Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisnje Josip Levirnik. Motto: ,,NuIl« Jle« «lnc linon !" Stsri rimljannki preRnvnr. IV. Zgndnjp julro 9. avgusta najdplo mp jp žp na nogali. V <uji postelji in nipd (iijimi Ijudmi se iip poležuje rado dolgo; zlasti pa np, čp človeka priganjajo kake skerbi na nogp. Prpd vsem se mi je bilo trpba ozirati za kako priniprno domače stanovanjp, zakaj, pn dunajskih gostilnicah dplajo s (ujci npkako tako, kakor pravi naš prpgovor, ,,<la np derpjo z nožpm, ampak s pilo*. — Prpliodil spm torpj koj na lešče več nlic in pazil po liMkili, ki so po nipstih navadno razposlavljpni ob vpžnih diirih in naznanjajo spraznjena stanovališea. Vkljnb obilnp hnjp po mnogih ulicali sp mi vendpr o tem pprvem iskanju ni hollo naleteti nič pripravnpga. Blizo Politplmike sloji' prpkrasno sveliščp, cprkpv sv. Karola Borompja. Zidati jo jo dal v zlogu St. Petprskp cprkve v Rimu po ncki zaobljubi zlasti v slavbiuili delili neumprljivi cesar Karol VI.*_) ob času hude kuge I. 1713., kar kažejo tudi dotične podobe nad velikim cerkvenim vhodoin in pa napis: ,,Vota mca reddam in conspectu timentium Deum" (Pred obličjpm bogaboječili rpšil bom obljube svojp"). Znotranje te podolgasto - okrogle cerkve, ki ima ob ladiji — ktero nadkriluje visoka derzovito poslavljena kupla — prislonjena na dve večje in čvetere manjše kapele, je z marmeljnom in presnimi slikarijami prezalo okinčano. Prav po naključju najdeli smo se bili ravno v tej cerkvi nekteri slovenski učitelji. Gospodarstvena šola se namreč ni pričpla s kako javno božjo službo; kpr pa •) Znamenita knjiga: ,,IHonumenta augusta carolina" . ki pa je že kaj rciika kje, popisuje stavbina dela tega verlega in pobožnega cesarja. Tudi stara semerniska ceeta. in — če se ne motim, — naša Ijubeljska. so njegove naprave. Pis. smo v domačili šolali čuli mnogokrat opomin: ,,Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo", nam je že torej poštena slovenska navada (udi na tujem velevala, ravnati se po tem. — Ob 8. nri šli smo k Politeliniki, kjer je učileljev že vse mergolelo. Kar sp nas Slovencev še ni poznalo po obrazu, šli smo za glasoni, in kmali podali si v znamenje pobratimstva svoje desnice. — Prej da vas v duliu vpeljem, dragi sobratje, v znotranje politehnične prostore, misiim, da je prav, če si ogledamo to višje obertnijski izobražrnosli posvečeno hišo nekoliko od zunaj. Šteje se ona k videmskemu okrogu. Obširno poslopje nam je to, ki ima dva nadstropja in dva dvora; pa je tudi kaj zalo pozidano, zlasti sprednja slran kaže dovolj očitno, da vstalo je iz (al na cesarski iikaz. Čelo ima palači fnako nad velikitn vliodom postavljeuih šestero stebrov, ki segajo mimo pervega in drugega nadstropja celo gori do podslrešja, kjer ob robn stoji rajda kipov. Pod temi kipi se bere nemški napis: ,,Der Pflegc, Erweiterung, Veredlung des Gpwerbefleisses, der Biirgerkiinsie, des Handels. Franz der Erste". — To krasno poslopjfi je bilo doveršeno I. 1818. — Pred Politrhniko razprostira se mali perivoj, čigar zelenje ntrudenemn očesu kaj dobro de in s senco in mnogimi za počivanje napravljenimi klopmi kaj prijazno k sebi vabi. *} Sredi tega perivoja stoji poslavJjenspominek slavnegaJožefa Hessel-a, iznajdenika barkinega vprdla (Scliiffsscliraube}. Na visokem kamnilem podnožju stoji' po slovečem uniftnikii Fernkornii vlili kip Resselnov, bistroumnega moža, klerega je zasačila smcrt na nekeni popotovanji skozi Ljubljano, kjer so ga pri sv. Krištofu pokopali v liladni grob. Podnožje oraenjenega spominka nosi sledeči napis: Josefo Ilessel patria austriaco, qui omniuni prior rotani cochlidem pyroscaphis propellendis adplicuit anno MDCCCXXVII monimentum posit MDCCCLXH. **) •) Velikokrat smo pozneji med ukom. ntrudeni od dolgega sedenja, o tako imenovanih ,,akademisches Viertel" prihiteli na ene trenutke v ta peri- Tojček, da bi se nam nekoliko poravnale sklučene kosti, potem pa smo *li zopet v ncne dvorane. Pis. *•) Po našem n. pr.: Jožefu Reseljnu. avstrijanskemu rojakn, kteri je zined vseh pervi zavito (poižasto, vertilasto) kolo rabil v poganjanje parnih ladij (parobrudev) I. 1827. — Spominek postavili 1. 1862. Pia. Ker meniin, da sega moj, akoravno poveršni spis vender le kolikor toliko tudi v zgodovino našpga šolstva, naj navedem tii tudi še imenik velpučenih gg. docentov, kakor tudi zaznampk predpisanih naukov gospodarstvenp šolp. Gosp. Bisching Ant., profesor na vidpmski kora. višji realki, podučeval je naravoslovje v I., fiziko pa v III. razrpdu. Gosp. Grossbaupr Franc, c. k. profesor na gojzdnarski akademiji v Mariabrunnu polpg Dnnaja, učil jp gojzdnarstvo v vseh treh razredih. Gosp. Hayek Gust., profesor na višji realki VIII. dun. okraja in asistent na c. k. Politehniki, učil jp naravoslovje v II. in III. razredu. Gosp. Hecke VVacl., c. k. profesor gospodarstva, učil jp gospodarstvo v I. razredii. Gosp. dr. H o r n i g E m i 1, c. k. svetovalec in prof. kpmije na c. k. višji rpalki v III. dun. okrajii, učil jp kemijo v II. razredu. Gosp. dr. Krafft Guido, nam. profesor v Ogers. Starena gradu, podučeval jp gospodarstvo v III. razredu. Gosp. Kohlpr AViljelm, nadvertnar c. k. višje gosp učilnicp v ogersk. Starpmgradu, noil je sadjprpjo in vprtnarstvo v I. in III. razredu. Gosp. dr. Maly Rih., c. k. profpsor nipdic. kfrurg. ueilnice v Olomucu, učil je fiziko v I. razredu. Gosp. dr. Mpd. Melicher F., učil je ebelarstvo v vseh treh razredih. Gosp. dr. Fil. Moser Ignaci, c. k. profesor kpmijp, nčil jp ta nauk v I. in III. razredu. Gosp. dr. Reitlechner Karol, ravnatelj gosp. srednje šole v Modlingu, učil je fiziko v II. razrpdu. Gosp. P. Schirnhoffer Gerhard, kapi<ular zavoda lilienfeldskpga, učil je sadjerejo in vertnarstvo v II. razredu in gosp. dr. Wilhelm Gust., prof. gospodarstva na Joaneumu v Gradcu, učilje ta nauk v II. razredu. CDalJe Pr'h)