ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 «2(111) 287 KONGRESI IN SIMPOZIJI Druga evropska znanstvena konferenca za socialno zgodovino Amsterdam, 5.-7. marca 1998 Namen »Second European Social Science History Conference«, ki je od 5. do 7. marca 1998 potekala v Amsterdamu na Nizozemskem, je bil druženje zgodovinarjev, ki pri razlagi zgodovinskih fenomenov uporabljajo metode družbenih znanosti. Tudi prva takšna konferenca je bila na Nizozemskem in sicer leta 1996 v kraju Noordwijkerhout (prim, poročilo Avgusta Lešnika v ZC 51, 1997, št. 1, str. 129-131). Na amsterdamski konferenci, katere cilj je bila obravnava zgodovinskih fenomenov preko nacionalnih meja, je sodelovalo več kot 300 udeležencev iz vse Evrope. Že uvodoma je potrebno omeniti, da so v poročilu predstavljene le nekatere teme, saj se celotnega dela konference spričo dejstva, da je v njenem okviru potekalo skoraj 220 panelov, na katerih so udeleženci predstavili preko 1000 referatov, ne da predstaviti v teh nekaj odstavkih. Udeleženci konference so se pri svojem delu združevali v tako imenovane »mreže«, v okviru katerih so se ukvarjali z antiko, otroštvom, kriminalno zakonodajo, kulturo, ekonomijo, izobraže­ vanjem, elitami, etničnostjo ter migracijami, družino ter demografijo, geografijo, vlado ter politiko, zdravstvom, delavskim gibanjem, srednjim vekom, nacionalnim vprašanjem, vprašanji t.i. ustnega izročila, s političnimi gibanji, kvantitativnimi metodami, religijo, ruralno zgodovino, zgodovino spolnosti, družbeno neenakostjo, tehnologijo, teorijo zgodovinopisja, urbano zgodovino in vprašanji ženskih študij v zgodovini. Zgodovinarji iz vzhodnoevropskih dežel so obravnavali predvsem problematiko »skritih zgodovin« in novih mitologij v postkomunistični vzhodni Srednji Evropi, pri čemer so izpostavili zlasti vprašanje preganjanja in upiranja. Tako so Longina Jakubowska iz Soesta na Nizozemskem, Agnieszka Zembrzuska (Univerza v Lancastru, Velika Britanija) in Leszek Koczanowicz (Univerza Wroclaw, Poljska) predstavili politično mobilnost poljskega plemstva in njihovih mitov, vprašanje vloge žena v totalitarni državi v povojni poljski literaturi ter vprašanje politike v biografiji. V nadaljevanju tega panela je Csaba Dupcsik (Inštitut za sociologijo v Budimpešti, Madžarska) filozofiral o odkritju vzhodne Srednje Evrope in samorefleksivnosti odkriteljev, Ewa Ignaczak (oddelek za angleški jezik na Univerzi Wroclaw, Poljska) je razpravljala o ženi v posttotalitarni dobi, pri čemer je zlasti izpostavila vlogo časopisov o modi. Dubravka Žarkov (Univerza Nijmegen, Nizozemska) je govorila o starih mitih v novem svetovnem redu, Anna Sosnowska (Poljska akademija znanosti, Varšava) o lokalnem ter mednarodnem diskurzu o spremembah po letu 1989, Maruska Svasek pa o češko-nemških odnosih v obdobju postkomunističnih zgodovin in mitologij. Na enem od panelov so udeleženci konference pod vodstvom Dirka Hoerderja (Univerza v Bremnu, Nemčija) razpravljali o formaciji etničnih grup v okviru naselbin in skupnosti. Brazilska zgodovinarka Tania Regina De Luca (Univerza Sào Paulo) je predstavila etnični razvoj in civilizacijo kot oponenta nastajanju ameriške nacije, Sally M. Miller (University of the Pacific, Stockton, CA, ZDA) pa institucije in mobilnost pri priseljencih v Kaliforniji v 19. stoletju. Stefano Luconi (Univerza Firence, Italija) je razglabljal o etničnem tisku ter o tem, koga so volih ameriški Italijani po drugi svetovni vojni, Elizabeth A. Drammond (Univerza v Berlinu, Nemčija) pa o nemških in poljskih bratskih podpornih organizacijah pred prvo svetovno vojno kot pomembnem delu graditve etničnih skupnosti v ZDA. Poseben panel je bil posvečen migracijam delavcev in imigracijski politiki v ZDA v 19. in 20. stoletju. Mario Menendez (Univerza VIII v Parizu, Francija) je spregovoril o vprašanju strategij pri podeljevanju viz in vplivu le-teh na delavsko migracijo na primeru Haitija in Dominikanske republike. V nadaljevanju tega panela je Lucienne Neraud (Univerza Montpellier, Francija) orisala interesne skupnosti, imigracijsko politiko ter zunanjo politiko ZDA na primeru ameriške kmetijske politike v zvezi z rekrutacijo tujih delavcev, David R. Smith (oddelek za evropske študije Univerze 288 ZGODOVINSKI ČASOPIS » 52 « 1998 «2(111) Bradford, Velika Britanija) pa je primerjal migracijske probleme na območju Velikih jezer z migracijskimi procesi na ameriškem jugozahodu v 19. stoletju oziroma v obdobju svobodne trgovine. Na koncu je Catherine Collomp (Univerza Pariz XII - Val de Marne, Francija) razpravljala o delavski migraciji in imigracijski politiki ZDA v 19. in 20. stoletju. Na panelu o metodoloških vprašanjih pomena intervjuja v zgodovini je Mojca Ramšak z ljubljanske univerze predstavila razloge za anonimnost v biografijah koroških Slovencev oziroma v knjigah s skupnim naslovom »Tako smo živeli«. Zsuzsanna Körösi in Adrianne Molnar (arhiv Inštituta madžarske revolucije leta 1956, Budimpešta) sta razglabljali o intervjujih kot viru za raziskovanje v družbenih vedah, Elena J. Meščerkina (Inštitut za sociologijo Ruske akademije znanosti, Moskva) o biografijah v zgodovini Rusije, ki naj bi po njenem sprožale več vprašanj kot odgovorov, Chris Mann (Univerza Cambridge, Velika Britanija) pa o Jeruzalemu v biografijah. Na koncu je o razredu, politiki in pripovedovanju življenjskih zgodb ter metodah in njihovem pomenu za zgodovinsko raziskovanje spregovoril še Timothy Ashplant (Univerza Liverpool, Velika Britanija). Poseben panel seje ukvarjal z verižnim izseljevanjem različnih generacij na lokalna območja. Udeleženci so govorili o vprašanju preživetja nemških kolonij v Latinski Ameriki in to vprašanje primerjali z integracijskimi procesi v Severni Ameriki v 19. in 20. stoletju (Volker Wünderich; Inštitut za sociologijo Univerze v Hannovru, Nemčija), o problemu mešanih porok pri asimilaciji in amerikanizaciji v ZDA (Joel Perlmann; Ekonomski inštitut Bard College, Annandale on Hudson, NY, ZDA), o nastanku etničnosti od izseljencev do etničnih skupnosti pri vzhodnoevropskih Židih v letih 1890 do 1940 (Ewa Morawska; Univerza Pennsylvania, PA, ZDA) ter o verižnih migracijah pri Madžarih v Haagu v obdobju 1922-1956 (Annemarie Cottaar iz Nizozemske). O vprašanjih perspektiv in problemov komparativne interkulturne historiografije so razpravljali Georg G. Iggers (Oddelek za zgodovino Univerze Buffalo, NY, ZDA), Sebastian Conrad (Svobodna univerza, Berlin, Nemčija) in Jörn Riisen (Kulturno-znanstveni inštitut, Essen, Nemčija). Iggers seje spraševal, kaj je specifično zahodnega v zahodni historiografiji in podal nekaj refleksij v interkul- turnih primerjavah zgodovinskega spomina in pisanja, Conrad je razpravljal o problemih interkulturne primerjave historiografij na primeru nemške ter japonske historiografije, Rüsen pa o tem kako primerjati kulture v interkulturnih komunikacijah. Eden izmed številnih panelov amsterdamske konference se je ukvarjal s teorijami nacionalizma. Tako je Gérard Bouchard primerjal historične študije novih kolektivitet oziroma novih kultur, Hedva Ben-Israel (oddelek za zgodovino Hebrejske univerze, Jeruzalem, Izrael) je govorila o nacionalizmu in historičnem času, Montserrat Guibernau (Univerza Warwick v Coventryju, Velika Britanija) pa o oblikah nacionalizma pri narodih, ki nimajo svojih držav, od kulturne rezistence do oboroženega boja. Konstrukcija in dekonstrukcija identitet je bil naslov panela, na katerem je Ken Lunn (Univerza Portsmouth, Velika Britanija) predstavil etničnost in identiteto ter raso in delavstvo v Britaniji v letih 1900 do 1950, Albert Lichtblau ter Gerald Sprengnagel iz salzburške univerze v Avstriji pa migracije na primeru židovske skupnosti na Dunaju v medvojnem obdobju. V nadaljevanju tega panela se je Suzanne Sinke (oddelek za zgodovino Univerze Clemson, CA, ZDA) ukvarjala z vprašanjem jezika in življenja na primeru Nizozemcev v ZDA na prelomu 19. in 20. stoletja, David A. Gerber (oddelek za zgodovino državne univerze v Buffalu, NY, ZDA) z etnično identifikacijo in večjim projektom individualnih identitet, Matti Peltonen (Univerza Helsinki, Finska) pa z nacionalnim samospozna- njem Fincev v spreminjanju. Poseben panel se je ukvarjal tudi z retrospektivami srednjeevropske historiografije. V okviru tega panela so sodelavci Svobodnega inštituta za nemške in evropske zadeve iz Hamburga v Nemčiji, Lutz Hüttl, Wesma Ludriksone ter Gerda Hüttel predstavili spričevala kapitalistične revolucije oziroma bilanco sprememb v obdobju 1989-1990, možnosti internacionalnega sodelo­ vanja iz perspektive Litvancev ter kroniko vasi kot elementa demokratičnega samospoznavanja. V okviru tega panela je sodeloval tudi Jörn Knacksted iz Hamburga, ki se je ukvarjal z vprašanji socialne zgodovine in pomorske trgovine kot elementom socialne zgodovine. Precejšnja pozornost je bila posvečena tudi vprašanjem obmejnih regij, saj so se s tem ukvarjali kar trije paneli. Na prvem panelu je Henk Van Dijk (Erazmova univerza iz Rotterdama, Nizozemska) predstavil identiteto v odnosu do pokrajine in proučeval medsebojne odnose ter medsebojna vplivanja geografov in zgodovinarjev pri proučevanju tega vprašanja. Nizozemski geograf Hans ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 «2(111) 289 Knippenberg (Univerza Amsterdam) je predstavil inkorporacijo obmejnega mesta Limburg v nizozemsko državo, ameriška zgodovinarja Anderjs Plakans (Državna univerza Iowa v Amesu) ter Charles Wetherell (Kalifornijska univerza v Riversidu) pa geografske meje, etnične identitete in značilnosti demografije ruskih baltskih provinc v letih 1850-1915. Ob zaključku tega panela je Agnes Lewe iz Centra za nemške študije v Nijmegnu (Nizozemska) spregovorila o razvoju mednarodne trgovine na nemško-nizozemski meji v 19. stoletju. Drugi panel je začel s svojim referatom Hanes Grandits (oddelek za zgodovino jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu, Avstrija), ki je predstavil probleme ekonomske in socialne integracije nekdanje habsburške Vojne krajine v Hrvaško v 19. in 20. stoletju. Za tem je Christian Promitzer (z istega oddelka Univerze v Gradcu) spregovoril o vplivu nove razmejitve na lokalne skupnosti na primeru južne Štajerske v 20. stoletju, sodelavca Univerze v Amsterdamu na Nizozemskem, Jan Markusse ter Jan Mansvelt Beck pa o institucionalnih in organizacijskih posledicah nemško-itali- janskega sporazuma v multietnični mejni regiji Južni Tirolski ter o zgodovinskih izvorih nacionalne identitete Baskov v Franciji in Španiji. Na tretjem panelu, ki se je ukvarjal z vprašanji obmejnih regij, je Andrea Kampschulte (oddelek za geografijo Univerze v Baslu, Švica) predstavila avstrijsko-madžarsko mejno regijo kot regijo možnosti in perspektiv v regionalnem razvoju. Walter Leimgruber (oddelek za geografijo Univerze Fribourg, Švica) je nato analiziral vpliv meje na kulturno pokrajino in spremembe teh vplivov na regionalni razvoj, Christian Schulz iz Saarbriickna vpliv prekomejnega povezovanja na razvoj mest ter vpliv lokalnih avtoritet pri tem na primeru regije Saar-Lor-Lux, Nicole Ehlers iz Kerkradea na Nizozemskem pa primerjavo medijskih politik na nemško-nizozemskih ter nemško-poljskih obmejnih območjih. Poseben panel se je ukvarjal tudi z vprašanjem izgonov in prisilnih migracij. Tako je Frank Caestecker (Inštitut za raziskovanje migracij, Osnabrück, Nemčija) spregovoril o spreminjajoči se politiki pregona nezaželenih tujcev v kontinentalni Evropi v letih 1870-1952, Arane Lucija Arbusauskaite (oddelek za sociologijo Univerze Klaipeda, Litva) o nekaterih raziskovalnih problemih družbenih migracijskih procesov na področju Königsberga ter Kaliningrada v letih 1948-1951, Steffen Unferfehrt (Univerza Osnabrück, Nemčija) o migracijah nemških Židov iz nacistične Nemčije, Vanda Kasauskiene (Inštitut litvanske zgodovine, Vilnius, Litva) pa o deportacijah Litvancev v obdobju stalinističnega režima v letih 1940-1951. Na panelu »Etničnost in razvoj narodov« je Slobodan Ilic (oddelek za zgodovino Univerze Bilkent v Ankari, Turčija) predstavil južnoslovanske muslimane med turško dediščino in etnično identiteto, Lius J. Van der Westhuizen (iz Južnoafriške republike) etničnost kot oviro gradnji državnega naroda v novi Južni Afriki, Juan Manuel Carrion (Inštitut za karibske študije Univerze Puerto Rico v Rio Piedrosa) odnose med Portorikom in ZDA v luči rastočega portorikanskega nacionalizma, Kai Strave iz Svobodne univerze v Berlinu pa kmete in gradnjo državnega naroda v avstrijski Galiciji. Panel, katerega sem se tudi sam udeležil, je predstavil primerjalno študijo o ameriških Slovanih v politiki na primera Clevelanda. V tem okviru je zagrebški zgodovinar Ivan Čizmič predstavil politične aktivnosti clevelandskih Hrvatov, Adam Walaszek (Jagiellonska Univerza v Krakówu, Poljska) politične aktivnosti Poljakov, sam pa sem predstavil politične aktivnosti Slovencev v Clevelandu v prvi polovici 20. stoletja. Matjaž Klemenčič