^•b dvanajsti uri se je lotil Maribor svojega regula cijskega načrta. Postavil je program, ki osvetljuje urbanistične potrebe Maribora za dolgo vrsto let v bodočnost. Program se naslanja na dediščino, ki nam je bila zapuščena in zasleduje, oprt na geomorfološka, sociološka in tehnična dejstva bodoči razvoj mesta. Del programa obsega načrt, po katerem se bo posto poma izvršilo zdravljenje obstoječih delov mesta, ki hirajo v prometnem, zdravstvenem ali lepotnem oziru. V tem načrtu je postavljena tudi potreba po regulaciji središča Maribora, Glavnega trga. Naglašam, da predstavlja ponatisnjeni načrt zgolj študijo, eno izmed variant, ki so nastale prav na oni podrobni in sistematični način, kot se vrši delo na celotnem regulacijskem načrtu. Trg leži v starem jedru mesta, zdelo se mi je torej potrebno, zasledovati glavne obrise njegovega razvoja in če mogoče povzeti vse dobre zanetke in vrednote, ki so nam jih zapustile prejšnje generacije. Mariborski trg ni nastal v stremljenju po zavest nem lepotnem cilju. Je delo generacij brez enotne volje posameznika za celotno tvorbo — produkt po časnega razvoja in ekonomskih prilik. Trg »March- burg« obstoja že konec XII.stoletja in z njim v glavnem zasnova Glavni trg. Nastal je nad mostom, na obrežni terasi, kjer sta se združili cesti z Dunaja in s Ko roške, da skupaj premagata Dravo. Stari načrti nam kažejo povsem zazidan trg, ki je moral biti čudovito zaključen, tem bolj, ker so dopuščale mnogokrat lom- ljene, zavite ulice z izzidki očesu le kratek pogled. To zaključenost je zadela 1. 1906. katastrofa in jo za vselej uničila, ko so porušili zgradbe, ki so v si. št. 1. črtkano vrisane. Po dolgotrajnih debatah so določili traso novega državnega mostu v prometni črti da našnje Aleksandrove ceste in Gosposke ulice. Prvi ukrep v tej smeri je bila odstranitev blokov na vzhodu trga: ogromna odprtina je zazijala in nastala je ona druga polovica Glavnega trga, ki se tako očito razli kuje od starega dela. Današnji Glavni trg obstoji iz dveh delov, iz starega dela s starimi zgradbami svoje vrstne razsežnosti in parcelacije njihovih zemljišč ter iz novega dela z novimi zgradbami znatnih izmer, zlasti v višino, čar starega trga, ki mu ga je dala nje gova tako popolna zaključenost, bogata variacija različnih, a enotnih vtisov, skladno sorazmerje nje gove razsežnosti do merila obdajajočih ga zgradb, je bil v svojem bistvu zadet in uničen. Z nezaključeno vzhodno stranjo je postal trg pust, zgradbe neznatne — prostor se je razblinil, ker je odpadel bistven ele ment. Ne morem se spuščati na tem mestu v kritično presojo o upravičenosti za to urbanistično dejanje, ki ga je storil predvojni Maribor in je bilo z izbrano traso novega mosta potrebno. Ugotavljam le vpliv, ki ga je imelo na fizionomijo trga. Ta vpliv je bil v lepotnem oziru porazen in je tu jedro estetske plati regulacije Glavnega trga. Današnjo situacijo, situacijo, s katero mora raču nati projektant, prikazuje si. št. 2. Longitudinalna razsežnost trga, ki jo je kazal že tloris starega trga, SI. 1. Staro stanje Glavnega trga pred graditvijo drž. mostu K ŠTUDIJI ZA REGULACIJO MARIBORSKEGA GLAVNEGA TRGA ING. AR H. J A R O S L A V ČERNIGOJ 152 KRON I K A KRONIKA 153 SI. 2. Današnja situacija Glavnega trga se je povečala za skoraj še eno dolžino. Iz vzdolžnih profilov je mogoče posneti, da sta stari del in novi del višinsko ločena: ploskev novega dela je višja od starega, ker stremi za višinsko zvezo z lokom držav nega mosta. Baš ta višinska razlika je dala migljaj za estetsko razčlenitev obeh delov Glavnega trga in pobudo za motiv, ki ureja komplicirane višinske raz mere starega dela. Stari del je tlakovan s slikovitimi mačjimi glavami in ima nekako v optični sredini Ma rijino znamenje, obdano s skulpturami svetnikov. Stari del nima gradbene dominante, čeprav stoji tu magistrat s svojim stolpom in Alojzijeva cerkev; obe zgradbi ležita v vzdolžnih stranicah starega trga in zato ne obvladata slike. Zgradbe na tem delu Glav nega trga so dvo- in enonadstropne ter ozke, vse stare, razen dveh na obeh krajnih koncih, a jim je neka terim predvojna doba nadela novo fasado renesančnih oblik. V celoti nudijo še vedno znatno mikavnejšo sliko od zgradb na vzhodu in jugu novega dela, ki so jih zgradili in projektirali predvojni in povojni graditelji brez vneme in hotenja. Nujno je treba rešiti pro"blem prometa na Glav nem trgu. Ta promet ni zgolj lokalnega značaja za mesto, temveč je tudi tranziten, ker poteka preko edi nega mosta za vozila, ki spaja oba bregova Drave. Promet pešcev na Glavnem trgu je tržnega in tran zitnega značaja. Na starem delu trga in na delu no vega je mariborski živilski trg. Važno je tudi dejstvo, da je novi del Glavnega trga izhodišče številnih avto busnih prog. Dosedaj ni bilo, razen velikega otoka na novem delu, v prometnem oziru ukrenjeno nič in je zaradi tega promet docela neurejen. Posebno se to opaža ob začetku in koncu delovnega dneva, kadar utripa promet pešcev najmočneje. Rešitev terja torej raztrgano lice Glavnega trga, zamotane višinske prilike in neurejeni promet. Na mesto nekdanje zakl j učenosti, ki je ni več mogoče doseči, naj obvladuje trg enoten nov motiv — v za meno za izgubljene vrednote. Ta motiv naj bo do sežen z najmanjšimi sredstvi, pri čemer mislim na umetniška, a — last not least — tudi na finančna. Hrbtenico regulacije trga daje rešitev prometa. Predvidena sta dva velika otoka z velikimi loki. Ta dva otoka potisneta ves promet z vozili na robove trga. Kot tranzitna prometna žila z dvosmernim pro- SI. 3. Študija nove regulacije Glavnega trga 154 KRONIKA metom pa je dimenzionirano le cestišče na severni strani. Na jugu služi ozko dimenzionirano cestišče zgolj dovozu, kretanju avtobusov in izvoščkov. Go sposka ulica je povsem izvzeta prometu vozil — iz- vzemši dovoza seveda — pločnik na severni strani Glavnega trga poteka torej nepretrgano od Vetrinjske do Stolne ulice. S prometno ureditvijo je podana tlo risna odločitev obeh delov trga. Oba dela sta tudi po značaju prometa kolikortoliko diferencirana: stari del trga ima v glavnem promet tržnega značaja, vzhodni, novi del promet tranzitnega značaja. Ta lo čitev seveda ne more biti precizna, vendar zadošča za spoznanje, da je treba obrniti glavni tok pešcev na vzhodno stran trga, kjer je otok urejen za prehod v poljubni smeri. Oba dela Glavnega trga se torej razlikujeta po po stanku, po značaju obdajajočih jih zgradb in po zna čaju svojega prometa. Zdelo se mi je torej pravilno, obravnavati oba dela tudi v formalnem oziru raz lično. Stari del ima nenavadno komplicirane višinske prilike, ki jih prikazujejo prečni in vzdolžni profili si. št. 2. Te višinske prilike rešuje načrt z amfitea- tralno projektiranimi terasami. Najhujšo višinsko razliko urejuje stopnišče na jugovzhodnem koncu starega dela. Otok, na katerem se bo vršilo tržno živ ljenje, pada enakomerno, a za oko komaj opazno, proti jugu. Ker bo os novega otoka s svojimi tera sami poudarjena, je prestavljeno Marijino znamenje v to os, in sicer na skrajni zapad. Ta prestavitev je tem bolj upravičena, ker je soha s svojimi skulptu- rami izrazito frontalna. Na najnižji točki otoka, ka mor sili voda po zakonih, ki so ji dani, je projektiran nizek vodnjak — pendant k Marijini sohi na na sprotni strani. Za tlakovanje tega otoka naj bi se uporabil obstoječi tlak, ki je slikovit in s katerim se morejo s skromnim ornamentiranjem poudariti dolge linije, ki jih podajajo posamezne terase in se vse ste kajo k vznožju Marijine sohe ter pripravljajo pogled na njo. Glavni motiv novega dela Glavnega trga, ki naj vrne staremu vsaj nekaj nekdanje zaključenosti in nekdanjih izmer, je vrsta topolov, ki obkroža ve liki prometni otok. Ti naj tudi ustvarijo prehod k velikemu merilu, ki je podan z velikimi stavbami. Na notranji strani otoka bo nastal s topoli nov za ključen prostor s svojo lastno osjo. Na vzhodni strani paviljonska zgradba ne previsokih izmer — po svoji legi in velikosti kot nalašč prostor za umetniški pa viljon Maribora. Pred paviljonom ugoden prostor za spomenik s figuralno rešitvijo. Ob Bergovi hiši, ki se končuje s požarnim zidom, je potrebna zgradba, ki bo zaključila vrsto hiš na južni strani novega dela. Poleg tega novega trakta je projektirano široko stop nišče k sprehajališču ob reguliranem Pristanu, ki se bo začelo ob železniškem mostu in končalo na Mari borskem otoku. Več naj pove načrt — ti stavki prikazujejo zgolj osnovne smernice gledanja in rešitve problema: na črt dela zavestno s skromnimi sredstvi. Lahko bi bil bolj na široko zasnovan, velikopoteznejši. Manj glede starega dela Glavnega trga, ki s svojim starikavim, simpatičnim okoljem ne prenese in ne rabi preve likih operacij ter je tu najmanjša mera ukrepov naj boljša kot glede novega dela. Tu mislim na korekturo kake gradbene črte novega dela, na njegovo delno za- zidavo, ki bi gotovo radikalnejše rešila estetski pro blem, ali celo na porušitev bloka med Gosposko, Jen kovo in Vetrinjsko ulico. Vse to bi dalo projektiranju docela drugo lice in bogate, nove možnosti. S težavo sem se ubranil vseh teh izkušnjav in ostal na trdih tleh realnosti naših dni in sredstev: hotel sem načrt, ki naj bi bil podlaga za dejansko uresničenje regu lacije Glavnega trga in ne pobožna fantazija zane senega arhitekta.