 lir za stot. MLEČNI IZDELKI PADOVA. Sir grana proizv. 1962 1200-1300, proizv. 1963 1100 do 1200 proizv. 1964 800-900, švicarski Emmenthal 1150-1200, domač Emmenthal 900-1000, gorgonzola 700-750, provolone svež 850-900, uležan 900-950, ovčji sir 850-900, maslo iz centrifuge 1030 do 1050, maslo iz smetane 980 do 1000 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vi- no 9-10 stop. 700-780, mantovan-sko rdeče vino 8-9 stop. 680-740, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-10 stop. 800-890, Raboso 9-10 stop. 725 do 775, Merlot 10-12 stop. 775-875, Reggiano 9-10 stop. 740-790, moti ensko vino 9-11 stop. 740-880, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 650-680, rdeče 670-700, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455-495 lir za steklenico, navadna toskanska vina 8-10 stop. 600 do 700, belo vino iz Mark 660-680, rdeče 660-700, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 695-715, rdeče 12-13 stop. 785-885 lir za stop/ stot. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v ška tlah po 5 kg 190-210 lir za kg, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210-230, v tubah po 200 gr 70-80 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 180 do 190 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg 150-170, droben fižol 220-250, zelene oljke 440450, gobe v oljčnem olju 1900-2150, čebulice v kisu 240-280, paprika 280-310, marmelada 235-245; tuna v oljčnem olju 1150-1250, tunina 650-690 lir za kg. GRADIVO PIACENZA. Rečni pesek 600 lir za kub. meter, živo apno 600, cement tipa 500 730, tipa 600 740, tipa 680 880, tipa 730 895: dvoprekatni votlaki 25x12x5,5 cm 14.000 lir za 1C00 kosov, tri-prekatni votlaki 30x15x4,5 18 tisoč, polna opeka 25x12x5,5 cm 28.000, dvojna opeka 25x12x12 cm 28.000, strešniki vacuum 30 tisoč lir za 1000 kosov. OLJE FLORENCA. Oljčno olje extra 750-770, fino oljčno olje s 3 odst. kisline 580-610, retificirano oljčno olje 550-560, semesko iedilno olje I. 355-358, olje iz zemeljskih lešnikov 365-370 lir za kg. Čedalje večja poraba koruze Vlada bi rada skrčila uvoz - Obeta se dobra letina Letošnja setev koruze se je v Italiji zaključila ugodno. Ako ne bo do konca poletja prehude vročine, ampak ostane vreme še nadalje naklonjeno kmetovalcem, bo letos pridelek obilnejši kakor v zadnjih dveh letih. Največji pridelek so zabeležili leta 1961 — kar 39 milijonov 360.000 stotov; leto kasneje se je zmanjšal na 32 mil. 614.000 stotov (bil je najnižji v zadnjih osmih letih in prav malo višji od pridelka v letu 1955), lani pa je dosegel spet 37 mil. 400.000 stotov. V razvojnem ciklusu gojitve koruze v Italiji so tri faze: prva od prvih povojnih let do leta 1952 (pridelek povprečno okoli 23 milijonov stotov); druga od 1953 do 1957, (povprečno 32 mil. stotov na leto) in tretja pa od 1958. leta do konca 1963 (povprečno že čez 37 mil stotov). Pridelek je v vsem tem času nenehno rastel, niso se pa širile tudi nasadne površine, ampak se te še zmerom krčijo. Med leti 1936 in 1939 so koruzni nasadi zajeli povprečno 1,457.590 hektarov letno, po vojni (do 1957. 1 leta) le 1,250.000 hektarov, od 1957. do 1963. leta pa se je njihova površina skrčila že na 1,100.000 hektarov. V zadnjih letih se je pokazala nujna potreba, da se zveča pridelek koruze; kajti te uvozijo vsako leto več iz tujine. Lani je dosegel uvoz rekordnih 36 mil. 626.000 stotov, kar pomeni, da se je domača poraba lansko leto prvič dvignila na čez 73 milijonov stotov (ako odštejemo izvoz). V prvih 4 mesecih letos je Italija uvozila še enkrat to- liko koruze kakor v istem času minulega leta. To kaže, da do-ihača poraba še vedno narašča. Ministrstvo za kmetijstvo, ki se ukvarja z vprašanjem, kako zmanjšati uvoz koruze iz tujine, se je pred nedavnim uprlo podražitvi koruze, ki jo je predlagala gospodarska komisija pri Evropski gospodarski skupnosti. Slednja bi tako hotela pospešiti proizvodnjo, češ da Evropski skupni trg uvaža preveč koruze in da to negativno vpliva na trgovinsko in plačilno bilanco EGS. Italijani se bojijo, da bi se s podražitvijo koruze dvignile tudi proizvodne cene svinjskemu mesu, jajcem in perutnini, saj predstavlja koruza osnovno hranilno sredstvo za prašiče in perutnino. To bi hkrati privedlo tudi do zvišanja prodajnih cen, s čimer bi hudo prizadeli domačo porabo. Gospodarski list «11 Sole» naglaša, da stališče ministrstva za kmetijstvo ni pravilno, kajti prodajna cena omenjenih treh postavk odvisi pretežno od visokih razdelilnih stroškov Ministrstvo naj rajši poskrbi pravi il Sole, za zboljšanje raz delilnega aparata. Vrhutega na zmanjša davke. Le tako bo mo goče brez vsake škode nadokna diti zgubo, ki bi jo prineslo zvi šanje proizvodnih cen. Proizvod ne cene je treba že tako dvigni ti že zaradi rastočih stroškov za delovno silo in za podjetništvo. Povečana proizvodnost bi morala v prvi vrsti koristiti proizvajalcem. Pametno bi bilo, ko bi odgovorne oblasti še enkrat in še natančneje proučile vprašanje zmanjšanja uvoza in pa povečanja proizvodnosti. tStnlA KMEČKE ZVEZE MEDNARODNA TRŽIŠČA VALUTE V MILANU 23.6.64 30.6.64 Amer. dolar 624,10 624,50 Kana . dolar 575,50 575,— Nem marka 157,16 157,16 Francoski fr. 127,40 127,40 Švicarski fr. 144,75 144,75 Avstrijski šil. 24,165 24,17 Avstral. funt 1383,— 1382,— Funt št. pap. 1745,50 1745,— Funt št. zlat 6250,— 6250,— Napoleon 5950,— 5950,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 78-80 debeli 69-71 BANKOVCI V CURIHU 30. junija 1964 ZDA (1 dolar' 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6870 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSSR GOO kr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 b. fr.) 8,55 švedska (100 kr.) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 118,30 Španija GOO pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,40 Egipt G eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . Cin (stot. dol. za funt) . .... Svinec (stot. dol. za funt) . . . Cink (stot. dol za funt) . ... Aluminij (stot. dol. za funt) . . Nikelj (stot. dol. za funt) . . . Antimon (stot. dol. za funt) . . Lito železo (stot. dol. za funt) . Živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol. za funt) . . Volna (stot. dol. za funt) . . . Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) . . Sladkor (stot. dol. za funt) . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) . Cink (funt šter. za d. tono) . Svinec (funt šter. za d. tono) Kavčuk (penijev za funt) . . SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 15.6.64 23.6.64 30.6.64 143 Vz 140 Vi 139 Va 122 Va 123,— 123 Va 38,25 38,— 37,50 153,— 156,— 155,— 13,— 13,— 13,— 14,75 14,75 14,75 24,- 24,— 24,— 79,- 79,- 79,— 40,75 39,— 44,— 63,50 63,50 63,50 270,— 271,— 271,— 33,15 35,35 35,25 167,5 164,5 166,— 47,— 67 Va 47 Va 22,— 22 Vz 23 Vi 5,- 5,02 4,97 307,— 289,— 296,— 1205,— 1244,— 1230,— 131,— 140,— 136,— 89 3A 92 Vi 91 Va 20 V* 20 */„ 20%, 2792,— 2840,— 2872,— V minulem tednu so na mednarodnih trgih s surovinami zabeležili napredek kakava in nazadovanje cina, cinka ter sladkorja. Tečaji kavi, volni in kavčuku so ostali trdni. KOVINE Tečaj činu je nazadoval tako v Londonu kot v Singapuru. Svetovna proizvodnja je vrgla v prvih treh mesecih tega leta 35.900 ton proti 34.600 ton v istem razdobju lani. Med tem je znašala svetovna poraba 41.300 ton proti 39.100 ton lani. Poraba cina v ZDA se je povečala v preteklem aprilu za 2 odsto, dosegla je namreč 7.285 ton. Tečaj svincu je ostal na kovinski borzi v Londonu pretežno nespremenjen. V Vel. Britaniji bodo predložili zakon, ki pooblašča vlado, da postavi na trg 50.000 ton te kovine. Cena cinku se je na londonskem trgu znižala. KAVČUK Tečaj kavčuku je minuli teden le nekoliko nihal, bistveno pa se ni spremenil na nobenem trgu. Proizvodnja sintetič- Boj črvivosti češenj in višenj nega gumija se je dvignila v prvem tromesečju letos na 670 tisoč ton in je prekosila porabo za 32.500 ton. Ob koncu marca so znašale svetovne zaloge 460 tisoč ton. VLAKNA Cena volni se ni mnogo' spremenila na avstralskih dražbah, zvišala se je nekoliko le na terminskih trgih. Avstralski operaterji računajo, da bodo prodali do konca letošnje sezone še 5 milijonov bal volne za 450 milijonov funtov šterlingov (av stralskih). ŽIVILA Tečaj sladkorja je nazadoval tako v Londonu kakor v New Yorku. Nekatere države proizvajalke nameravajo prodati večje količine sladkorja v tujino po znatno znižani ceni. Cena kakavu se je na newyorškem trgu rahlo dvignila. Strokovnjaki predvidevajo, da bo vrgla svetovna proizvodnja sladkorja v tej sezoni okoli 1,233 000 ton, med tem ko bo svetovna poraba prevzela 1,211.000 ton. Tečaj kavi je ostal trden v New Yorku. Je to nadloga, ki je povzročila tudi letos milijonsko škodo. Plodovi zlasti pozne sorte češenj in višenj so postali črvivi pri dozorevanju in to v kratkem času. Napadene plodove poznamo po tem, da imajo ob peclju majhne temne pegice, kar priča, da so črvive. Črv je bel, brez nog in žre meso ob koščici, črvive plodove trgovina zavrača, ker dobijo neprijeten okus, ne glede tudi na dejstvo, da se potrošnikom črvivi plodovi gabijo. Pri napravi češnjevih kompotov iz poznih hrustavk, ki so delno črvive pa skrbne gospodinje odpecljane plodove denejo za par ur v vodo. Črvi izležejo iz plodov in šele potem jih ukuhavajo. Vprašanje nastane, kako u-spešno zatirati češnjevo muho, ki povzroča črvivost češenj in višenj. To delo je zelo zamudno in tudi drago. Letos so na pr. na Goriškem precej uspešno izvajali škropljenje proti muhi, toda pozne češnje in višnje so pa bile kljub temu črvive. To je znak, da je treba pri zatiranju škodljivca še bolj previdno postopati. Sprejeti bomo morali še druge ukrepe, ki so potrebni za uspešno zatiranje češnjeve muhe. Naj navedemo najvažnejše postopke v ta namen. — Jeseni do spomladi vsaj med zimo odstraniti vse stare pokveke poznih sort in tudi divje češnje, ki so v bližini nasada. Isto tudi razno lepotično grmičevje skupine kosteličenje (lonicera), ker napada muha tudi te plodove, kjer je pozneje leglo za nadaljnjo okuženje. — Masovno precepljanje vseh poznih sort češenj z zgodnejšimi, ki dozorijo pri nas vsaj do 10. junija. Zasilen ukrep je tudi, da pozne vrste češenj obiramo še trde, to je pred popolno zrelostjo, ki so sicer lahko okužene, ker vsebujejo jajčeca, a črvi se še ne razvijejo, posebno ako se češnje hladijo po trgatvi v hladilnikih ali prevažajo v hladilnih vagonih za izvoz. Važno je tudi, da vse prezrele in črvive češnje popolnoma oberemo do zadnjega plodu, pa tudi poberemo odpadle in jih prekuhamo v žganje. Pozimi potem okopamo kolobarje okoli češenj, ter spomladi gnojimo z apnenim dušikom, ki ga istočasno podkopljemo. Včasih pomaga tudi neugašeno apno, ako smo ga potrosili okoli drevesa naslednje leto; s tem uničimo bubice v zemlji. Nekateri puščajo tudi kokoši v nasade, da poberejo to zalego. Važen ukrep je končno škropljenje 8-10 dni po vzletu muhe, ki se ugotovi s sladko vabo v odprti posodi, nastavljene sredi češnjevega nasada, škropilna sredstva: Gesarol — 25 0,4 do 0,5 %, ali Bentox 0,1 do 0,2 %, ali Lindan škropivo 0,3 do 0,5 °/o, ali Lindan. prah 15 do 30 kg na 1 ha površine seveda po drevju. Še nekaj: Predvsem moramo pričeti vzgajati le nizke oblike češenj v glavnem zaradi lažjega obiranja, ki je gotovo eden izmed najvažnejših pogojev za dobičkonosno gojitev tega sadja. Fr. K. Ob tretji vinski razstavi v Nabrežini Prejšnjo soboto so v Nabrežini odprli tretjo vinsko razstavo, ki jo je priredila devinsko-nabrežinska občina. Otvoritvi razstave, ki je trajala do pozne ure v ponedeljek, so prisostvovali tudi predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, predstavniki tržaških oblasti in številni strokovnjaki, ki so se laskavo izrekli o kakovosti razstavljenih vin. Po županovem pozdravu v obeh jezikih, slovenskem in italijanskem, je spregovoril tudi dr. de Rinaldini. Naglasil je, da je nabrežinska razstava velikega pomena tudi za turizem, saj privablja tujce. Ob koncu je izrekel nekaj besedi v slovenščini. Bela in črna vina je razstavljalo 20 kmetov iz Nabrežine, Slivnega, Šempolaja, Prečnika, Praprota, Cerovelj in Medje vasi. Prvo nagrado sta prejela za belo vino Mirko Radovič iz Nabrežine, a za črno Franc Šemec iz Prečnika. Posebno priznanje je prejel tudi Avgust Radetič iz Medje vasi za svoj «merlot». Razstavo si je ogledalo mnogo ljudi iz Trsta in njegove okolice, pa tudi od drugod. Sodi so se med živahnim kramljanjem in brezskrbnim popeva-njem kar vidno praznili. Ljudje so se v velikem številu gnetli tudi pred stojnicami, kjer so Mramorja gre več v tujino Po podatkih tamkašnje trgovinske zbornice so iz kamnolomov v Carrari v prvih treh mesecih tega leta izvozili v tujino 92.220 ton mramorja ali 9.250 ton več kakor v istem času lani. Od tega je bilo 61.220 ton mramorja krajevne proizvodnje, 7.064,3 tone podobnega mramorja prav tako krajevne proizvodnje in 24.140,2 tone mramorja z drugih področij v Italiji. Izvoz je bil namenjen v 48 držav, tako na primer v Polinezijo, Portoriko, Kuvait, na Irsko, švedsko, Tajsko, Kanarske otoke, Japonsko, v Kitajsko, Senegal in Nigerijo. Največ so ga uvozile Združene a-meriške države, za njimi na no vrsti Vel. Britanija, Francija, Nemčija in Belgija. Znatno se je v istem razdobju povečal tudi izvoz iz Masse. Dosegel je namreč 15.063 ton krajevnega mramorja, kar pomeni 4.768 ton ali 46,33 odsto več v primerjavi s prvim tromesečjem minulega leta. Večja proizvodnja cementa, manjša poraba Lani je vrgla proizvodnja cementa v Italiji 22,042.188 ton ali 9 odsto več kakor leta 1962 (1. 1962 za 12,2 odsto več kakor z letom 1961). Proizvodnja je narasla predvsem na jugu, in sicer za 10,7 odsto (7,8 ods. leta 1962), med tem ko se je na severu dvignila za 9,5 odsto (15,1 odsto 1.1962). Povprečna poraba je znašala lani 436 kg na vsakega prebivalca in je glede tega bila Italija na drugem mestu v Evropi (za Zap. Nemčijo). Že samo italijanski jug je po porabi cementa na glavo prekosil Francijo in Vel. Britanijo s 359 kg na prebivalca. Mednarodna trgovina s cementom se polagoma krči, to velja zlasti še za trgovino med Italijo in tujino, čeprav je Italija v zadnjih letih cement sorazmerno v večji meri izvažala kot pa uvažala. Lansko leto se je na primer zaključilo za Italijo s pozitivnim saldom samo 30.000 ton. Ugotovili so, da nenehno naraščajo proizvodni stroški, in sicer v prvi vrsti zaradi višanja plač. Zvišanje plač ima za posledico skrčenje denarne razpoložljivosti za amortizacije in za povrnitev izdatkov za investicije. V poslednjih letih je nastalo v Italiji mnogo novih tovarn ce- menta, kar pomeni, da je ta stroka konkurenčna. Zato se postavlja vprašanje, kako porabiti ves cement, ko pa je nastala v gradbeništvu silna kriza. ŽELEZARSKA PROIZVODNJA EGS Države članice Evropske skupnosti za premog in jeklo so proizvedle v minulem maju 6 mil. 612.000 ton jekla (7,019.000 ton v aprilu in 6,381.000 ton v lanskem maju). Proizvodnja se je zmanjšala v prvi vrsti zaradi številnih praznikov v maju. Nemčija je proizvedla 2,894.000 ton jekla, Francija 1,648.000 ton, Italija 800.000 t., Belgija 678.000, Luksemburg 372.000 in Nizozemska 220.000. IMPEXPORT UVOZ - rzvuz ■ ZASIUMS1 VA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 21) Tel. 50011) Telegr-: lmpexport - Trieste U VA*A; VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVA/.A : TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu prodajali okusen domač pršut, školjke in čevapčiče. Med obiskovalci smo opazili tudi goriškega nadškofa msgr. Pangrazia, ki se je vrnil z birmanja ter je tudi sam pokusil našo domačo kapljico. Vreme in letina v pregovorih Ob kresu se je dan obesil. Kresni večer: Vleče sever dim proti jugu, drugo polletje bo suho. Vleče jug dim proti severu, drugo polletje bo imelo dosti dežja. Ob sv. Petru in Pavlu je rada povodenj, ker sta bila ribiča. »GOSPODARSTVO" Izhaja tedensko • Uredništvo tn uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35,—, za Jugoslavijo din 35.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir • Pošt. tek rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ' ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6 A VT0PREV0ZN1SK0 PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACClO, 3 TeL '28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Tri milijarde za izvoz živega srebra v enem mesecu Proizvodnja živega srebra je tesno povezana z možnostjo njegovega razpečavanja na mednarodnih trgih, posebno spričo o-stre konkurence novih proizvajalcev te kovine. Po znatnem napredku v letu 1960 se je proizvodnja živega srebra v Italiji ohranila na razmeroma nizki ravni. Med tem ko je namreč leta 1960 dosegla 1.912 ton, se je zmanjšala leta 1961 na 1.910 ton, leta 1962 na 1.880 ton, leta 1963 pa je znašala 1.881 ton. V začetku tega leta pe kazala dobro, v prvih dveh mesecih je vrgla 347 ton (proti 225 tonam v istem razdobju lani). Računajo, da se bo letos še povečala. Izvoz živega srebra je napredoval od 1.127 ton leta 1961 na 1.232 ton leta 1962 (za 9,3 odsto) in na 2.611 ton leta 1963 (za 111,9 odsto). V prvih dveh mesecih tekočega leta je dosegel celo 831 ton proti 225 tonam v ustrezajočem razdobju minulega leta (269,3 odsto več). Zanimivo je, da se je izvoz v drugem tromesečju lani kar podvojil nasproti izvozu v prvih treh mesecih. Vrednost izvoženega srebra se je dvignila od 3,6 milijarde lir leta 1961 in 1962 na 7,5 mrd lir leta 1963 in na 3. mrd lir v januarju in februarju letos. IZVOZ SVILE V MAJU Italija je izvozila v maju 23 tisoč 350 kg surove svile proti 14.250 kg v istem mesecu lanskega leta, od januarja do kon-< a maja pa 132.700 kg proti 118 tisoč 600 kg v istem razdobju lani Največ svile je šlo v maju v ZDA, in sicer 6000 kg, mnogo pa tudi v Švico (5500 kg), Irak (4650), Nemčijo (2900) in Francijo (1850), a le malo v druge evropske in izvenevrop-ske države. KANADSKO ŽITO ZA SOVJETSKI PEROLEJ Po neuradnih vesteh namerava sovjetska vlada plačati žito, ki ga bo v bodoče kupila v Kanadi, z izvozom petroleja. To je sporočilo kanadsko gospodarsko odposlanstvo, ki je te dni na obisku v Sovjetski zvezi. Za Kanadčane ni ta vest povsem nepričakovana. Vsekakor bi sovjetski predlog v tem smislu postavil Kanado v kočljiv položaj glede na njene odnose z ZDA. Kakor znano, so namreč ti odnosi že kalni, ker ni Američanom pogodu, da Kanada vzdržuje trgovinske stike s Kubo. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo w I j f t a «2J LJ C O I— I M I «-J A. Gestisce i servizi mere! e passeggeri sulle linee: ADR1ATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADR1AT1CO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU — SUD AMERICA partenze ogni 30 glornt ADRIAT1CO — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIAT1CO — IRAN - IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO OR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La »JUGOLINIJAb accetta il crasporto di merci anche J porti fuori delle linee regolar' TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- «JUCOLINIJA» - RIJEKA - SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN, Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Te lexi: 035-22 in 035-23, Telefoni: 73470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo i. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike MOBILI IIADALOKNO TRST - TRIESTE, ulica XXX Otlobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740 Olavune Pohištva dnoviiB sobo oprema za urade - vozički - iinstnljinu pt;rmitflfix Razstave: VI. Valdirivo, 29 Ul. F. Filsi 7 TRANS-TRIESTE TRST-TRIESTE, Via Donota 3 ■ Tel. 38-827, 31-906, 95-880 Soc. a r. I. UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Konfekcijska trgovina FIMAR TRST C.orso llalia 1 Telef. 29-013 ☆ Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilus. OBIŠČITE TRGOVINO FIMARI adriaimpexs,» TRST, Via de Ha Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135 IMPORT - EXPORI industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo P O Š TA PRENUVUENl Hotel TRG GBERDAN 1- Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah . Dvigalo — Centralna kurjava Trunsmlria S. P. A. IMPORT EX PO RT TRS I (Ji. Cicerone 8-11 Tel. 30-214 Skitu/išče: Scalo Lep: na mi Vse vrste lesa eksole furnirje polie-tere dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo K IJ E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.