GOSPODAR
LETO 1933	16. AVGUSTA	STEV. 14
O sušenju sadja
V predzadnji štev. .^Gospodarja« dne 1. avgusta je bil govor o sadnih sušilnicah. Sedaj, ko sadje zori in bo treba sušilnice zakuriti, morda ne bo odveč, ako spregovorimo nekoliko o sušenju s samem, ki je žal prišlo tako zelo ob ve-
■..... ljavo. še pred 30 ali 40 leti so pri nas
splošno sušili tepke in češplje, ponekod tudi jabolčne krhlje. Dandanes nasuši-kaj malega le še tu pa tam kak posameznik. Večina sadja, ki ni za prodaj, gre v mlin za sadjevec ali pa v sod za žganje — torej le za pijačo. Pa bi bilo zelo koristno in potrebno v vsakem gospodarstvu, ko bi naSušili, kadar je sadje, vsaj toliko, da bi imeli za zimo in za pomlad, dokler ni svežega pridelka. Zato pa nujno opozarjamo gospodarje in gospodinje, da se zopet popri-mejo stare in tako koristne navade in v večjem obsegu začno obračati dragoceni sadni pridelek bolj v hrano in sicer v zalogo za poznejšo letno dobo.
Za sušenje so posebno primerne hruške, jabolka in č e š p 1 j e. Sadje obeh pečkastili plemen sušimo, ako je drobno, kar celo. Debelejše pa režemo v krhlje, včasih tudi lupimo, zla-| sti če hočemo dobiti lepšo in ckusnejšo robo. Jabolka se posebno lepo in hitro suše, ako jih olupimo, izpahnemo pešči-šče in z režemo na % cm debele obročke. Žlahtne hruške s sočnim, belim mesom (n. pr. avranško, amanliško, viliamovko i dr,), režemo po dolgem čez muho iu pecelj v polovici ali v četrtine. Navadno jih ne lupimo, ker imajo žlahtne hruške prav lahko užitno kožo. Moštnice pa mo-L rajo biti za sušenje mehke (medne). Sn-; širno jih vedno cele in v koži.
Vse 2a sušenje nam?njeno sadje naj bo popolnoma zrelo in zdravo. Silno nespametna je misel, češ da je v to svrho dobro tudi nagnito in črvivo
sadje. Kdo bo pa rad užival tako robo. ki je brez pravega okusa in s črvojedi-no pomešana? Paziti je tudi, da je sadje popolnoma čisto in snažno. Sicer pa lahko uporabljamo za sušenje slabejšc. kakovost, ki ne velja več za prodaj kot namizno sadje. To velja seveda bolj za jabolka in hruške, ne pa toliko za češplje, od katerih da prvovrstno suho robo le prvovrsten svež sad.
Kjer nimajo sušilnice, suše sadje bolj na malo v peči, na peči in na štedilniku. Tako sušenje grt- sicer počasi in v majh-nih količinah, vendar pa nasušimo tudi na ta način lepo zalogo, ako začnemo takoj poleti, ko začne zoreti poletno sadje in nadaljujemo neumorno tja do pozne jeseni. Ker moremo naenkrat sušiti prav malo, zato pa sušimo lahko 3—4 mesece vsak dan.
Kdor ima pa sušilnico, mora vrediti sušenje tako, da pripravi v to svrho večje množine surove robe naenkrat, da suši zapored dan za dnem, dokler ni posušil vsega, kar je v to svrho pripravil. Češplje n. pr. začnimo sušiti šele tedaj, ko bodo že močno zrele, da rade odpadajo, ako drevo potresemo. Ko začno pri peci ju veneti, so šele prav sposobne za sušenje. Takrat imamo naenkrat dovolj robe za sušenje in delamo lahko kar zdržema, da se sušilnica nič ne ohladi, dokler nismo gotovi z vso količino.
Pečkasto sadje (jabolka in hruške) se razmeroma lahko in dosti naglo suše. zlasti ako so plodovi razpolovi jeni ali se bolj na drobno zrezani. To sadje ima namreč bolj čvrsto, manj sočno meso. Nič ne škoduje, ako ga takoj izpočetka deuemo v precej hudo vročino. Še celo prija mu, ako se površje naglo posuši, ker obdrži svitlejšo barvo. Bolj težavno iu počasno je sušenje fešpelj, ki jih moramo pa izpočetka razgrevati prav počasi. da se površina ne zasuši. Ko bi
loe
djali sveže češplje takoj v hudo vročino, bi se gornja plast naglo posušila, luknjice v koži bi se zaprle, iz notranjosti bi hlapi ne mogli na dan in bi raznesli gornjo plast — češplje bi pokale in izcejale sok. Šele potem, ko se jim začne koža grbančiti, sme toplina v sušilnici poskočiti do 80—85° C — bolj pa tudi. takrat ne. Proti koncu sušenja mora toplina zopet nekoliko odnehati. To stopnjevanje topline v sušilnici dosežemo deloma z vravnavo kurjave, deloma z ventilacijo in zlasti s pravilnim premikanjem les. Lese s svežimi češpljami polagamo v sušilnico tjekaj, kjer je toplina najmanjša in jih potem vsako aro ali kakor sušenje napreduje, pomikamo bolj in bolj na vroče.
Češpljam jako prija, ako sušenje za nekaj ur prekinemo, ko so že na pol suhe. Posebno pospešimo sušenje, ako postavimo lese med tem časom na suh prostor, kjer je prepih ali celo na solnce.
H.
Odstavljanje telet
Pri vzreji goveje živine delajo mnogi živinorejci ob odstavljanju telet težke napake s tem, ker jim prezgodaj odvzamejo mleko in jih začno krmiti s težko prebavljivo sirovo krmo. Mnogi odstranijo tele od krave že po 3—4 tednu, ker se polakomijo po denarju, ki ga dobe za mleko. Tele priveze jo k jaslim polnim suhega sena. Žival postane gladna, skuša si utešiti lakot s senom, četudi ji je želodec navajen še na sladko mleko. Ker z zavžito krmo ne dobi dovolj hrane, hujša od dne do dne bolj in čez par tednov imamo v hlevu trebušnato, mršavo, kuštravo živinče brez vsakega pravega iivljenja. Mnogo telet v tej dobi pogine. Kar jih pa ostane, se jim ta neprimerna sprememba v krmi pozna vse življenje.
Vzlic temu, da marsikateri »brihtni« živinorejci opazijo na svoji živini te po-greške, jih to ne izmodri, kajti sveto verujejo v napačni nauk: »da mora tele najprej izgubiti mlečno meso, potem šele se začne dobro razvijati.« Posledica takega ravnanja je pač, da imamo v naših hlevih toliko telic in junčkov, ki so
v starosti pol do enega leta manj vredni kakor teleta petih tednov.
Da tako neumestno odstavljanje preneha, hočemo ponovno' opozarjati na to napako tiste laslnike živine, ki se še vedno drže starih navad, ter jim zabičiti, »da mora mlečno meso pri teletu brez vsake izgube preiti v pravo meso«. Po tem se bo tele že. v prvem letu boljše razvilo, nego vso poznejšo dobo.
Glavna načela pri odstavitvi telet
Teleta odstavljamo po 6—8 tednu; mnogokrat pa tudi pozneje, če hočemo vzgojiti visoko vredne plemenske živali. Vsako odstavljanje se vrši polagoma, ne na enkrat. Že v tretjem tednu moramo mladiču v nizkih jaslih pokladati drobno seno, najbolje otavo, da se igraje privadi novi krmi iu se ji želodec prilagodi. Pozneje mu začnemo dajati tečna krmila, v začetku v obliki oblode: otrobi, ovseni zdrob, koruzni zdrob, laneno seme in slično, kar naj nadomesti tečno mleko. Ko prenehamo s polnim mlekom, je zelo koristno nuditi mu posneto, če ga imamo na razpolago. Čim dalje ga dobi, tem krepkeje se bo razvilo. — To so poglavitne smernice pri odstavitvi in vzreji telet. Važno je pa vedeti, zakaj moramo tako postopati.
Delovanje govejega želodca
Goveji želodec tvorijo štirje deli: vamp, kapica, devetogubnik in siriščnik. Prvi trije so nekak razširjen požiralnik za shrambo užite hrane, šele četrti del želodca, siriščnik, je pravi prebavljalni organ. — Vamp pri doraslem govedu si moramo misliti kot shrambo, v kateri se krma godi, da postane sposobna za prežvekovanje; v njem kakor tudi v kapici se ne prebavlja. Iz obeh prihaja krma nazaj v gobec, kjer se vnovič prežveči in potem gre naravnost v devetogub. Ta pa stiska in preceja prežvečeno krmo v siriščnik, ki jo prebavlja; le ta ima žleze, ki izcejajo želodčni sok za prebavo.
Vamp in kapica sta ob rojstvu teleta polovico tako velika kakor siriščnik. Pri šestih lednih tednih obsegata dve tretjini tega; z dvanajstimi tedni sta še enkrat večja in pri štirih mesecih štirikrat
večja; to slednje razmerje ostane potem nekako za vse življenje. Posamezni deli želodca pri teletu menjajo ob spremembi hrane svojo velikost in različno delujejo. Dokler teleta sesajo samo mleko, se to prebavlja izključno v siriščniku. Ko pa začne tele uživati rastlinsko hrano, prično delovati trije predželodci (vamp, kapica in devetogubnik) in zavzemati večji obseg; največji med njimi je vamp.
Posledice nepravilnega prehranjevanja teleta
Ko smo si glede delovanja govejega želodca na jasnem, oglejmo si prehrano pri teletu. Takoj po rojstvu uživa tele samo mleko, ki ga prebavlja siriščnik. Trije predželodci pa ne delujejo, ker za to še niso usposobljeni. Mimogrede bodi omenjeno, da prvo mleko po otelitvi, mlezvo, mora tele zavžiti, ker mu ta očisti želodec in čreva, ki so zasližena. z neko smolnato snovjo. Če pa tele odstavimo naenkrat že po 4—6 tednu ter mu začnemo pokladati samo težko prebavljivo sirovo krmo, bo žrlo, kar bo imelo pred seboj, samo da si pomiri glad in napolni predželodce. Ti pa še niso v stanu pripraviti krme za prežvekovanje, zato ne dobi tele dovolj hrane za telo. Posledica te nezadostne prehrane je, da se pri rašči poveča trebuh, vamp, medtem ko ostanejo drugi telesni deli slabo razviti. Pri takem teletu je zadnja stran ozka, prsa so stisnjena, noge tanke in šibke," žival je mršava, zakrknjena, raz-kuštrana. Od takega teleta ne moremo pričakovati, da postane dobra plemenska žival. In če ogledamo v hlevu take pokveke, si lahko takoj napravimo sodbo o živinorejcu.
Kako tele pravilno odstavimo
Če hočemo pri teletu zamenjati mleko s sirovo krmo, moramo najprej privaditi prebavne organe na njo. Že po tretjem tednu mu pokladamo sladkega sena, najrajši otave. Iz nje bo sicer želodec črpal le malo hrane, ker še ni za to usposobljen, vendar se bodo predželodci polagoma razširili in razvili v takem obsegu, da bodo lahko vsak dan več
sirove krme sprejemali ter jo začeli pri pravljati za prebavo. Do šestega tedna s» se predželodci že tako razvili, da lahk< začnemo z odstavljanjem, in to le po lagoma.
Sesajoča teleta
Teleta, ki sesajo, kar je pri nas sploš na navada, se običajno pripuščajo po tri krat na dan. V sedmem tednu izmolze mo kravo, še preden tele sesa ter mi pustimo nekaj manj mleka nego navad no. Po vsakem sesanju je tele še lačno zato mu nudimo razen sena nekoliko tc ple oblode ovsenega zdroba ali kuhane ga lanenega semena v vodi ali v posne tem mleku. Ovsa in lanenega semena da. 1110 v začetku po 4—5 dkg in stopnjuje mo to množino pozneje do pol kilogrami na dan. Ta krma je lahko prebavljiva tečna, ima mnogo beljakovin, tako da popolnoma nadomesti mleko. V osmem tednu pripuščamo tele samo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, v devetem tednu samo zjutraj in z desetim tednom ga sploh več ne pripuščamo. Tele je odstavljeno. Želodci so se mu medtem že tako razvili, da lahko prebavijo boljšo sirovo krmo. Naravno, da mora še nadalje slediti tečna krma, kakor zgoraj navedena, kajti mlado telo potrebuje mnogo belja-kovinastih snovi.
Napajanje telet olajša odstavljanje
Mnogo lažje je odstavljanje tam, kjer teleta kmalu po porodu napajajo z mlekom iz napajalnikov. Tu se po šestem tednu vsaki dan nadomesti pol litra polnega s pol litrom posnetega mleka; seveda kjer s takim razpolagajo. V približno 14 dneh do treh tednih ostane teletu samo posneto mleko, naravno pri tečni krmi kakor navedeno. Tečno krmo tvorijo zdrobljen ali zmečkan oves, grah, v sili tudi ječmen, ali v gosto juho skuhano laneno seme ali oljnate tropine. Ta krmila vsebujejo dovolj beljakovin, ki jih tele potrebuje za razvoj mišičevja, kosti in vseh ostalih delov telesa. Sčasoma mu odtegnemo tudi posneto mleko in ga nadomestimo z vodo.
Pozneje pride na vrsto tudi druga krma: zelena trava, detelja, lucerna, gra-
žica, potem pesa, repa, Korenje, kar vse ugodno vpliva na raščo in dobropočutje mlade živali. Nujno potrebna je tudi paša ali vsaj tekališče, da se tele naskače in se mu udje in kosti bolje razvijejo. Brez pregibanja na prostem tudi zdravje ni popolno.
V splošnem se moramo držati načela, da je teletu dajati tam, kjer je to mogoče, posnetega mleka tako dolgo, dokler je to gospodarsko upravičeno. Pozneje pa skozi yse prvo leto beljakovi-aasta tečna krmila, ki naj dobro prehra-aijo mlada telesa, da se razvije iz njih iobra molzna in plemenska živina. Dobra živina ima še vedno primeroma dobro ceno, medtem ko se za slabo nikdo na sejmih ne zmeni. Če bodo vsi živinorejci upoštevali te nasvete, bo naša živinoreja dobro napredovala in donašala kmetijstvu večjih koristi nego dandanes.
Snainost pri molži
Konec.
Živine ne krmimo pred in med mol-jenjem, pač pa jo krmi šele po končanem molzenju. Tudi nastiljaj živini le po molzenju. Pred molzenjem poravnaj nasteljo pod mlečno živino le tam, kjer je to neobhodno potrebno. Ko namreč krmimo in nastiljamo, nastane v hlevu vedno več ali manj prahu, ki se le počasi poleže in bi ga lahko prišlo veliko v mleko, če bi se krmljenje in nastilja-nje izvrševalo pred ali med molzenjem. Krma in nastil morata biti zdrava. Ne uporabljaj za nastiljanje takšne stelje, ki je plesniva, zaduhla ali drugače pokvarjena. Živini daj na razpolago suho in snažno ležišče. To lahko dosežeš z rednim odstranjevanjem gnoja, z nasti-ljanjem in večletnim poravnavanjem nastelje pod živalmi.
Vso mlečno in tudi ostalo živino sna-žimo vsaj enkrat, še bolje pa dvakrat na dan. Ž rednim snaženjem živine tudi zabranjujemo, da ne pride raz živali toliko nesnage v mleko, kakor bi jo sicer prišlo. Pred vsakim molzenjem osnažimo tudi vime in seske, odkoder pride lahko še največ nesnage v mleko. Če vime in seski niso umazani po blatu.
zadostuje že, če jih dobro obrišemo s čedno slamo ali pa s čisto suho in mehko brisačo. Seveda je treba brisačo po vsakem molzenju čisto oprati in posušiti. Ako pa je vime s seski vred umazano ali zamazano, ga je treba najprej dobro umiti z mlačno vodo in milom in takoj nato temeljito obrisati in posušiti s čedno brisačo. Umivanje vimena in seskov je še posebno potrebno, ako imajo živali drisko. Ob tej priliki je treba tudi pripomniti, da moramo uporabljati za umivanje vimena posebno v to določeno posodo. Molžnjak naj se uporablja le za molzenje in nič drugega. Tudi ife umivaj vimena vseh krav z eno in isto vodo. Za umivanje vimena vsake krave vzemi čisto mlačno vodo.
Posebno važno je, da molzemo mleko v čedno posodo. Vso posodo, ki jo rabimo pri molzenju, držimo čedno in jo po vsakem molzenju temeljito pomi-jemo. Najprej dobro splahnimo posodo z mrzlo vodo in nato jo temeljito pomij-mo v vroči vodi, v kateri smo pred pomivanjem raztopili tudi nekoliko sode. Nato jo še dobro splahnimo z mrzlo čisto vodo in denimo sušit na solnce ali pa v prostor, kjer je čist zrak in če mogoče prepih. Pri leseni posodi rabimo mesto sode raje apneno vodo ali apne-ni belež. Če pomivamo leseno posodo s pomočjo sode, postane les temen in ga soda razje, v tem ko postane po apnu gladek in trden. Pri uporabi apna je treba posodo posebno dobro splahniti. Tudi eno- ali trinožni stolček, ki ga morda rabimo za sedenje med molzenjem, je treba tudi dobro in. redno sna-žiti in prati.
Molzejo naj le zdrave osebe. Pred začetkom molzenja uaj si molzec ali molzilja skrbno umije roke. Nohti morajo biti primerno porezani, ker se s predolgimi nohti lahko ranijo seski pri molzenju. Molzci ali tnolzilje morajo biti čedno oblečeni, da ne zanesejo v mleko nesnage. Najboljše je, da imajo za molzenje posebno obleko ali vsaj predpasnik. Molzti je tako, da ostanejo roke ves čas molzenja popolnoma suhe. Molži s celo pestjo.
Ker pride v seskove cevi navadne
razna nesnaga in z njo tudi mleku škodljive glivice, pomolzi prve curke mleka v posebno posodico in šele nato molži v molžnjak. Ako so v hlevu na vimenu ali drugače bolne živali, pomolzi najprej vse zdrave in potem šele bolne živali. Mleko bolnih živali ne mešaj z mlekom zdravih. Ce ima molzec večje število krav, si mora po končanem molzenju vsakih treh do petih krav na novo temeljito umiti roke in jih dobro posušiti s čedno brisačo. Da se pomol-zeno mleko ne navzame hlevskega duha, glej, da pride čimprej iz hleva. Poleti je najbolje, da molzemo krave na prostem izven hleva. Ako se uporablja pri večjem številu mlečnih krav posebna zbiralna posoda, ne postavljaj je v hlev, temveč na primeren prostor izven hleva. Da se sveže pomolzeno mleko ne zaduši, ne pokrivaj ga neprodušno s pokrovom, dokler se popolnoma ne shladi.	ip
Veterinarska razstava v Ljubljani
Menda je ni stroke, ki bi bolj zanimala naš narod, kot je živino-z d r a v s t v o ali veterina. Vsaj pa smo mi Jugoslovani od nekdaj in predvsem živinorejci. Ni čuda. da bo letošnja veterinarska razstava v Ljubljani za najširše sloje imela največjo privlačnost in splošno zapimanje, tako po svojih predmetih, kakor tudi po svoji veliki obsežnosti in vse dosedanje enake prireditve ji ne bodo kos. Za to razstavo ne sodeluje samo vsedržavno združenje veterinarjev Jugoslavije in njena podružnica v Ljubljani, temveč tudi prav odlično naša veterinarska fakulteta v Zagrebu, razni naravoslovni oddelki slovenskega vseučilišča v Ljubljani, naš Narodni muzej, naši higijenski in bakteriološki zavodi glavnih mest države, veterinarski oddelek velike mestne klavnice v Ljubljani, ribarski oddelek banske uprave, združen z ribarskim društvom, dalje lovsko društvo, ljubljanska sekcija kinološkega saveza itd. Veterinarske predmete pošiljajo na razstavo naravoslovni kabineti naših srednjih šol, dalje naša ban-
ska podkovska šola, banske kmetijske in gospodinjske šole. Kmetijska družba in mnogi drugi, posebno v oddelku za krmila in prehrano. Pri živinozdravniški literaturi bodo prispevali: Državna knjižnica, Slovenska Matica, Univerzitetna tiskarna (Blaznik), tiskarna sv, Mohorja v Mariboru, veterinarski oddelek naše banske uprave, nešteti živino-zdravniki in zasebniki.
Nismo še vsega navedli, toda že to kaže vso popolnost te razstave. V dvaindvajsetih oddelkih bo prikazano vse, karkoli ima stik z domačimi in drugimi človeku koristnimi živali, zato razstavljeno ne bo zanimalo samo živinorejce in ljubitelje živali, temveč prav posebno še javne činitelje, katerim je izrečena skrb za narodni blagor, bodisi neposredno ali posredno, da bodo tu lahko spoznali izredni pomen veterine in njenih dostikrat omalovaževanih zastopnikov-živinozdrav-nikov, katerih pomen ni samo v živino-zdravljenju, ampak tudi v živinoreji in celem narodnem gospodarstvu. Razstava bo v tem oziru velika in prevažna priča in neovrgJjiv javen dokaz, nudila bo prav vsakemu nekaj posebnega. Pokazalo pa se bo, koliko premore dobra volja in vztrajnost maloštevilne čete slovenskih živinozdravnikov, ki se morajo še danes boriti za pravično priznanje svojega zasebnega in javnega delovanja v korist našega naroda.
Opozarjamo seveda tudi vse gospodarje in gospodinje, velike in male, vse velike in male živinorejce sploh pa tudi vse prijatelje in ljubitelje živali, ki naj ponovno pregledajo in prouče vso razstavo od začetka do konca, da se vsi in sami prepričajo o velikem pomenu vsega živinozdravstva ali veterine. — Pri-četek razstave 2. septembra t. 1.
Vet. H. T.
g Prašičji sejem v Ptuju. Na zadnji prašičji sejem so kmetje pripeljali obilo prašičev, toda kupčija je bila slaba. Dovoz je znašal 351 prašičev, prodanih pa 77. Cene so ostale neizpremenjene in sicer 7—8 Din za kg žive teže. Prašiče 6—12 tednov stare so prodajali po 120 do 300 Din komad.
Kdaj so zimska jabolka zrela za spravljanje
Kakor je bilo v članku »Važna opozorila sadjarjem« v zadnji številki »Gospodarja« omenjeno, je pri nas grda in skrajno škodljiva navada, spravljati zimsko sadje že kar konec poletja, namesto v jeseni, torej kar cel mesec ali še več prezgodaj. Te dni smo zvedeli, da so po Dolenjskem že proti koncu avgusta spravljali k a n a d k e , ki so godne za spravljanje šele konec septembra in v oktobru. Z nobenim drugim početjem tako ne škodujemo sebi in splošnosti nego s takim nespametnim ravnanjem, ki se prej ali slej maščuje nad nespametnim gospodarjem, nad brezvestnim trgovcem in konečno nad našo sadno kupčijo sploh, kajti tako sadje nima nikake vrednosti.
Da ne bodo sadjarji v dvomih kdaj so zimska jabolka zrela, naj naštejemo nekaj najbolj znanih sort z dnevom, ko so zrela za trganje. Seveda tega dneva ni vzeti tako točno kakor n. pr. datum rojstva. Navadeni dan pomeni le približni čas zrelosti, ki je lahko nekaj dni prej, pa tudi več dni pozneje, nikakor pa ne mesec dni prej. Posebno letos bo termin zrelosti dokaj pozneje nego v normalnih letih.
Torej okoli teh-le dni v septembru in oktobru se suče zrelost sledečih sort zimskih jabolk:
Okoli 15.—20. septembra zorijo: Gdanski robač, landsberška reneta, bo-skopski kosmač, damasonski kosmač, Baumanova reneta, ananasova reneta, ribstonski peping, car Aleksander. — Od 20.—30. septembra zorijo: dolenjska voščenka, kanadka, boškovo jabolko, zeleni in rdeči stetinec, ontario. — Od 1. do 10. oktobra zorijo: belefler, londonski peping, carjevič, porenski krivopecelj, šampanjska reneta. — Od 10. do 20. oktobra zorijo: štajerski mošanckar (gambovec), bobovec, jonatan, karmeli-Sanka, rdeči železnikar.
Gospodarske vesli
Denar
g Ljubljanska borza. Svetovni denarni trg je pod vplivom padca funta in dolarja. Negotovost, ki se je polastila teh dveh vrednot, se širi tudi drugod. Vzlic temu je naš dinar ohranil svojo stalne vrednost. Ažijo je ostal isti, to je 28.5% kar treba prišteti k borznim notacijam Tako se na ljubljanski borzi kupčuje i inozemskim denarjem po naslednjih re nah z dodatkom ažija: 1 angleški funl 183.66 Din, 1 ameriški dolar 40 Din, 1 holandski goldinar 23.18 Din, 1 nemška marka 13.69 Din, 1 švicarski frank 11.12 Din, 1 avstrijski šiling 8.48 Din, 1 - bel-, gijski belga 8.02 Din, 1 italijanska lira 3.03 Din, 1 francoski frank 2.25 Din, 1 češka krona 1.70 Din, 1 grška drahma. 0.36 Din.
Živina
g Mariborski živinski sejem. Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 15 konj, 12 bikov, 130 volov, 331 krav in 16 telet, skupaj 204 komade. Cene za različne živalske vrste so bile naslednje: debeli voli 4—4.25 Din, pol-' debeli voli 2.50—3.25 Din, vprežni voli 3.25—3.50 Din, biki za klanje 2.75 do 3.25 Din, klavne krave debele 2.25—4 Din, plemenske krave 1.75—2.25 Din, krave klobasarice 1.50—2 Din, molzne in breje krave 3—3.25 Din, mlada živina 3.50—5 Din, teleta 5.50—6.50 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 306 glav, od teh za izvoz v Italijo 14. — Mestne cene: volovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—10 Din, meso od bikov, krav in telic 5—10 Din, telečje meso I. vrste 10 do 14 Din, II. vrste 6—8 Din, sv in j-ko meso sveže 10—16 Din.
g Mariborski prašičji sejem. Pripeljanih je bilo na zadnji sejem 186 prašičev, ki so se prodajali po naslednjih cenah: mladi pujski 5—6 tednov stari po 100 do 130 Din komad, 7—9 tednov stari 215 do 240 Din, 3—4 mesece stari 280—340 Din, 5—7 mesecev 400—600 Din, 8—10 mesecev 640—680 Din, 1 leto stari 700 do 750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg
mrtve teže 10—10.50 Din. Kupčija je bila srednje živahna in se je prodalo 112 prašičev.
Razno
g Izvoz našega sadja. Ker je letos v splošnem bolj slaba sadna letina, je verjetno, da bo izvoz našega sadja boljši od lanskega. Jabolka ne kažejo posebno dobro, slive tudi ne, pač pa oreh. Izvozniki računajo, da bodo letos lahko izvozili do 3000 vagonov suhih sliv. — Da se izvoz sadja boljše izvede, so se izvoz-ničarji v dravski banovini združili in hočejo skupno izvažati blago, kakor ga zahteva inozenmstvo. S tem upajo doseči ugodnejše cene.
Pravni nasveti
Dosmrtno stanovanje. G. I. N. — Mati je v oporoki volila sinu dosmrtno brezplačno stanovanje dokler je samski. Par let po smrti matere se je oženil, vendar mu je žena kmalu umrla. Ali ima sedaj ta sin-vdovec še pravico do dosmrtnega stanovanja ali ne? — Pogoj, ki ga je v oporoki določila mati, da ima sin dosmrtno stanovanje, dokler je samski, je po našem mišljenju tako razumeti, da ima pač sin sam to pravico, ne pa njegova morebitna družina. Če je sin sedaj vdovec, brez otrok, ima po našem mišljenju še vedno pravico do dosmrtnega stanovanja. Priporočamo miren sporazum, ker je izid pravde v tem slučaju negotov.
Lažno izvedeniško mnenje. I. K. J. _
Škodo, ki jo je napravil Vaš mož, ste dali preceniti po sodnih izvedencih, ki so škoao ?cenili za polovico nižjo, kakor pa izvedenci, ki so cenili po naročilu oškodovanca. V tožbi je sodišče verjelo cenitvi oškodovančevih izvedencev in s>te temu primerno morali plačati odškodnino. Vam se zdi taka cenitev lažnjiva, nepravična in vprašate, če lahko te izvedence ovadite, da bodo kaznovani. — Zdi se nam, da se Vi motite. Res je, da izvedenci zelo različno cenijo, da včasih strankam drugače povedo kot ,pa potem zaslišani na sodišču potrdijo. V vsaki pravdi ima vsaka stranka pravico, da predlaga svojega izvedenca. Izvedenec ima pred sodiščem govoriti po svoji vesti in se kaznuje, če bi podal lažno izvedeniško mnenje, brez ozira, če je zaprisežen ali ne. Ker se nam zdi to neverjetno, da sodnik sam kaj ta-cega ne bi opazil, vam svetujemo, da bodite previdni, predno vložite ovadbo, da Vas izvedenci ne bodo tožili radi klevete.
Prodana, a ne plačana parcela. C. V. L. — Prodali ste travnik in se dogovorili, da mora kupec izplačati kupnino tekom dveh mesecev ter se bo tedaj prodani travnik prepisal na kupca. Po preteku dveh mesecev
pa kupec ni mogel plačati kupnine. Podaljšali ste rok še za en mesec, pa tudi sedaj še ne more izplačati. Medtem je kupec na travniku izkopal temelje in si tudi postavil majhno hišico. Vprašate, kakšno odškodnino imate zahtevati za pokvarjeni travnik. — Travnik je še vedno Vaša last, ker ni kupec izpolnil pogodbe in vsled tega ni nanj prepisan. Vi lahko kupca tožite na izpolnitev pogodbe. Če ste Vi videli, da. je kupec začel zidati na kupljenem a ne plačanem travniku, pa mu tega niste prepovedali, potem imate pravico zahtevati le občno vrednost za svet. Svetujemo Vam, da pač še malo potrpite, da spravi kupec denar skupaj in da plača, prihranite si s tem neprijetno tožbo.
Najdena ura. M. V. L. — Našli ste srebrno uro. Vprašate, kako imate postopati, da bo prav? — Če si brez nadaljnjega pri-držite kakšno stvar, ki ste jo našli, potem s tem zagrežite prestopek utaje in ste lahko kaznovani z zaporom do enega leta, če je vrednost najdenega predmeta izpod 1000 dinarjev, ali pa z zaporom do 5 let, če je vrednost iznad 1000 Din. _ Najdeni predmet je treba vrniti prejšnjemu poses-tniku. Če ta ni znan, je treba najdeno stvar prijaviti oblastvu (občini, žandarmeriji, policiji). Oblastvo je dolžno, da na primeren način razglasi najdeno stvar. Ako se prejšnji imetnik javi v teku enega leta od časa razglasitve in izkaže svojo pravico, potem se mu stvar izroči. Dolžan pa je najditelju plačati 10% občne vrednosti kot najdnino. Če se tekom enega leta nihče ne javi, dobi najditelj pravico stvar rabiti. Po treh letih zadobi najditelj lastninsko pravico. _ Po teh navodilih se torej ravnajte!
Vloge v poštni hranilnici pred prevratom.
A. B. S. — Če ste prijavili svoječasno svojo vlogo v bivši avstrijski poštni hranilnici, potem le mirno čakajte na konečno likvidacijo teh vlog. Ta likvidacija je bila pred par leti obljubljena, vendar še do danes ni izvršena. Saj je potrpljenje božja mast ki se dandanes zelo preizkuša ...
Drage srečke. P. O. P. _ Proti tvrdki Zumbulovič v Belgradu ej bilo uvedeno kazensko postopanje. S kakšnim uspehom nam ni znan-o. Tudi nam ni znano, če ta tvrdks po konkurzu pod drugim imenom trguje. Svetujemo Vam, da poizveste (morda po kaki informacijski pisarni) za sedanje premoženjske razmere lastnika tvrdke. Če kaj ima, ga lahko z uspehom tožite ali na izročitev plačanih srečk oziroma na povračilo plačan* kupnine.
Oglasi pod šifro. G. I. V. M. — Na inse-rat pod šifro v nekem časopisu ste poslali svojo ponudbo, na katero niste prejeli nobenega odgovora. Vprašate, če je uprava lista dolžna povedati Vam naslov šifre. — Če kdo inserira pod kakšno šifro, pač želi, da ostane njegovo ime širšemu krogu nepoznano in bo javil svoje ime le onemu Donudni-
ku, ki se bo njemu zdel najboli primeren za njegove namene. Uprava lista tedaj ne sme brez tehtnega razloga vsakemu ponudniku povedati naslov onega, ki oglaša pod .»šifro«.
Izterjanje prevžitka. G. T. T. — Pred 4 leti ste izročili svoje posestvo hčeri in zetu in ste si poleg prevžitka v naravi izgovorili 30.000 Din v gotovini, plačljivo v 10 letnih obrokih po 3000 Din. Prvi obrok Vam je zet izplačal. Nadaljnjih obrokov pa noče izplačevati in se izgovarja na splošno krizo. Vprašate, kako priti do denarja in če ste upravičeni vzeti del gozda nazaj. — Izročilne pogodbe ne morete enostransko spremeniti. PraVico imate, da prevzemnika tožite na izplačilo že zapadlih obrokov. Le -sporazumno lahko izročilno pogodbo spremenite tako, da Vam prevzemnika vrneta del gozda, Vi se pa odrečete nadaljnjemu plačevanju izgovorjene gotovine. Če sta prevzemnika preudarna, se bosta mirnim potom z Vami pobotala, ker bi stroški take pravde šli samo v breme prevzemnikov.
Oprostitev vojaške službe. S. Š. G. Potrjeni ste bili za skrajšan rok. Vprašale, če imate pravico do oprostitve, ker imate staro mater, 15 let staro sestro in dva brata, stara manj ko 10 let. Davka plačujete 145 Din. — Ne ho mogoča Oprostitev, ker plačujete na leto več kot 120 Din neposrednega davka. V ostalem pa bi imeli pogoje za hranitelja v smislu zakona o ustrofstvu vojske.
Kazenska obsodba. F. G. L. — Pri okrajnem sodišču ste bili obsojeni radi žaljenja časti. Na sodnikovo vprašanje ste izjavili, da s sodbo niste zadovoljni in vložite priziv. Nato ste po odvetniku napravili pismen priziv, a okrožno sodišče je ta priziv odbilo zato, ker niste sami po razglašeni sodbi izjavili, zakaj da vlagate priziv. Vprašate, če je to pravilno. — Res je to. Če se hoče kdo na zapisnik pritožiti zoper sodbo, mora točno povedati, ali vlaga priziv zato, ker ni kriv, ali zato, ker je kazen previsoka, ali zato, ker je preveč odškodnine prisojene, ali zato, ker se je prekršil zakon. Če tega niste takoj točno navedli, prizivno sodišče ni moglo vzeti v poštev po advokatu napravljeno obrazložitev priziva, ampak je moralo priziv samo vsled formalno nepravilne prijave zavrniti.
Podpora. Š. F. Mož je pri vojakih. Doma je pustil ženo z dvema otrokoma, ki so brez vseh sredstev. Kam bi se obrnili za kakšno podporo. — Za podporo naj se obrnejo na domovno občino.
Zavarovanje dolga. A. K. Nekemu posestniku ste posodili večjo vsoto denarja. Obresti Vam ne plačuje, tirjati pa ga ne marate, Vprašate, kako bi se zavarovali, da ne bi vse propadlo. — Terjatve obresti zastarajo v treh letih. Zato ni pametno, da molčite, ako se dolžnik ne zmeni. Zavarujete se lahko z vknjižbo na dolžnikovo posestvo. Vkniižiti se boste pa mogli ali na podlagi
izjave, *ki Vam jo izda dolžnik, ali pa na podlagi sodbe, ki jo bo izdalo sodišče, če boste dolžnika tožili.
Skrajšani rok. S. J. Z. Najstarejši brat je služil polni rok, drugi je bil nesposoben tretji je tudi odslužil polni rok, četrti je bil zopet potrjen za polni rok. Ali bi mogel četrti dobiti skrajšan rok? — Ne, ker nista pred njim dva brata po vrsti odslužila polnega roka. Pač pa bo peti služil skrajšan rok.
Škoda po lisici, P. J. Lisica Vam je pobrala kokoši in vprašate, če lahko terjate odškodnino od zakupnika, ki se je zavezal v lovsko zakupni pogodbi, da bo škodo, povzročeno po lovu in divjačini, povrnil. — Lisica ne spada med zaščiteno divjačino; zato bp težko iz tir jati odškodnino od zakupnika, razen, če se je resnično zavezal poravnati škodo, storjeno tudi po nezaščiteni divjačini, česar pa ne verjamemo.
Njiva brez mejnikov. S. F. S. S sosedom imate skupaj njive na ravnini. Pred 10 leti je bila meja v ledini pol metra široka. Takrat se je priženil k sosedu zet, ki je pre-oral ledino. Sedaj ste dobili mero iz občinske mape in ste po tej ugotovili, da je Vaša njiva za en meter preozka, sosedova pa širša. Vprašate, kako naj postopate, da pridete do prave meje in menjikov? — Če sporazumno s sosedom-mejašem ne morete postaviti mejnikov, potem se lahko oba dogovorita, da naj mejo določi zemljemerec po mapi. Če pa sosed ne bi pristal na tak dogovor, Vam ne preostane drugega, kot da stavite pri sodišču predl-gg na obnavljanje meje. Sodišče bo na licu mesta določilo mejo po zaslišanju prič in sicer po *adnjem mirnem uživanju. Cenejše'bo za oba mejaša, če sama po sedanjem uživanju postavita mejnike.
Dediščina po sestri. S.- S. P. Poročena sestra, brez otrok, je imela lastno posestvo. Z možem je imela narejeno »pismo«. Sestra je umrla brez oporoke. Po njeni smrti ste še skozi dve leti delali na posestvu pokojne sestre pri njenem možu, ki Vas je sedaj brez plačila odslovil. Vprašale, če imate dedno pravico po sestri, oziroma pravico do plačila mežde za delo. — Ker nam niste sporočili vsebine . pisma«:,' ki sta ga imela pokojna sestra in njen mož, Vam svetujemo, da na uradni dan vprašate na sodišču, kdo je na-sledoval po pokojni sestri. Iz spisa o zapuščinski razpravi bo razvidno, če ni pokojna sestra imela z možem dedno pogodbo in je na temelju te pogodbe mož vse premoženje sestre podedoval. Kot sestra nimate po umrli sestri pravice do dolžnega deleža. — Za svoje delo, v kolikor izrečno ni bila dogovorjena brezpiačnost — imate pravico v teku treh let zahtevati krajevnim razmeram primerno plačilo. V to plačilo se všteje vse, kar ste od svaka bodisi v naravi ali v denarju v tem času prejeli (hrano, obleko, stanovanje),