leto XXV. št. 22
Ptuj, 15. Junija 1972
Cena 0,70 din
Uresničevanje ustavnih
dopolnil
Na območju ptujske občine je
bilo v zadnjem obdobju več
posvetovanj, razprav in predavanj o
uveljavljanju ustavnih dopolnil,
zlasti takozvanih ,.delavskih amand-
majev", to je 21., 22. in 23.
dopolnilo ustave SFRJ, ki govore o
ustanavljanju temeljnih organizacij
združenega dela ali skrajšano TOZD.
V teh razpravah so sodelovali
sindikalni delavci, sekretarji organi-
zacij ZKS, direktorji gospodarskih
organizacij in drugi, vodili pa so jih
znani družbeni delavci kot Peter
TOŠ, predsednik komisije za
samoupravljanje pri CK ZKS, Slavko
SORŠAK, sekretar medobčinskega
sveta ZKS Maribor itd. Na osnovi
teh razprav je bil skupen dogovor,
da v delovnih organizacijah na
področju gospodarstva čimprej
ustanovijo strokovno-politične ko-
misije, da pripravijo gradivo za
ustanovitev TOZD. Te komisije so v
večini delovnih organizacij tudi
ustanovljene, vendar niso povsod
tudi začele z delom. Pri tem gre v
glavnem za dve skupini gospo-
darskih organizacij.
Politična aktivnost je bila doslej
usmerjena predvsem na večja
podjetja. Tu smo prišh do neke faze,
ko so z ustavnimi dopolniU
seznanjene vodibie in vodstvene
strukture ter vodstva družbeno-poli-
tičnih organizacij - sindikata, ZKS
in ZMS. V večjih podjetjih (TGA
„Boris Kidrič" Kidričevo, Kmetijski
kombinat Ptuj, Mesokombinat
..Perutnina" Ptuj) imajo že tudi
pripravljene različne variante samo-
upravnega organiziranja, kjer tudi že
intenzivno razmišljajo o ustanovitvi'
TOZD. Te predloge ekonomsko,
tehnološko. računovodsko itd.
podrobneje obdelujejo. Toda dej-
stvo je, da se v to fazo priprav
delovni ljudje še niso širše vključili.
Delo v glavnem poteka v okviru
komisij. Toda že v tej fazi
razmišljanja o oblikovanju TOZD je
potrebno odpreti okvire in pritegniti
vse ustvarjalne strukture delovnih
ljudi. Ze pri oblikovanju predlogov
za TOZD je treba razpravljati z
vsemi delovnimi ljudmi, da bodo na
Osnovi konkretnih primerov lahko
tvorno sodelovali in soodločah.
Zapiranje v komisije do končnega
predloga    ima    lahko    negativne
posledice, ker delovni ljudje tega ne
bi sprejeU kot svoje. Ce bi na primer
prišh na zbore delovnih ljudi že s
končno oblikovanimi predlogi, bi
delavce postaviU v položaj, ko se
lahko odločijo samo za ali proti.
Ustavna dopolnila pa zahtevajo
precej več, zahtevajo, da delovni
ljudje sami odločajo o takšni ali
drugačni organiziranosti, da se sami
opredelijo za temeljne organizacije
združenega dela.
V drugo skupino spadajo manjša
podjetja, za katere izgleda, da bodo
več ali manj sama TOZD. V teh
gospodarskih organizacijah še
dejansko niso prišh daleč, marsikje
niti dosti ne razmišljajo o tem, kako
uresničiti ustavna dopolnila, čeprav
bi bilo pri njih to najlažje. Tu gre
samo za odnose znotraj delovne
organizacije, za prilagajanje odnosa
in položaja delovnega človeka v
skladu z ustavnimi dopolnili. V
glavnem sta dva razloga za tako
stanje, v pomanjkanju strokovnih
ljudi, ki bi se s tem načrtno
ukvarjali in v nekohko manjšem
političnem delovanju komunistov in
vodstev osnovnih organizacij sindi-
kata.
Pri uresničevanju ustavnih dopol-
nil je nujno, da vse napredne sile v
delovnih organizacijah, politične in
strokovne, delujejo povezano. Ce bi
naloge reševaU zgolj poUtično, bi se
lahko zgodilo, da bi prišlo do ne
dovolj preučenega ustanavljanja
TOZD. Nasprotno pa, če bi to
reševah zgolj strokovno, bi se lahko
zgodilo, da bi pri tem zbledel
osnovni politični pomen, ta pa je -
postaviti delovnega človeka v
položaj, da bo resnično odločal o
svojem delu in o rezultatih svojega
dela.
Uresničevanje ustavnih dopolnil
naj bo v vsaki delovni organizaciji
normalna politično-strokovna akci-
ja, ne pa da bi ob tem pozabljali na
vse drugo. V obdobju stabilizacije
moramo delati in proizvajati več kot
smo doslej. To je osnovna naloga
delovnih kolektivov, saj je od tega
odvisno celotno jugoslovansko
gospodarstvo, standard in odnosi, k
tej nalogi pa je treba dodati še
, uresničevanje ustavnih dopolnil.
Obe nalogi morata iti vzporedno.
F. FIDERŠEK
V okviru karavane ..Bratstva in enotnosti-72" je bil Ptuj od 6. do 9.
junija gostitelj prijateljev iz Srbije, iz občine Aleksandrovac na jugu
Sumadije. Med njimi je bila 8-članska občinska delegacija in 33-članska
folklorna skupina . Dragočevske trube". Gostje so si ogledali TGA , Boris
Kidrič" v Kidričevem, farmo bekonov KK Ptuj, farmo brojlerjev in klavnico
Perutnine" Ptuj, ptujske muzeje in druge znamenitosti, obiskali pa so tudi
vzorno zasebno kmetijo Janeza Žampe v Levajncih.
Folklorna skupina „Dragočevske trube", ki jo sestavljajo večinoma
kmečki ljudje iz pokrajine Guča, naselji Viče in Krvavac, je nastopila s
svojim programom za vojake v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju, gostovala je
v Ormožu, " četrtek zvečer pa je pripravila program za ptujsko občinstvo na
dvorišču minoritskega samostana. Predstavili so se s šumadijskimi narodnimi
pesmimi in plesi, povezanimi z običaji ob opravljanju kmečkih del in
domače obrti. Žal so Ptujčani tu nekoliko zatajili, saj je minoritsko
dvorišče ostalo napol prazno, ki na goste prav gotovo ni napravilo
naj bolj šega vtisa.
Gostje iz Aleksandrovca s svojimi ptujskimi gostitelji po ogledu vinskih
kleti pred obratom »Slovenske gorice" v Ptuju.
F. F. fotoJ Vrabl
TUDI LETOS
POČITNIŠKA PRAKSA
V IMPOLU
V juliju in avgustu bo delovni
kolektiv IMPOLA iz Slov. Bistrice,
kot že več let do sedaj, sprejel na
počitniško prakso okoh 80 dijakov
in študentov strokovnih, srednjih in
višjih šol. V teh mesecih bo kolektiv
IMPOLA nudil vsem. ki se bodo
udeležih počitniške prakse v tem
delovnem kolektivu z 1600 zaposle-
nimi, potrebno znanje za razne
stroke.
Več prostih mest za učence, ki si
želijo počitniško prakso, bo tudi v
proizvodnji, kjer bodo nadomestili
redno zaposlene, ki bodo v tem času
na letnem oddihu.
V.  H
VREME
do nedelje, 25. junija 1972.
Prvi krajec bo v nedeljo. 18. junija
ob 16.41.
Napoved: Ves čas bo lepo vreme.
Le v dneh od 16. do 18. junija bo
povečana oblačnost in malo hlad-
neje, zaradi dežja, ki bo zajel skrajni
severni del Avstrije in celo Nemčijo.
Pri nas pa bodo nevihte okrog
24. junija.
Alojz Cestnik
ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI
ZAVAROVALNICI „SAVA"!
Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Pisarna v Ptuju: Krempljeva ul. 8, tel. 77-028.
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 15. junija 1972
DANES, 15. JUNIJA, KRAJEVNI
PRAZNIK POUČAN
Prebivalci KS Poljčane slavijo
15. junija svoj krajevni praznik.
Kljub temu, da imajo svoj praznik
danes pa so bile osrednje prireditve
v tem okviru že preteklo nedeljo,
11. junija 1972.
Tako je bil v nedeljo, 11. junija
1972 dopoldne občni zbor ZB NOV
Poljčane, za tem pa so se udeleženci
občnega zbora in številni prebivalci
tega kraja zbrali pred spomenikom
NOB v središču Poljčan, kjer je o
pomenu krajevnega praznika sprego-
voril predsednik krajevne skupnosti.
V kulturnem programu so sodelovali
godba   na   pihala   iz   Poljčan,
mladinski pevski zbor in mešani
pevski zbor KUD-a Poljčane.
Polaganja vencev, ki je sledilo
uspešno izvedenemu programu, so
se udeležili tudi predstavniki občin-
skega   odbora   ZZB   NOV   Slov. 1
Bistrica. Po proslavi so izvedli gasilci j
tega kraja posebno ftianifestativno 1
vajo, ki si jo je z zanimanjem I
ogledalo večje število krajanov.       j
Popoldansko proslavljanje se je!
pričelo ob 19. uri v kinodvorani, ko
je kulturno umetniško društvo
Poljčane skupno z godbo na pihala
krstilo nove instrumente. Ob tej
priložnosti   je   godba   na   pihala
zaigrala na nove instrumente nekaj
skladb. V tem delu programa so
sodelovali tudi člani mešanega
pevskega zbora pod vodstvom
prizadevnega pevovodje Martina
Podgorška. Govoru predsednika
KUD-a Ignaca Pihlerja je sledil
program narodno zabavne glasbe in
humorja, ki ga je izvajal ansambel
bratov Kovačič in ga je veliko
število prebivalcev tega kraja poz-
dravljalo z navdušenim ploskanjem.
Ob takšnem veselem razpoloženju je
bilo mnogim kar težko, ko je
napovedovalec napovedal zaključek
prireditve. Med programom so
izžrebah tudi nekaj vstopnic. Nagra-
de so prispevale posamezne delovne
organizacije.
Letošnje praznovanje krajevnega
praznika bodo v Poljčanah v
nedeljo, 18. junija 1972 s strelskim
tekmovanjem, ki ga priredi Lovska
družina ,,Laporje" iz Poljčan pri
svojem lovskem domu. V večernih
urah pa se bodo krajani in okoličani
lahko zabavali na veselici ob
lovskem domu.
Poudariti je treba, da so bila
letošnja praznovanja v okviru
krajevnega praznika dobro priprav-
ljena, prav tako pa so temu
primerno lirediM tudi svoj kraj.
Poljčane pred svojim praznikom. Foto in tekst: VIKTOR HORVAT
KONFERENCA O SAMOUPRAVLJANJU
V SEPTEMBRU
V soboto, 10. junija 1972 je bila,
24. redna seja predsedstva!
občinskega sveta ZSS občine Ptuj.
Pod predsedstvom Simona PEŠCA
so obravnavali konkretno delo
organov sindikatov v naslednjem
obdobju. Med drugim so sklenili, da
bo 27. junija letos razširjena seja
plenuma, na kateri bodo razpravljaU
o aktualnih družbenoekonomskih
vprašanjih in o uveljavljanju
samoupravnih sporazumov o delitvi
dohodka in osebnih dohodkov.
Trenutna situacija v ptujskem
gospodarstvu ni posebno spodbud-
na, zato je prav, da jo skupno
politično ocenijo in nakažejo
najustreznejše rešitve. Gradivo za
sejo plenuma že pripravlja komisija
za gospodarstvo pri občinskem
svetu ZSS Ptuj.
Na seji predsedstva so tudi
sklenili, da bo prva konferenca
Zveze sindikatov občine Ptuj, ki bo
razpravljala o stanju samoupravnih
odnosov in o uveljavljanju ustavnih
dopolnil, šele v septembru letos. O
tem že dalj časa tečejo skrbne
priprave. Že pred dobrim mesecem
je skupna komisija, ki jo sestavljajo
člani ustreznih komisij pri
občinskih organih Zveze komuni-
stov, Zveze sindikatov in sku[}ščine
občine Ptuj, sestavila poseben
vprašalnik za podrobnejšo oceno
samoupravnih odnosov v delovnih
organizacijah in kako so zastavljene
samoupravne rešitve v zvezi z
oblikovanjem temeljnih organizacij
združenega dela.
Ta vprašalnik je bil poslan v vse
delovne organizacije s priporočilom,
da družbeno-politične organizacije
in samoupravni organi, skupno z
vodilnimi in strokovnimi delavci
obravnavajo nakazana vprašanja in
dajo nanje kar najbolj realne,
odgovore. Vprašalnike je večina
delovnih organizacij že izpolnila in
bodo solidna osnova za oceno na
konferenci. Gre pa tudi za to, da so
z vsebino vprašanj in problemov
seznanjeni vsi delovni ljudje, zato
predsedstvo sindikatov priporoča
delovnim organizacijam, da v
obdobju do konference organizirajo
širše delovne razgovore o nakazanih
vprašanjih v vseh delovnih
organizacijah na območju ptujske
občine.
F. Fideršek
Prijateljstvo:
drevo tisočerih korenin
9. junij 1972 bo v anahh dogod-
kov zapisan kot eden najpo-
membnejših dni bratskega sodelo-
vanja občin Ormož in Vrnjačka
Banja. Podpis listine o pobra-
timljenju obeh občin je nedvomno
najpomembnejši dogodek letošnjega
leta v ormoški občini.
Dopoldne ob 9. uri so se v lepo
okrašeni dvorani delavske univerze
zbrali predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij, občinske skupšči-
ne gostje iz Srbije in njihovi
gostitelji ter na skupni seji sprejeh
enkraten akt, s katerim so si občani
obeh občin poštah bratje. Tako je
prijateljstvo med slovenskim in
srbskim narodom, ki smo ga v
naslovu imenovali - drevo tisočerih
korenin - pognalo še eno korenino
v Ormožu.
Slovesnost ob podpisu Ustine o
pobratimljenju je pričel predsednik
občinske konference SZDL Ormož
Vlado Ožbolt: „Verjamem, dragi
jrijatelji, da ste se v teh dneh vašega
cratkega obiska v Ormožu in ormo-
ški občini prepričali, da imate
iskrene prijatelje, ki se s hvalež-
nostjo spominjajo tistih težkih dni,
ko ste našim ljudem prijateljsko
stisnili roko  ter jim pomagali v
najtežjih letih zgodovine naših naro-
dov in narodnosti.
Spomin na globok človeški odnos
do naših izseljencev je živ ne samo v
srcih tistih, ki so bili pregnani,
ampak v srcih vsega slovenskega
ljudstva. v rodovih, ki so zrasU po
vojni in vseh tistih, ki prihajajo za
nami.
Karavana bratstva in z njo vaš
obisk pri nas je še ena priložnost, da
obudimo spomin na težke dni. Naši
stiki so že prerasU okvire spo-
minskih srečanj. Vsak naš obisk pri
vas in vaš pri nas ustvarja tisto trdno
vez naše večnacionalne skupnosti, ki
jo imenujemo bratstvo in prijatelj-
stvo naših narodov. Ravno v tem je
veliko poslanstvo karavane bratstva
in prijateljstva ter vseh drugih naših
srečanj.
Bratstvo in prijateljstvo se ne
ustvarja s političnimi direktivami,
ampak je bratstvo posledica sodelo-
vanja in skupnih interesov naših
občanov. Ono mora živeti v razumu
in občutju najširših množic. Brat-
stvo in enotnost doživljamo tudi
čustveno, saj nas združujejo tiste
človeške vezi, ki imajo skupen vir v
dejstvih, da smo slovanski narodi, da
nas je združevala revolucija in da nas
združuje trd in neizprosen boj za
neodvisno in srečno Jugoslavijo.
Naši stiki omogočajo vzgojo naših
mlajših rodov v duhu bratstva in
enotnosti, v duhu ljubezni do vseh
jugoslovanskih narodov in še pose-
bej srbskega. Zaradi tega bi bilo zelo
narobe, če bi naše stike omejih
samo na karavano. Sodelovanje na
kulturnem in gospodarskem področ-
ju ustvarja možnosti, ki jih moramo
izkoristiti, pomnožiti in spraviti v
stalne oblike. Pri tem je treba še
posebej paziti, da se mladina med
seboj nenehno spoznava, saj je ravno
mlada generacija tista, kjer bi naj
naše sodelovanje dobilo trajno afir-
macijo.
Tovarišice in tovariši! Karavana
bratstva in prijateljstva 1972 je za
občane občine Ormož še posebej
pomembna. Na tej seji bodo vsa
vodstva družbenopolitičnih organi-
zacij in občinske skupščine sprejele
v imenu občanov občine Ormož,
listino o pobratimljenju prebivalcev
občine Ormož in Vrnjačka Banja.
Vsebina listine je zgovoren izraz
čustev in stvarnih interesov vseh
naših občanov. Moram poudariti, da
Ustine ne pojmujemo le kot forma-
len akt dobrih medobčinskih odno-
sov, ampak kot trajen izraz hvalež-
nosti in kot vehko željo, da bi se
odnosi med našima dvema občina-
ma iz leta v leto poglabljali in
oplemenjevaU.
Leto 1941 mora ostati v spominu
in zavesti vseh prihodnjih generacij.
Vojna leta morajo postati trdna
osnova za uresničevanje Titovega
izročila, da je bratstvo in enotnost
edina možna pot napredka vseh
naših narodov.
Dragi bratje in prijatelji! Ko se
boste vrniU v vašo rodno in nam
drago Srbijo, izročite vsem prebival-
cem Vrnjačke Banje tople pozdrave
in izraze našega najglobljega spošto-
vanja. Povejte jim, da znamo ceniti
vse tisto, kar so storili za nas v času
vojne. Povejte jim, da jih imamo
radi tako kot so oni imeli nas v času
vojne. Sporočite jim, da ste srečali
ljudi, ki niso pripravljeni interesov
Sekretarka komiteja občinske konference ZK Ormož izroča hstino o
pobratimljenju predsedniku občinske konference SZDL Vrnjačka Banja
Dragoslavu Jovanoviču.
Foto:jr
rgpNlK — ČETRTEK, 15. junija 1972
STRAN 3
)ostje iz Srbije v slovenski
Miji
Minuli teden je v vseh krajih
>'Zhodne Slovenije potekal v zname-
nju prijateljskega obiska Srbov, ki so
'jjjli k nam na obisk z vlakom
^jjavana bratstva in prijateljstva
1972.
Ormožani so sprejeli v goste 26
udeležencev karavane, med njimi je
tudi predsednik občine Vrnjačka
Banja, Bogoljub Vukovič.
I^ja železniški postaji v Krškem sta
ormoške goste pričakala Vlado
Ožboit in Franc Novak ter se skupaj
z njimi peljala v Maribor, odkoder
so gostje prišh v Ormož s posebnim
avtobusom. Tu so Ormožani pripra-
vili nadvse slovesen sprejem. Na
dvorišču ormoškega gradu je čakala
godba, pevski zbor in recitatoiji.
številnim udeležencem sprejema' in
gostom je najprej sprevogoril pred-
sednik SO Ormož Franc Novak; in v
imenu družbenopolitičnih organi-
zacij, občinske skupščine in vseh
občanov občine Ormož zaželel
isiaeno dobrodošlico. „Bodite pri-
sčmo pozdravljeni nam vedno in
povsod dobrodošh. Prepričan sem,
da iz vseh naših misli in dejanj veje
neskaljen duh prijateljskega sodelo-
I vanja in krepitve bratstva in enotno-
sti med srbskim in slovenskim
ljudstvom, med vsemi narodi in
narodnostmi naše jugoslovanske
skupnosti.
Bratstvo in prijateljstvo je izraže-
no v veličastni manifestaciji naših
skupnih hotenj v Karavni bratstva
1972, ki prihaja budit in negovat
velike pridobitve, skovane v najtež-
jih dneh zgodovine jugoslovanskih
narodov."
Potem je predsednik govoril o
času pred 31 leti, ko so nacisti
pričeU izvajati določila Himmleije-
vega zločinskega akta in iz Slovenije ]
izselili v Srbijo, Hrvaško in Bosno '
17.317 slovenskih rodoljubov, nato ^
pa nadaljeval: ,,166 naših občanov |
je moralo v tistih strašnih dneh'
zapustiti svoje domove, svojo rodno j
grudo. Mnogi niso smeli vzeti s seboj ■
niti najnujnejšega. Mnogi izmed teh J
so se takrat po dolgj in mučni poti ■
nenadoma znašh tam, kjer bije srce
bratskega   srbskega  naroda.   Tam
daleč v Vrnjački Banji, Kraljevu,
Titovem Užicu, Cačku, Kruševcu,
Milanovcu, Kragujevcu, tam v Šuma-
diji in  ob  zelenem  Ibru  so  ti
slovenski rodoljubi in revolucionarji
- izseljenci našli gostoljubnost vas,
dragih bratov Srbov. Vi ste bih tisti,
ki ste  našim trpinom na široko
odprli vrata svojih domov in jim iz
srca ponudili vse tisto, kar vam je v
^ojni vihri ostalo. Nesebično ste z
njimi delili streho nad glavo in kruh
ia mizi ter vse dobro in vse težave.
y tistih dneh smo bili tudi priča
^ačetku vstaje jugoslovanskih naro-
'iov, ki so uspešno izvojevah svobo-
do in tudi danes pod vodstvom Tita,
je med naše narode posejal kleno
seme bratstva in enotnosti, dosega-
"10 uspehe, ki si jih pred 30 leti niti
"iisliti nismo mogli. Naša srečanja
poglabljajo bratstvo in prijateljstvo
•er mu dajejo nove kvahtete in novo
Vsebino. Z besedami se ne da izraziti
Vseh čustev, ki nas obdajajo, ne da
^ izraziti zahvala, katero smo
"Olžni vam, dragi prijatelji iz Srbije,
^ njene lepe Sumadije.
'zražam veliko željo, da naj to
srečanje, v tem tednu ter taki in
Podobni pohodi rodoljubov še na-
P^ej krepijo trdne medsebojne vezi
Vseh jugoslovanskih narodov.
koncu mi dovolite naši dragi
gostje, da vam vsem še enkrat
zaželim dobrodošlico, da vam zaže-
hm prav prijetno počutje med nami.
Bodite dobrodošli in prisrčno po-
zdravljeni pri nas v Ormožu v naši
lepi slovenski Prlekiji."
Dobrodošlico je gostom iz Srbije
izrekel tudi bivši izseljenec Franček
Sumak, ki je v Vrnjački Banji
preživel 4 leta. Med drugim je dejalš>
, Vam se moramo zahvaliti, da smo
preživeh tisti težek čas. Naša hvalež-
nost je brezmejna in brezkončna.
Zato še enkrat hvala in dobrodošli."
Potem, ko se je predsednik SO
Vrnjačka Banja Bogoljub Vukovič
zahvalil za topel sprejem, je sledil
kulturni program in pozneje sprejem
gostov in njihovih gostiteljev pri
predsedniku občinske konference
SZDL Vladu Ožboltu. Manjša za-
kuska je bila organizirana v dvorani
DU. Tu so se gostje potem razpore-
dili. Šestčlanska službena delegacija
je stanovala v hotelu Jeruzalem,
drugi pa so se razmestili po domovih
svojih prijateljev iz časov NOV ali
srečanj ob karavanah bratstva.
Sledili so trije dnevi nadvse
prisrčnega in prijateljskega vzdušja.
Tisti gos-tje, ki so stanovali na
domovih svojih prijateljev, so.bili v
sredo doma, medtem ko je službena
delegacija obiskala nekatere zavode
in delovne organizacije ter se pogo-
varjala o obojestranskem sodelova-
nju. Istega dne zvečer je v ormoški
kinodvorani nastopil ansambel na-
rodnih pesmi in plesov ,,Dragačev-
ske trube".
V četrtek so se vsi udeleženci
karavane in njihovi gostitelji udele-
žili ogleda ormoškega parka in
vinske kleti z degustacijo vin.
Popoldne so se odpeljali prek
Središča, Koga in Miklavža na
Jeruzalem ter preostali del dneva
preživeh v prijetni družbi na plošča-
di bifeja na ormoškem letnem
kopahšču.
V petek, to je zadnji dan bivanja.
Srbov pri nas, so v Ormožu
podpisah hstino o fJobratenju obči-
ne Ormož in Vrnjačka Banja.
Glej sestavek , Prijateljstvo: drevo
tisočerih korenin".
Listina o pobratenju
Družbenopolitične organizacije
občhie Ormož in skupščina občine
Ormož so na skupni seji 9. junija
1972 sklenile, da se pobratita občini
Ormož in Vrnjačka Banja.
V trpljenju, v najtežjih dneh
zgodovine naših narodov, ko so
Nemci 1941 izsehU na tisoče
Slovencev, so mnogi med njimi našli
s\oi drugi dom in nepozabne
prijatelje v Vrnjački Banji in drugih
krajih Srbije. t
Skupno so padaU kot žrtve
okupatorjevega terorja, skupno z,
njimi so se borih za osvoboditev in
sociahstično Jugoslavijo. Naj to, v
trpljenju in boju skovano prijatelj-
stvo ostane živa spodbuda za
sodelovanje obeh občin pri graditvi
in utrjevanju bratstva in enotnosti
narodov socialistične Jugoslavije.
To je vsebina hstine. Več o tem
berite na drugem mestu.
Listina o pobratim^enju občine Ormož in Vrnjačka Banja.^
Foto: jr
SKRBI KMETOVALCEV
Vojna plevelu
VODITA NAJ JO ZNANOST IN KEMIJSKA INDUSTRIJA
Predstavniki jugoslovanskih stro-
kovnih in znanstvenih institucij ter
tovarn kemijskih preparatov za
zaščito rastUn so razpravljaU v
Novem Sadu o začetku široke,
organizirane akcije proti plevelu,
kot najmnožičnejšem in naravnem
sovražniku  modernega  kmetijstva.
Splošno prepričanje je, da bi
znanost, industrija in kmetovalci
morah napovedati plevelu, ki po-
vzroča, ker zmanjšuje pridelke in
zahteva angažiranje človeškega in
strojnega dela pri obdelovanju kme-
tijskih površin, splošno vojno. Za-
vzemajoč se za takšno usmeritev so
pripravili  jugoslovanski   in   drugi
evropski strokovnjaki 40 poročil za
to posvetovanje, ki govorijo o
prednostih uporabe herbicidov kot
najučinkovitejših sredstvih za uniče-
vanje plevela.
Na zborovanju več sto strokovnja-
kov so opozorili, da sta znanost in
praksa tudi na jugoslovanskih tleh
dokazaU, da uporaba kemijskih
preparatov mora postati sestavni del
agrotehnike na naših poljih, ker vse
večja uvedba hibridnih sort raznih
poljedelskih kultur z visokim genet-
skim potencialom rodnosti pravza-
prav zahteva te ukrepe zaradi
povečanja pridelkov. Toda Jugosla-
vija je v uporabi herbicidov na
zadnjem mestu v Evropi.
Dosedanje raziskave jugoslovan-
skih strokovnjakov na tem področju
so dale vrsto praktičnih rešitev za
odločnejši preobrat v uporabi kemij-
skih preparatov. V teh naporih je
nudila vehko pomoč domača kemij-
ska industrija, ki je osvojila bogat
izbor proizvodov za uporabo v
razhčnih khmatskih in zemljiških
pogojih, naj gre za pridelovanje
koruze, pšenice, sončnic, sladkorne
pese, ali soje, tobaka, paradižnika,
krompirja, čebule, malin itd. Upora-
ba preparatov, ki jih proizvaja
tovarna PINUS (v Racah) je na
okrog 300.000 ha družbenih in
okrog 60.000 ha zasebnih površin že
dokazala, da je mogoče okopavanje
koruze uspešno nadomestiti s kemij-
skim sredstvom. Institut za kmetij-
ska raziskovanja je dokazal, da je z
uporabo kemijskih preparatov mo-
goče povečati donos koruze tudi za
11 mtc po ha glede na klasično
obdelovanje zemlje.
Tovarna plastičnih in kovinskih izdelkov
»Jože Kerenčič«, Ormož
objavlja
prosta učna mesta:
— 3 strojni ključavničarji "
— 3 orodjarja
1 strugar
— 1 rezkar
Objava velja 15 dni.
Prošnje s spričevalom o končani osnovni šoli spre-
jema splošni in kadrovski sektor tovarne »Jože Ke-
renčič« Ormož.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 15. junija Ig,,
Tudi drugi siclic občinsice skupščine
Slov. Bistrica ni uspel
„Zaradi nesklepčnosti ponovno
sklicujem 24. skupno sejo občin-
skega zbora in zbora delovnih
skupnosti občine Slov. Bistrica."
Tako se je glasilo vabilo predsednika
občinske skupščine Slov. Bistrica
(Miro Kolenko) v prepričanju, da bo
ponovni sklic 24. seje le priklical
skupaj večji del odbornikov obeh
zborov občinske skupščine. Se po-
mislil ni, da bo potrebno takšno
vsebino sklica za 24. sejo tudi v
tretje ponoviti. In prav to se je
uresničilo, kar je redek primer v
dejavnosti najvišjega organa v ob-
čini. Nesklepčnost že drugega skhca
obeh zborov nikakor ne deluje
spodbudno za nadaljnji gospodarski
in tudi poUtični razvoj bistriške
občine, ki je med slovenskimi
občinami na nezavidljivem spod-
njem delu po stopnji gospodarskega
razvoja.
Takšen, neodgovoren odnos neka-
terih občinskih odbornikov, katerim
so občani zaupali svoje poslanstvo v
občinskem merilu, vliva v njih dvom
o pravilnosti odločitve, ko so jih
vohli za odbornike in ko so se le-ti
izrekli, da bodo dosledno prenašaU
interese delovnih ljudi in krajanov v
občinsko  skupščino.  Potrebno bi
bilo, da se vohvci „srečajo" s
svojimi odborniki in se z njimi
pogovorijo o nadaljnji vlogi in
aktivnosti, v okviru katerih so jim
zaupali ob izvolitvi.
Res je, da odborniki že več dni
pred sklicem obeh zborov prejemajo
tudi potrebno gradivo, ki ga bo
skupščina obravnavala, vsekakor z
namenom, da odborniki dobijo
popoln pogled v delo skupščine in
da bi se skupščine udeležih kar
najbolje pripravljeni. Tega pa z
neudeležbo seveda ni mogoče
uresničevati.
Upajmo, da se tokrat ne bo
uresničil znani pregovor (v tretje gre
rado) in da bodo odborniki ob
tretjem sklicu le zasedli svoja mesta
ob pravem času in v polnem številu.
V. H.
POŽAR JE TERJAL
PRECEJŠNJO ŠKODO
Iz doslej neznanih vzrokov je v
noči iz 21. na 22. maj izbruhnil
požar na gospodarskem poslopju v
Tržcu, last Marije Mihalek iz Ptuja.
Kljub hitri intervenciji gasilcev in
domačinov je nastala precejšnja
materialna škoda. Vzroke nesreče še
raziskujejo. -mn-
OTROCI IN ORMOŠKO KOPALIŠČE
Letošnje ne ravno lepo vreme nam je kljub vsemu namenilo nekaj
,,pasjih" dni. Ormoško kopališče je bilo deležno nekaj deformacij zime:
popokale so cevi. Popravilo je trajalo dolgo, zelo dolgo, skoraj predolgo. Mali
bazen, v katerem se kopajo otroci, še vedno ,,ne dela" zato se morajo malčki
zadovoljiti z igro okrog studenčka z vodovodnimi pipicami, ki na srečo
funkcionirajo. loto; ji
Izšla je letošnja peta številka
METALURGA
Pred kratkim je uredniški odbor
delovnega kolektiva iz Slov. Bistrice
izdal peto številko glasila Metalurg, s
katerim vsak mesec obvešča svoje
člane o doseženih rezultatih poslo-
vanja, dejavnosti samoupravnih or-
ganov, njihovih sklepov, dosežkih
posameznih obratov in posamezni-
kov.
Glasilo izhaja v 2100 izvodih in ga
prejemajo vsi zaposleni v kolektivu,
upokojenci, zunanji sodelavci ter
družbeno-pohtičiie organizacije ter
ustanove bistriške občine.
Majska številka Metalurga poudar-
ja v uvodnih besedah, da kolektiv,
kljub velikim prizadevanjem vseh
članov, ni uspel doseči v aprilu
predvidenih rezultatov po proizvod-
nem programu.
Eden izmed mnogih zanimivih
prispevkov tega glasila poudarja tudi
vprašanje reševanja stanovanjskega
prostora zaposlenih, kar predstavlja
glede na nizka razpoložljiva sredstva
(namensko za zasebno gradnjo) za
mnoge zaposlene precejšnji pro-
blem. Letos je na spisku prosilcev za
kredite, namenjene za zasebno sta-
novanjsko gradnjo, 113 članov ko-
lektiva, ki bi skupno potrebovah i
2,200.000 novih dinarjev, na razpo-
lago pa je komaj 1/4 te vsote. Bralci
bodo z zanimanjem prebrali tudi
članke pod naslovom Na poti k
novemu sistemu organizacije; Kje so
merila? , Koliko nas naj bi bilo?,
Kje bomo letovah? in še mi
zanimive strokovne pa tudi manj
strokovne članke.
Posebno pozornost glasilo posve-
ča tudi pripravam zaposlenih na
letovanje. Mnogi bodo svoje dopuste
izkoristili v počitniškem domu v
Malem Lošinju, drugi bodo letovali
v domovih delovnih kolektivov
izven bistriške občine, ne bo pa tudi
malo število tistih, ki bodo letni
oddih izkoristili kar v domačem
okolju.
Svoje stalno mesto ima v glasilu
tudi kulturni kotiček in stran
zabave in humorja v delovni organi-
zaciji.
V. H,
KAKO V INDUSTRIJI
IN RUDARSTVU
Medobčinski strokovni odbor
sindikata delavcev s področja
industrije in rudarstva se je prejšnji
teden v Ormožu sestal z izvršnim
odborom sindikalne organizacije
tovarne „Jože Kerenčič" Ormož.
Sejo je vodil predsednik odbora, ki
je organiziran za občini Ptuj in
Ormož, Jože Klemenčič.
Najprej so si ogledali nove in stare
proizvodne obrate tovarne Jože
Kerenčič. Pozneje je direktor,
tovarne Milan Ritonja podal kratko
informacijo o delovnih uspehih in
nadaljnjem perspektivnem razvoju
tovarne.
Osrednja točka dnevnega reda
bil razgovor o gospodarskem
položaju delovnih organizacij s
področja industrije in rudarstva. »
razpravi so načeli tudi vprašanja
gospodarskih ukrepov stabilizacije,
samoupravnega sporazumevanja in
drugo. Izčrpna pojasnila v tej zvezi
je podal predsednik republiškega
odbora sindikata delavcev industrije
in rudarstva Stjepan Šaubert. Med
drugim je obrazložil stališča
slovenskih sindikatov do stabihzacij-
skih ukrepov in nadaljnjega izvajanja
samoupravnega sporazumevanja.
Več o tem zanimivem sestanku
bomo poročaU prihodnjič.
ir
Dotacije so razdeljene
Pred kratkim je odbor za družbeni
standard TGA Kidričevo delil
kvoto, namenjeno za letnik dotacije.
Kvota sredstev za dotacije je letos za
več kot polovico manjša od lanske,
kar pomeni, daje tudi tistih, ki so še
bili deležni dotacij, manj in da so
tudi zneski za nekatere bili precej
nižji, kot so zaprosili. Člani odbora
■ so sklenih, da bodo prvenstveno
dodeliU sredstva družbeno-poUtič-
nim organizacijam tovarne, nato pa
drugim društvom, organizacijam in
prosilcem iz naselja in ozkega
območja krajevne 'skupnosti Kidri-
čevo ter šolam, nad katerimi ima
podjetje patronat. Zanimivo je, daje
mnogo prošenj za dotacije prišlo od
mnogih organizacij in društev iz zelo
oddaljenih krajev Primorske in
Gorenjske ter celo iz Zagreba in
podobno, kar pomeni, da TGA
Kidričevo zelo dobro poznajo tudi
drugod, vendar verjetno zelo malo
vedo tudi o stanju podjetja, ki
zaradi mnogih objektivnih težav ne
more biti širokogrudno z dotaci-
jami, saj se težko odreka celo
manjšim zneskom za dotacije na
svojem področju, kar je povsem
razumljivo. Najprej je treba urediti
in rešiti vse notranje probleme in
težave, šele nato pridejo na vrsto
ostah, če še seveda obstaja kakšna
možnost. Omenih smo že, daje bilo
sredstev, namenjenih za dotacije več
kot polovico manj kot lansko leto,
saj je bilo za razdehtev le 500.000
dinarjev, katere je bilo potrebno
razdeliti med 28 upravičenih
prosilcev, medtem ko jih je skoraj
isto število ostalo tokrat praznih
rok.
M. F.
Osnovna šola »Franc Belšak«, Gorišnica
razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1. KUHARICA — kvalificirana kuhinjska delavka
2. Kuhinjska pomočnica — polkvalificirana kuhinj-
ska delavka
Nastop delovnega razmerja 1. septembra 1972.
3. KURJAČ CENTRALNE KURJAVE - HIŠNIK
— kvalificirani delavec
Nastop delovnega razmerja 1. septembra 1972
4. Dve snažilki — nekvalificirani delavki
Nastop delovnega razmerja 1. septembra 1972
Stanovanj v Goirišnici ni.
Prošnje je poslati do 30. junija 1972.
ZA SAMOSTOJNEJŠO
ANALITSKO SLUŽBO
Pri občinskem sindikalnem svetu
Slov. Bistrica kakor tudi pri ostahh
družbeno-poUtičnih organizacijah
bistriške občine se že daljše obdobje
zavzemajo za ustanovitev lastne
analitske službe v okviru občinske
skupščine Slov. Bistrica.
Vzroki za takšno odločitev so
predvsem v prepoznem dobivanju
potrebnih anahtskih pokazateljev
gospodarske dejavnosti občine in še
posebno za vsako izmed delovnih
organizacij.
Sedaj opravljajo analitsko službo
za območje občine Slov. Bistrica v
Mariboru. Rezultati te službe pa za
potrebe posameznih in delovnih
organizacij prihajajo v občino Slov.
Bistrica, kjer naj bi razpravljali o
njih m ob tem sprejemah nadalje
zaključke kar najhitreje, preveč
počasi.
Prav vsled tega se v bistriški
občini, še posebno pa občinski
sindikalni svet Slov. Bistrica zavze-
majo za ustanovitev posebnega orga-
na pri občinski skupščini v Slov.
Bistrici, ki bi lahko gospodarske
dosežke občine prikazal za preteklo
obdobje v krajšem časovnem raz-
dobju.
V. H.
jgpNiK — ČETRTEK, 15. junija 1972
STRAN 5
Oa ne bi bilo ognja
2e v starih časih je bil ogenj eden:
velikih  zaveznikov človeštva.  Ob!
jem so se ljudje greli, si z njim;
jvetili, 7. njegovo pomočjo so si;
piipravljah hrano, služil pa jim je;
tudi za določene obredne svečanosti"
ij, zabavo. Vse to je lepo in prav, j
dokler človek ni pričel zlorabljati i
omenjenih ,,prijateljskih" lastnosti:
ognja in ga pričel uporabljati v,
vojnah in podobno. No, naš namen;
ni iskati vseh teh zgodovinskih]
dogajanj povezanih z ognjem ampak i
žebmo povedati nekaj o ognju in^
borbi zoper njega, kadar preide
okvirje koristnosti in prične uniče-
vati težko pridobljeno človeško j
premoženje.
Ena primarnih nalog gasilskih,
društev je tudi požarna preventiva in)
o tej bi želeli spregovoriti nekaj i
besed. Kako skrbijo za preprečeva-j
nje požarov na področju ormoške \
občine nam je povedal predsednik j
OGZ Ormož Franček Pucko. ^
Ogenj je lažje in koristneje prepre- >.
čevati kot gasiti, to je stara'
modrost, ki je dobila brezštevilna;
potrdila v praksi. Včasih je odvisno j
od malenkosti, ki jo je potrebno'*;
odstraniti in že je možnost požara ;
mnogo manjša, če že ne povsem j
odpravljena. V Ormožu z zadovolj- i
stvom ugotavljajo, da je ta naloga j
opravljena zelo dobro in ji tudi v:
bodoče posvečajo vehko skrb. Nave-1
deno ugotovitev potrjuje število j
požarov, ki so tudi po vzrokih in;
obsegu v padcu, čeprav je v j
požarnem okolišu še in še nevarnih;
snovi in možnosti, ki lahko povzro- \
čijo požare. Pri tem precej pomaga g
dimnikarska služba, vendar je njena :
dejavnost nekoliko preozka. Dimni-!
karji bi lahko bih bolj prizadevni;
tudi na drugih področjih požarnega!
varstva, ne samo na ozkem delu |
same kurilne naprave, ki spada pod i
obvezno čiščenje. V tem primeru \
gre predvsem za večjo povezavo '
dimnikarjev s poveljniki gasilskih
društev.
Na področju gradnje potrebnih
zajetij vode na terenu še zdaleč ni;
storjeno vse, vendar se je v zadnjem i
času le nekaj storilo. Težave so v;
primerih, kjer lastniki zemljišč ne :
dovolijo obnovitev obstoječih mlak, ;
cistern, čiščenja potokov ipd. če-'
prav je to širšega družbenega pome-;
na. Odločilno vlogo pri tem imajo'
krajevne skupnosti zato bo potreb-'
no vse tako kritične primere obrav--
navati na zborih občanov. Samo !
tako lahko pričakujemo uresničitev'
protipožarnih teženj. ]
Posamezna gasilska društva opra- \
vijo vsako leto enkrat protipožarne
preglede na svojem požarnem oko-
lišu. Običajno ustanovijo komisijo,
sestavljajo jo tajnik krajevnega ura-
da, poveljnik pristojnega gasilskega
društva in odbornik občinske skup-
ščine ali krajevne skupnosti ter
gredo od hiše do hiše pogledat, kako
ljudje hranijo goriva itd.
Požarni varnosti na domačijah bo
zaradi naraščajoče mehanizacije in
motorizacije potrebno posvečati
vedno večjo skrb. Morda bi bilo celo
dobro izdati tako imenovani „Požar-
ni red" za posamezna naselja, v
katerem bi zajeli tudi ukrepe, ki bi
morali biti uvedeni na posameznih
gospodarstvih in gospodinjstvih. Ti
ukrepi bodo v najbližjem času
gotovo nujni, saj že v veliki meri
uporabljamo kurilno olje, razna
pogonska goriva za kmetijske stroje,
phn in vrsto drugih sredstev, ki tako
ah drugače vplivajo na nastanek in
razvoj požara.
Tudi v družbenih delovnih organi-
zacijah bo potrebno povečati požar-
no varnost, narediti poseben pro-
gram požarne preventive (kjer ga še
nimajo) izboljševati zajetja vode in
povečevati število gasilskih aparatov
ter skrbeti za njihovo brezhibno
delovanje.
Občinska gasilska zveza in komi-
sija za požarno varnost pri občinski
skupščini opravljata redne preglede
portipožarnih naprav v delovnih
organizacijah. Prav bi bilo, tako so
ugotovih pri zadnjem pregledu, da
bi delovne organizacije iz vrst
delavcev organizirale gasilske ekipe,
ki bi se seznanile z gasilskimi
veščinami s posebnim poudarkom
na preventivi. Vsi pripadniki teh
gasilskih enot bi morali napraviti
poseben izpit za gasilca, saj bi v
primeru požara najlažje in najhitreje
znali pravilno ukrepati in rešiti
vehko škodo. Taki seminarji in izpiti
so bih pred leti že izvedeni, a so
rodih malo sadov. Zaposleni v
delovnih organizacijah bi ob more-
bitni ponovni organizaciji seminar-
jev o gasilski preventivi dobih več
znanja o osebni zaščiti in zaščiti
materiala pred možnostjo požara ali
pri požaru samem. Občinska gasil-
ska zveza je letos pripravila seminar
o požarni varnosti, vendar iz delov-
nih organizacij ni bilo odziva.
Čudno. Mogoče čakajo na primer
ljutomerskega podjetja IMGRAD
K požarni varnosti nedvomno
spada tudi opremljenost gasilskih
društev. O tem pa bomo spregovoriU
prihodnjič.
jr
Za dvig kulturnega nivoja
Na nedavnem sestanku osnovne
organizacije ZKS pri TKS Ptuj so
posvetili največ pozornosti nalogam
TKS Ptuj v letu 1972.
Osnovne naloge in uvod v zelo
živahno razpravo je podal Andrej
Fekonja, ki je med drugim dejal, da
je TKS prevzela dokaj revno
kulturno dediščino, ker se do sedaj
stvari niso reševale načrtno. Zato
mora biti ena prvih nalog TKS
napraviti temeljito analizo stanja,
kakršno pač je. Nedvomno pa bo
treba pri tem anaUzirati stanje
kulture delovnega človeka, kajti
opaziti je, da ta vse bolj peša. Prav
tako ni jasno, kakšna je kulturna
dejavnost na podeželju, v gospodar-
skih organizacijah in drugih
ustanovah, zlasti pa še v šolah.
Treba je najti tudi pot, kako
pridobiti čim več kvalitetnega kadra
na področje kulturne dejavnosti.
Vprašanje je, če bo vse te stvari in
zastavljene naloge moč reahzirati že
v letošnjem letu. Vsekakor pa bo na
podlagi anahz potrebno izvesti
sanacijo kulturne dejavnosti. Komi-
sije za izdelavo srednjeročnega
programa kulturne dejavnosti so
sicer že sestavljene, vendar se cesto
srečujejo z raznimi težavami, ki so
predvsem materialnega značaja.
Po uvodnem referatu se je pričela
živahna razprava in so ptujski
kuhurni delavci končno le
spregovorili o nič kaj hvale vrednem
stanju na kulturnem področju.
V razpravi je bilo poudarjeno, da
je v program dela TKS nujno
vključiti tudi kulturno vzgojo
občanov. Treba bo storiti čim več
mogoče za preobrazbo člčveka.
Kako nizko je padel kulturni nivo
nekaterih občanov, kaže ne samo
obisk     na    raznih     predstavah.
koncertih in t.d. temveč tudi
obnašanje nekaterih obiskovalcev, ki
se vedejo, kot so navajeni videti v
slabi kriminalki iz Teksasa. Pred leti
so bile hiše kulture polne, sedaj pa
so ljudje, zlasti še mladi, vzljubiU le
predstave, polne nasilja, kriminala in
golote.
Na kulturnem področju naredijo
šole zelo malo, oz. skoraj nič. Pred
leti so šole še organizirale razne
gledališke in fihnske predstave za
šolarje. To so bile kvalitetne drame
in filmi in prav take obhke
kulturnega izobraževanja so dale
otroku precej. Pozneje se je od tega
vse odstopalo in je končno
popolnoma izumrlo.
Vehk del prebivalstva ne zna iz
predstave izluščiti tega, kar sta
hotela avtor in režiser povedati,
temveč vidi le zunanje dogajanje.
Vehkega dela mladine sta se
polastila šunt literatura in slab film.
Posledice so vidne vse bolj na
vsakem koraku. Zato bodo starši
morah posvečati več pozgrnosti
vzgoji otrok in tudi šole bi morale
biti mnogo bolj vzgojno -
izobraževalne in ne le izobraževalne
institucije.
„Ali bomo uspeh preobraziti
človeka? " To vprašanje mi je rojilo
v glavi ves čas razprave. Fihnske,
televizijske in druge predstave so
postale izrazito komercialne, kajti le
tako si pridobijo pubhko. Ob
sodelovanju šunt hterature se ne
smemo čuditi, če mladi po ogledu
„vestern" filma ah kriminalke, kjer
je bilo „za par kovačev na desetine
mrtvih", krenejo v gostilno, se tam
napijejo in preizkusijo razne načine
pretepanja ah siceršnjega nasilja, ki
so ga videh v fibnu, na svojih
soobčanih. -mn-
Urejalo vodovod in kanalizacilo
Ko je krajevna skupnost
Kidričevo dobila od organov
samoupravljanja večje število parcel
v Njivercah za individualno gradnjo,
je takoj pričela z deh pri urejanju
vodovoda ter kanahzacije. Znano je
namreč, da je krajevna skupnost
Kidričevo že precej časa skušala
dobiti pristanek TGA za priključitev
na vodovodno in kanalsko omrežje
tovarne. Ker ji je to uspelo šele
letos, so takoj pričeh z deh in imajo
danes vodovod že speljan do novih
parcel, medtem ko dela pri urejanju
kanahzacije še tečejo. Med drugim
smo v prejšnji številki Tednika tudi
poročah, da je delavski svet v
tovarni ghnice in aluminija sklenil
oročiti pri banki 1,020.000 din iz
sredstev sklada skupne porabe,
namenjenih izključno za stanovanj-
sko gradnjo, pri čemer bi prav
verjetno najbolj prišle do izraza te
parcele v Njivercah, na katerih bi si
delavci iz TGA gradih svoja
stanovanja. Tako bo v bhžnji
bodočnosti skoraj gotovo pričelo v.
tem delu rasti novo stanovanjsko
naselje, ki bo za razliko od sedanjih
- klasičnih blokov iz leta 1947
nedvomno povsem drugačno. Shšati
je bilo že tudi od nekaterih članov
delovne skupnosti TGA, da bi bilo
dobro, če bi podjetje skušalo
nekako urediti prvo fazo - to je
kletne prostore, medtem ko bi
ostalo potem nadaljeval vsak
posamezni mteresent sam. Seveda je
to le še mnenje posameznikov,
skoraj jasno pa je da ponekod
gradijo stanovanja celo tako daleč,
da postavijo stavbo pod streho, nato
pa   interesentom   omogočajo,  da
nadaljuje tretjo fazo in ga tako
zainteresirajo, da na določen način
vloži tudi del svojih sredstev. Sedaj,
ko bo urejena kanahzacija in
vodovod ter tudi sčasoma cesta, bi
bilo prav, da bi samoupravni organi
v TGA razmišljah tudi o določenih
predlogih posameznikov, ki želijo
imeti čimprej svoja stanovanja. M. F.
SIROVI ŽLIČNIKI
Potrebujemo: osminko litra vode,
2 dkg olja, ščepec soli, 5 dkg ostre
moke, 1 jajce, 4 dkg ementalskega
sira in malce peteršilja.
Vodo, olje in sol zavremo,
dodamo moko in premešamo v
skledici na vročem, da se testo
zgosti v cmok. Odstavimo, na pol
ohladimo, primešamo jajce in
nastrgan sir in peteršilj. Z žličko
obhkujemo cmočke,jih zakuhamo v
poljubno juho in počasi kuhamo 10
minut.
MADŽARSKA ENOLONČNICA
750 g zarebmic skuhamo v 1 htru
z jušno zelenjavo in narezano
čebulo in odcedimo. 1 kg pora (le
debelejši del) po dolgem prerežemo,
dobro umijemo in skupaj s 65 g
rozin ne premehko skuhamo v juhi
iz zarebrnic. Potem vzamemo iz
juhe in razporedimo z narezanim
mesom. 2 rumenjaka zmešamo z
osminko htra kisle smetane, doda-
mo pol htra juhe in začinimo s
soljo, poprom, sladkorjem, kisom ali
hmono. Prelijemo por in meso in
serviramo s kuhanim krompirjem.
Zavarovalnica SAVA,
posiovna enota Maribor,
Slomšicov trg 1
RAZGLASA
prosto delovno mesto
zavarovalnega poverjenika ali zastopnika za območje kra-
jevne skupnosti Ormož
Pogoj: najmanj končana osemletka.
Poizkusna doba traja eno leto.
Razglas velja 8 dni po objavi.
Prošnje z dokumenti o strokovni izobrazbi in z opisom do-
sedanje zaposlitve sprejema tajništvo zavarovalnice SAVA,
poslovna enota Maribor, Slomškov trg 1.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 15. junija 19,,
Konec ugibanj
Vaščani Skorbe in Hajdine so se
že nekaj dni radovedno ozirali na
bližnji obrez, kjer so se kot čez noč
pojavili delavci in poseben stolp.
Začela so se ugibanja o tem, kaj
pomenijo ta nenadna dela, o katerih
ni bilo prej nič slišati. Nekateri
najbolj domiselni so pomisUU celo
na to, da bo Skorba dobila nov TV
pretvornik.
To pa ne bi bilo slabo, sem
pomislila. Upam samo, da ne bo
treba vaščanom finančno podpreti
tudi te akcije in seči pregloboko.v
žep, kot so morah to napraviti pri
gradnji transformatorja, ki še danes'
ne dela.
Odpravila sem se na kratek
sprehod in se med nizkimi borovci
nezaupljivo pribhžala novemu delo-
višču. Vendar sta se strah in
nezaupanje v hipu razbhnila v nič,
ko sem se zapletla v razgovor s
prijaznim delovodjem Francem Gor-
šetom.
Zaupal mi je, da so delavci iz
geološkega zavoda v Ljubljani in da
iščejo nov izvir vode, kjer bi lahko
napravili še en rezervoar, kajti
zmogljivost sedanje črpalke bo kma-
lu preslaba za napajanje vodovod-
nega ožilja, ' ki je razpredeno po
ptujski občini. S posebno raziskavo
tal so ugotovili, kje bi naj bil
najugodnejši teren. Ko so ga odkrili,
so zvrtah vrtino v premeru ca.
70 cm, do glabine 24 m. Že pri
12. m so naleteh na vodo, ki so jo
začeli črpati, hkrati z njo pa tudi
pesek. Ta voda je za enkrat še
umazana, zato jo po posebni cevi
odvajajo v precej oddaljeno pot®čno
strugo.   Vendar   se   bo   voda   Vi,
kratkem času sčistila in takrat bodo
dela v zvezi z montiranjem črpalke
nadaljevah, sedaj pa so v vrtino
spustih filtre iz nerjavečega jekla.
Zanimalo me je, kako je na dotok
vode, ki je pritekala izpod Pohorja,
vpUvala gradnja kanala za HC v
Zlatohčju. Potrdil je mnenje ljudi,
da je kanal presekal precej teh žil,
saj voda sedaj priteka iz kidričevske
smeri. Ni pa strahu, da bi te
prepotrebne tekočine zmanjkalo, saj
je po dosedanjih raziskavah vode
dovolj, potrebno je le zgraditi
črpalke.
Razgovoru se je pridružil tudi
Franc Korenjak, strojnik, ki dela pri
komunalnem podjetju v Ptuju. Pove-
dal je, da bodo v kratkem začeli z
vrtanjem v Spuhlji, kjer je prav tako
potrebna črpalka, ki bo z vodo
napajala Spuhljo, Markovce in Za-
bovce.
Franc Gorše je o svojem delu
povedal to, da je že več kot 20 let
vedno na terenu in da je s svojo
skupino delavcev prepotoval skoraj
vso Jugoslavijo. Pohvahl je Slovence,
predvsem naš konec - severo-
vzhodno Slovenijo, da so zelo
gostoljubni in da najdejo razume-
vanje za delavce, ki so tu na terenu,
sicer pa so iz vseh koncev Jugosla-
vije.
Dejal pa je tudi, da je pri nas
najboljša voda, kakršne ni nikjer
drugje. No, pa je le tudi pri nas
nekaj najboljšega, čeprav ne bo niti'
TV stolpa in ne termalnega vrelca,
katerega bi bih tudi zelo veseh.
Sogovornikoma Goršetu in Ko-
renjaku se za razgovor najlepše
zahvaljujem in jima želim pri delu še
obilo uspehov in prijetno počutje
med nami.
Tekst in shka: S. S.
KRUTA USODA JE HOTELA DRUGAČE
Bil je lep nedeljski popoldan in
dan se je nagibal k večeru. Sonce se
je že skrivalo za bhžnjimi gorami in
pošiljalo na zemljo poslednje po-
zdrave. V eni izmed sob v ptujski
bohiišnici pa se je za vedno
poslavljalo od življenja srce žene in.
matere Katice Zupanič iz Sp.
Hajdine 25.
Kljub nesebičnim naporom zdrav-
nikov in medicinskega osebja je
ugasnilo to plemenito srce, ki se je
še dva meseca po hudi prometni
nesreči borilo za življenje. Tistega
lepega nedeljskega popoldneva sta
ostala brez mamice 5-letna Jožica in
12-letni Franci, ki sta skupaj z
očetom Francem in starim očetom
2 meseca v negotovosti čakala in
upala, da se njihova mama spet
povrne mednje in da jim bo življenje
spet mirno teklo dalje.
Pokojna Katica se je rodila 1930.
leta v Gerečji vasi. V Paveovi družini
je bilo 12 otrok, od katerih jih še 10
živi. Ko se je pred 15. leti poročila,
sta z možem Francem in starim
očetom Antonom začela gospoda-
riti in si ustvarjaU družino. Z muko
in trudom in z vehko pomočjo
njenih domačih sta si zgradila novo
stanovanjsko hišo in ravno na
usodni dan, 8. aprila letos so
dokončah in pokrili prenovljeno
gospodarsko posopje. Bila je ne-
utrudna in delavna, a vedno nasme-
jana in prijazna, o čemer je posebno
pričalo nenehno spraševanje znan-
cev daleč naokoh o njenem zdjj,
stvenem stanju v bolnišnici. Njen:
bolniško posteljo je vedno obdaj,
krog domačih in prijateljev, vend^.
Katičine oči so samo nemo zrje*^,
solzne obraze dragih domačih i
znancev.
Ko so ji pripeljah otroka, ^\
čeprav ju je spoznala, njena rokar
mogla dvigniti, da bi pobožala nežr
glavici ljubljenčkov Francija in jožj
ce. Ni jima mogla spregovorit
besedice v slovo, kakor tudi' niko^
mur drugemu.
Mala Jožica ve zaenkrat samo to
da je njena mamica umrla, drugo j
še ne zaveda, ker je še premajhni
Množica ljudi, ki jo je prihajat
kropit, je samo potrdila, kake
priljubljena je bila Katica niei
vsemi, ki so jo poznah. Neizmernajt
bol njenih domačih, ko so se morai;
posloviti od nje v najlepših letil
njenega življenja. Ljubezen, ki jf
vladala med otroci v Paveovi dru
zini, bo gotovo trajala prek groba
ker je ne bodo mogh nikoh pozabiti
Draga Katica, na hajdinskem po-
kopahšču je sedaj tvoj poslednj:
dom, v katerega te je pospremile
toliko domačinov. Pogrešali te bo
mo vsi, tvoji dragi domači, tvoj:
dobri sosedje in vsi, ki smo te
poznah in imeh radi, posebno pi
tvoja otroka, ki te bosta ob strait
očeta Franca, ki jima bo morai
Odisej nadomeščati tudi tvojo ljube-
zen, gotovo prav pogosto obiskovali
in ti prinašala cvetje na tvoj prerani|
grob. S. Spolenai
PREVEČ NA ROB CESTE
Na cesti 111. reda Pavlovci-Mi-
klavž pri Ormožu se je pripetila
prometna nesreča, ker se je voznik
umaknil preveč na desno.
Adolf Vrbnjak iz Svečine pn
Zgornji Kungoti je peljal svoj osebni
avtomobil iz Ormoža proti Miklav
žu. V Pavlovcih mu je pripeljal
nasproti sedaj še neznan voznik
osebnega avtomobila. Vrbnjak seje
umaknil preveč na rob ceste
Neutrjena bankina se je vdrla in ga
potegnila v pet metrov globok
obcestni jarek. V avtomobilu je imel
še dve sopotnici.
Telesno ni bil poškodovan nihče
Materialne škode je za približno
1.500,00 dinarjev.
RAZPIS
Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij
Slovenije, PTUJ razpisuje na podlagi sklepa seje predsedstva
z dne 1. junija 1972 mesto profesionalnega tajnika za
nedoločen čas.
Pogoji:
- kandidat mora imeti za seboj dolgoletno kulturno
delovanje s temeljitim poznavanjem kulturne dejavnosti
prosvetnih društev;
- daje vešč računovodskih in administrativnih poslov;
- zaželeno je lastno vozilo;
Osebni dohodki po dogovoru. Stanovanja ni.
Prošnjo z obširnim življenjepisom - zlasti glede na
kandidatovo udejstvovanje na kulturnem področju —' je
vložiti do 25. junija 1972.
Nastop službe 1. septembra 1972.
Občinski svet Zveze
kult. prosv. org. Ptuj
Končno tudi v Lovrencu asfalt
v zadnjem času pogosto
zasledimo v časopisju vesti o
asfaltiranju cest v raznih koncih
Slovenije. Izjema ni naš Tednik, ki
je v zadnjem času precej poročal o
asfaltiranju cest v tem ali onem
koncu ptujske občine. Medtem, ko
si nekateri še vroče želijo asfaltno
cestišče skozi svojo vas in ko se
drugi vneto pripravljajo na
skorajšnje asfaltiranje v njihovem
kraju, pa se drugi že veselijo tega
toliko časa pričakovanega trenutka.
Medtem, ko so po lanskoletnem
uspehu v Kungoti prišli.na vrsto
letos še vas Apače ter Njivercc v
krajevni skupnosti Kidričevo pa so
minuli teden ta dogodek dočakali
tudi prebivalci vasi Lovrenc na
Dravsem polju, ki so končno le tudi
dobili skozi svojo vas lepo asfaltno
cestišče, za katerega so poleg
mnogih prostovoljno opravljenih ur
in izglasovanega samoprispevka
primaknili tudi lep kupček sredstev,
brez katerih ne bi bilo asfalta. Kot
je znano pa ravno skozi Lovrenc
teče tudi cesta Ptuj-Majšperk-Ro-
gatec, katero bi morah asfaltirati iz
drugih virov, zato je povsem
razumljiva želja krajanov Lovrenca,
da bi ta problem bil kmalu rešen, saj
bi le tako bila njihova celotna
zamisel in program reahziran. Ta
želja je obstajala že nekaj let poprej,
ko so jim vedno obljubljali (ka'
seveda obljubljajo še danes), da bo
ta problem rešen in da bo tudi ta
cesta urejena kot je treba. Vendar je
vse to do danes žal le obljuba, ki ne
rešuje obstoječega problema in želja
vaščanov. Lovrenčani so za ureditev
svojega kraja do sedaj prispevali že
precej in zato upajo, da bo skoraj
gotovo enkrat le prišlo tudi do
asfaltiranja te ceste. V tem času pa
se ast"altiranje cest na Dravskem
polju nadaljuje, saj prav seda)
asfaltiranje cest na Dravskem polju
nadaljuje, saj prav sedaj asfaltirajo*
Gerečji vasi, pozneje pa še menda
nameravajo tudi v Cirkovce ii^
drugam, kar je pohvalno, saj
ptujski občini že doldo ni bil"
asfaltiranih toliko km cest, kot je t_o
bilo že do sedaj ob izdatni pomoci
vaščanov teh vasi in seveda }
pomočjo občinske skupščine. M-
TEDNIK — ČETRTEK, 15. junija 1972
STRAN 7
perutninarski praznik na Borlu
Na borlskem gradu se je v soboto,
lO. junija, zbrala množica ljudi, ki je
na prvi pogled dajala vtis, da si sredi
udeležencev partizanskega mitinga. '
Razlika je bila v tem, da so se na tej
ninožični manifestaciji pojavili sko-
jaj vsi, ki so zaposleni pri ptujski
perutnini; prišlo pa je tudi zelo dosti
kooperantov, ki so se pripeljali iz
zelo oddaljenih krajev.
Vse, ki so komaj našh prostor na
grajskem dvorišču, je najprej po-
zdravil rojak Franjo Vičar, igralec
mariborskega gledahšča. Po uvodnih
besedah je predal mikrofon predsed-
niku centrahiega delavskega sveta
Dragu Caterju. Povzemamo nekaj
misU iz njegovega govora:
„Ker so člani naše delovne skup-
nosti večkrat izrazih željo, da bi se
vsaj enkrat na leto sestah in se
pogovorih o skupnih nalogah in
rezultatih, smo sklenih organizirati
dan, ki bo posvečen samo perut-
ninarjem.
Z današnjim prvim dnevom „pe-
rutninarjev" uresničujemo to dolgo-
letno željo, ki naj bo poslej naš
veliki dan in praznik vseh zaposlenih
na Mesokombinatu Perutnina. Ta
dan naj postane tradicionalna mani-
festacija, ki nas naj vse skupaj še
bolj poveže v našem skupnem delu
in prizadevanjih za boljšo, trajnejšo
in perspektivnejšo bodočnost in ne
nazadnje tudi za boljši kos kruha
vseh, ki se ukvarjajo s perutninarsko
proizvodnjo. Letošnji prvi dan pe-.
mtninarjev posvečamo ceh vrsti
značilnih jubilejev: 80-letnici rojstva
tov. TITA, 25. obletnici ustanovitve
Perutnine, jubileju generahiega di-
rektorja Tomažiča, ki je 20 let vodil
podjetje in ima največ zaslug, da se
je dejavnost PP po njegovem pri-
hodu razširila iz prej ožjega ob-
močja Ptuja in Prekmurja na celot-
no področje Slovenije, nekatere
predele Hrvatske, Vojvodine in
Bosne in ne nazadnje moram ome-
niti tudi to, da proslavlja večje
število članov delovne skupnosti
pomemben jubilej - 10. obletnico
zaposhtve pri nas.
Delovna skupnost PP šteje danes
nekaj nad 600 zaposlenih, ki pred-
stavljajo po letih zelo mlad kolektiv,
poln elana in ustvarjalne vneme.
Organi del. skupnosti posvečajo
veliko pozornost delovnim in živ-
ljenjskim pogojem delavcev, stano-
vanjski gradnji in družbenemu stan-
dardu. V zadnjih letih je najmanj 50
delavcev prišlo do svojih stanovanj.
Člani delovne skupnosti imajo vse
možnosti, da se strokovno izpopol-
njujejo in si pridobivajo družbeno
ekonomsko razgledanost.
Posebej pomembno je za naše
kooperante tudi to, da je v razpravi
predlog o izenačitvi pravic zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov in
delavcev. Pripravlja se tudi to, da bo
kmet - kooperant lahko postal član
sindikata, če bo izpolnjeval pogoje,
da združuje sredstva in ustvarja z
delom takšen dohodek, kot član
delovne skupnosti.
Med člani naše delovne skupnosti
moramo vzbuditi več tekmovalnega
duha, zato bomo organiztrah v
prihodnje več športnih in drugih
tekmovanj, ki poleg telesnega in
duševnega razvedrila povečujejo de-
lovne in obrambne sposobnosti
delovnega človeka ter bogatijo nje-
gov telesni in duševni razvoj."
O razvoju podjetja od ustanovitve
do danes je spregovoril generalni
direktor Ivo TOMAŽiC.
,,Leto poteka 25 let od ustanovit-
ve podjetja, katerega zarodek je bil
dejansko obrat za nakup in zakol
perutnine, ki je bil osnovan v Ptuju
že 1. 1905. Tako segajo začetki
perutninske dejavnosti, ki je skoraj
55 let delovala nespremenjeno, 67
let nazaj. Spremembe so nastala šele
zadnjih 12 let, ko se je naše podjetje
začelo preusmerjati iz trgovsko
odkupno-predlovalnega podjetja v
proizvodno-industrijsko podjetje.
Ze pred prehodom na industrijski
način proizvodnje smo uvajali v
našem podjetju nove prijeme pri
organizaciji dela, uvajah takrat naj-
novejše pripomočke za čiščenje
perutnine in sortiranje jajc. Skrbeh
smo, da smo bih na tekočem in da
smo sproti uvajah vse, kar se je
novega pokazalo v Evropi in smo
lahko uporabih pri nas.
Preusmeritev podjetja iz trgovsko
-nakupnega v proizvodno indu-
strijsko podjetje so nalagah tudi
drugi razlogi. Predvsem pešanje
kmečke proizvodnje in rasta stan-
darda. Zaradi tega je nastala na trgu
vedno večja praznina in povpraše-
vanje po jajcih in perutnini. To je
tudi narekovalo zahtevo po gradnji
farme piščancev, katere zmogljivost
bi naj bila 2 mihjona piščancev,
torej vehko več, kot je podjetje
kdajkoh zaklalo perutnine v svoji
dolgi dejavnosti. Istočasno je bilo
potrebno zgraditi tudi farmo za
reprodukcijski material (t. j. vahhiih
jajc), vahlnice, tovarne krmil in
klavnice. Vsi ti objekti so začeli
takoj obratovati in so dah prve
rezultate 1. 1962 in so se vključevaU
tja do 1. 1966, ko je začel delati
največji obrat, moderna perutninska
klavnica.
V lanskem letu smo se z 10 tisoč
tonami brojlerjev uvrstih na prvo
mesto v proizvodnji piščancev v
Jugoslaviji. To mesto žehmo vseka-
kor obdržati tudi v naprej.
Kar zadeva proizvodnjo v letu
1972, bo le-ta predvidoma stagni-
rala, to pa žal zaradi zamrznitve cen,
ki nas je zelo prizadela.
Program, ki smo si ga začrtah za
naslednjih 5 let, je takšen:
- podvojitev v letu 1971 dose-
ženih rezultatov, kar je zelo odvisno
od razvoja naše celotne ekonomike
in pa od administrativnih posegov.
Da pa bi začrtani program uresni-
čih, je trenutno v rekonstrukciji
perutninska klavnica, kjer se bo
povečala zakolna zmogljivost od
sedanjih 2.000 na 6.000 kom. na
uro. To bo izvršeno pribhžno do
konca 1972. leta.
Vzporedno s klavnico se končuje
gradnja mesne predelave, kjer bomo
poleg mesnih izdelkov izdelovah
tudi razne konzerve.
Gradimo novo farmo nesnic pri
Kidričevem, ki bo po velikosti taka,
kot je že obstoječa farma na Selah.
Povečati želimo zmogljivost vahl-
nice od 10 na 20 miUjonov dan
starih piščancev.
Razširiti kapacitete tovarne krmil
vsaj od 30 na 60 tisoč ton,
predvsem razširiti kapacitete proiz-
vodnje brojlerjev od 10 na 20 tisoč
ton. *■
To želimo doseči na dva načina,
in sicer:
- s širitvijo kooperacije na nova
področja ter gradnjo objektov za
vzrejo pri kooperantih in
- z gradnjo lastnih kapacitet.
Vsi^ ti programi so vsklajeni z
dejanskimi potrebami tržišča in
našimi možnostmi. Sredstva za vse
investicije v teku so zagotovljena."
To in še mnogo drugega je
povedal Ivo TOMAŽiC, generalni
direktor, svoje izvajanje pa je končal
z upanjem, da bo Perutnina kljub
vsem težavam in oviram, ki se ji
postavljajo na pot, sposobna še
naprej uspešno delati v dobro
skupnosti in njih samih.
V kulturnem delu programa je
sodeloval moški komorni zbor iz
Ptuja, ki je pod dirigentskim vod-
stvom Branka Rajšterja zapel nekaj
pesmi, Remčevo posvetilo haloški
kapljici je recitiral Franjo Vičar, v
šaljivi točki pa sta se mu pridružila
še Arnold Tovornik in Jože Samec,
kije prav tako Ptujčan.
Po uradnem delu so se perutni-
narji razteph po tratah okrog gradu
in si pred vročim junijskim soncem
iskah prostor v senci. Ob zvokih
melodij, ki jih je izvajal Kmetčev
ansambel, kateiremu so se zvečer
pridružih še mariborski Briljanti, je
prvi dan perutninaijev srečno minil.
Se pred koncem so poskrbeli tudi za
kviz o poznavanju perutninarstva,
dekleta so se potegovala za najlepše
perutninarke, med moškimi udele-
ženci pa so se našh trije dobri
petehni, ki so si s kikirikanjem
pridobih lepe nagrade in so na ta
način še bolj popestrih lep popol-
dan.
Upamo, da bo ta prvi dan
perutninarjev ostal vsem udeležen-
cem v najlepšem spominu. Žehm pa
tudi, da bi ta lepa gesta ptujske
Perutnine rodila še več podobnih
dnevov.
S. Spolenak
Foto: ). Vrabl
Gradbeno podjetje
„DRAVA",
Ptuj
razpisuje:
15 učnili mest zidarsice stroke
15 učnili mest tesarske stroke
Pogoj: dokončana osemletka.
Mesečna nagrada znaša:
I. LETNIK 400 din
II. LETNIK 560 din
IIL LETNIK 800 din
Stroške strokovnega šolanja krije v celoti po-
djetje. Razpis velja do 31. 8. 1972.
PUSTIL TEŽKO
POŠKODOVANEGA
Na cesti 1. reda v Novakovi ulici v
Ormožu se je pripetila prometna
nesreča zaradi pretesnega prehiteva-
nja.
Kolesar Alojz Razlag iz Bratone-
čic pri Tomažu, uslužbenec splošne
bolnišnice Ptuj, psihiatrični oddelek
v Ormožu se je peljal po omenjeni
uhci pravilno po desni strani. Za
njim je pripeljal voznik osebnega
avtomobila Andrej Prelog iž Zg.
Hajdine, avtoklepar v TAM. Zaradi
pretesnega prehitevanja je Prelog s
prednjim delom avtomobila zadel v
kolo. Kolesarja je skupaj s kolesom
vrglo na pokrov prtljažnika. Tako je
avto peljal še pribhžno 35 metrov,
potem sta kolo in kolesar padla na
desno bankino. Razlag je bil hudo
telesno poškodovan po glavi in so ga
takoj odpeljah v ptujsko bolnišnico.
Voznik osebnega avtomobila
Andrej Prelog je s kraja nesreče
pobegnil ne da bi ponesrečencu
pomagal ah nesrečo prijavil. Že čez
2 uri po nesreči so ga izsledili
delavci PM Ptuj.
jr
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 15. junija 1972
30 letnica ustanovitve
Slovenskogoriške čete
(10.,nadalje vanje)
PRVI PARTIZANSKI NASTOPI
Aprila so partizani skrbeli
predvsem za oborožitev in se
izkazali v sabotažah in pohtičnih
nastopih. Zamenjavah so kažipote
ob cestah, trgah telefonske žice,
zažigali hitlerjevske knjige in
časopise, pisah po zidovih
osvobodilna gesla, peU po vaseh
slovenske pesmi in podobno.
V tem mesecu so bili večkrat
razkropljeni, ker so bih posamič ah
po dva zadolženi za nabavo orožja
in streliva. Zavec in Petrovič sta se
mudila več dni v Sedlašku v
Halozah, ko sta tja odšla po puške.
Kostjo so poslah po municijo v Ptuj,
Vinko Reš se je nekajkrat oglasil pri
bratrancu Ervinu Štegerju v Ptuju.
Mirko Reš je odšel h kmetu Francu
Polancu v Drstcljo po puško. Skupaj
pa so odšli, kako smo že napisah, v
Lovrenc na Dravsko polje v
Ivančičev mMn po puške.
Ko so se partizani oborožih s
karabinkami, ročnimi bombami in si
nabavili municijo, so maja pričeh z
večjimi akcijami. Najprej so
prestraših hitlerjevce, ki so se gostih
v gosposki hiši nemškega trgovca v
Mestnem vrhu. Partizani so streljah
v okna. Prestrašeni Nemci so
odhiteli v Ptuj, partizani pa so v hiši
zaplenih precej živeža.
Sredi maja je zagorela opekarna v
Žabjaku, last Nemca Scharnerja.
Ogenj jo je tako uničil, da ni moela
več obratovati. Tistega dne je bil
lastnik v Mariboru, kjer so ga
odhkovah za nacistične zasluge. Ko
se je naslednjega dne pripeljal v
Zabjak, je bil ogorčen, ker so ga
partizani kaznovah za službo
nacizmu.
Maja je naročil ptujski okrožni
komite, naj partizani napadejo
orožniško postajo v Juršincih, kjer
bi pomagal partizanom eden izmed
slovenskih orožnikov v nemški
službi. Toda partizani so že imeU
skovan načrt za napad na občinski
urad v Vitomarcih, zato so napad v
Juršincih odložili.
Ko so se v nedeljo, 24. maja
zvečer     zbraM     v     opuščenem
jugoslovanskem vojaškem bunkarju
južno od ceste Vitomarci-Trnovska
vas člani Osvobodilne fronte iz
občin Vitomarci, Trnovska vas,
Desternik in Cerkvenjak, so
partizani hiteh proti Vitomarcem.
Skozi okno so vdrh v prostore
nemške občine, nameščene v
predvojnem župnišču. Ker urada
Nemci niso stražih, so partizani brez
boja zagospodovah v njem. Poteptah
so Hitlerjevo shko, da so od nje
ostah le koščki papirja in stekla,
poškodovah so pisarniško opremo,
uničili arhiv, zaplenih pisalni stroj in
vehko živilskih nakaznic, ki so jim
zagotovile dolgotrajno prehrano.
Karte so razdehh naslednje dni med
svoje sodelavce, ki so jim nabavljah
z njimi hrano. Ker je bilo kart
veliko, so z njimi nabavljah hrano
tudi sodelavci za svoje družine.
Največ blaga sta na zaplenjene
živilske nakaznice oddala trgovca
Šteger v Grhncih in Ciglarjeva v
Rogoznici. Blago sta izročala
Zelenku in Cehu v Kicarju. Ta dva
pa sta ga odpremljala partizanom. V
Ptuju so živilske nakaznice,
zaplenjene v Vitomarcih, sprejeh od
partizanov šiviljska pomočnica
Milica Vučak, delavka Marija
Peršon, trgovska vajenca Ivan
Hrenič in Drago Zavec in drugi.
Pisalni stroj so partizani odnesU
na Osojnikov dom. Ker je nenadoma
pretila nevarnost, da ga bodo Nemci
našli, ni Osojnik utegnil najti za
stroj primernega skrivahšča, zato ga
je uničil.
V Zadnjih dneh maja so bratje
Reši naleteh neke noči v gozdu
bUzu Svetinec na orožnika Zupana
in Žemljica iz Vintarovec. V
spopadu je bil Zupan ranjen,
Zemljiču pa se je posrečilo zbežati
na orožniško postajo.
Dalje prihodnjič
V. R.
POPRAVEK
v devetem nadaljevanju sestavka
30-lejnica slovenskogori-
ške Čete čitaj v devetem odstav-
ku: ,,Borlske zapore je čuvalo okrog
20 ss stražarjev."
Nov lovski dom na Kogu
Minulo nedeljo je bil Kog deležen
enkratnega dogodka. Lovci so
odpirah nov lovski dom ter ob tej
slovesnosti pripravih lep kulturni in
zabavni program, združen • s
tekmovanjem v streljanju na ghnaste
golobe in do sedaj skoraj
nepoznanem steljanju na tarčo zajca
v teku.
Že od zgodnjih jutranjih ur je bilo
vse živo. Lovci so streljah in
teikmovah za pokal lovske zveze
Ptuj, domačini in gostje pa so lahko
obiskah eno izmed številnih točilnic
pristne domače kapljice.
Prave slovesnosti so se pričele
Najstarejši kogovski lovec Franc
Munda pred novim domom.
popoldne s povorko lovcev in
lovskih prijateljev. V kulturnem
sporedu, ki ga je pričel predsednik
LD Kog, Drago Zabavnik z
nagovorom, je sodelovala tudi
ormoška godba na pihala in
združeni zbor. Dom, je lovcem
izročil predsednik lovske zveze Ptuj,
Drago Klobučar in ob tej priložnosti
izročil šestim lovcem kogovske
lovske družine odlikovanja
republiške lovske zveze. Priznanja za
aktivno delo na področju lovstva so
dobili: Franc Munda iz Vodranec,
Peter Vnuk iz Jastrebec, Franc
Šnajder iz Lačavesi, Ivan in Vinko
Curin iz Vodranec ter Martin
Štampar s Koga.
Novi lovski dom na Kogu je
poimenovan po nekdanjem lovcu ~
domačinu Ivanu Štamparju, ki je bil
leta 1942 ustreljen kot talec.
Kogovski lovci so na nedeljski
slovesnosti podah tudi svečano
zaobljubo, da bodo člani zveze
borcev lahko nemoteno in ob
vsakem času uporabljah prostore
novega doma za svojo dejavnost.
Listino je v imenu krajevne
organizacije ZZB Kog sprejel Martin
Curin.
KAKO DO NOVEGA DOMA
Mishm, da ne bom povedal
preveč, če rečem, da je novi lovski
dom na Kogu eden najlepših, če že
ne najlepši, kolikor jih stoji na
območju ormoške občine. Človeka
še posebej pritegne notranja
oprema. Kako so lovci na Kogu
zgradih takšen dom, smo se
pogovarjah z najstarejšun kogovskim
lovcem Francem Mundo, ki bo letos
dopolnil sedemdeseto leto svojega
življenja.
Lovska družina Kog je bila
ustanovljena takoj po osvoboditvi.
Najprej so se sestajah v dvorani
prosvetnega društva ah v gasilskem
domu. Včasih tudi pri katerem
izmed lovcev, nikdar pa v gostilni.
Ideja o lovskem domu je stara
toliko, kot lovska družina. Lansko
leto se je ponudila priložnost in
kupih so od SVL kombinata
Jerzualem stare hleve nekdanjega
gospodarskega poslopja in pričeh z
adaptacijo. Ze pred tem so imeli
kupljeno parcelo pa so se potem
odločih za drugo možnost. Poleg
tega, da so v sedanjo zgradbo vložili
pribhžno 9 mihjonov starih dinarjev,
so morah vsi člani LD krepko prijeti
za delo. Pri tem so se najbolje
izkazah: predsednik Drago Zabavnik
ter Ivan in Stanko Curin. Lovci so
štedih denar že nekaj let, nekaj pa
so prispevah tudi člani. SVL -
obrat Jeruzalem Ormož jim je za
dom dal 3 stare mihjone kredita.
Lovišča kogovskih lovcev, družina
šteje 20 članov, se raztezajo na
površini 1400 hektarjev. V bodoče
se bodo posvečah predvsem gojitvi
divjadi in        smotrnejšemu
gospodarjenju z njo. To jim bo
pomagalo izplačati dolg, ki ga imajo
zaradi gradnje lovskega doma.
Slovesnosti ob odpiranju lovskega doma je pričel Drago Zabavnik,
predsednik LD Kog.
(Nadaljevanje na 9. strani) j
jjjK — ČETRTEK, 15. junija 1972
STRAN 9
jAUDEAMUS IGITUR...
Indi maturantje ESS v Ptuju so
^jšnji teden končali s poukom. Do
Jure je sedaj le še nekaj dni, le
,|i nekaj dni še in naše
jspodarstvo bo bogatejše za 28
lionomskih tehnikov, od katerih
^jo nekateri nadaljevah s študijem,
fugi pa se bodo takoj zaposhli.
'jvoj pohod po mestnih ulicah
jiimo gostiln seveda) so imeh v
fedo, 7. junija. S transparenti so
ijjili v koloni in peli slavno himno
jjiurantov. Ko sva s kolegom prišla
iolo. je najiho pozornost pritegnil
irašanski živžav. Cisto na vrhu
unireč v tretjem letniku so se
paturantje poslavljah od svojih
^zelencev" (takšen je neuradni naziv
g tretješolce). ZmotiU so jih sredi
lete ure, kot je to že navada in jim
uj kar je bilo videti in kar se je
l^lo, razmetah. Potem so jih
icvabili pred šolo na ,,pogreb
iiaiure". „Ce pa hočete dobiti
tijuč od 4. razreda", so dejah, „pa
ločemo zanj 1 kg petparskih
toancev".
Hrup po šoli se je hitro razšhil in
kmalu so bih vsi dijaki na hodnikih.
„Za ta dan je pouka konec", so
zmigovah profesorji, ,,vsaj dopol-
danskega"! Pred šolo in na oknih se
je kmalu nabralo mnogo dijakov.
Svoje mesto so zasedh tudi
profesorji in nasproti njih maturant-
je, ki so v dijaškem žargonu vzkhkah
gesla, kot: ,,Koga smo učih
švinglat? - zelence! Kdo nič ne
ve? Zelenci!" In že se je zashšal
glasen protmapad tretjih letnikov:
„Koga smo spravih do kruha? -
Maturante! Kdo je glavni na šoli? 3.
letnik!" in podobno. Hrup se je
počasi pomiril, maturantje so"
prebrah kroniko, o dijakih in
profesorjih ter se uradno poslovih
od njih. Sledila je svečana predaja
ključa, ki ga je v imenu tretjega
letnika sprejel Ljubo Cucek. Za
konec so maturantje sežgali majhno
leseno krsto, simbol pokojnega
trpljenja na šoU, simbol mature.
Tekst in foto:CEMZO
Spominski posnetek maturantov s svojo razredničarko in ravnateljem.
Junaki vi§in
Ljudje so vzdihovah od preseneče-
nja. Njihovi obrazi so strmeh proti
dvema točkama na nebu, ki sta se
pravkar spustih iz letala. Točki sta
postajah vse večji in večji. Po ne,kaj
sekundah prostega pada sta se nad
točkami odprli veliki športni padah,
ki sta se s svojim bremenom, padal-
cema Kodelo in Petrovičem, počasi
spuščah proti zemlji. Pubhka je bila
v skrbeh, da sta skočila preveč
severovzhodno in da ne bosta prista-
la na cilju, da bosta ostala nekje v
gozdu, daleč od ljudi. Toda mojstri
skakanja vedo natanko, kje je treba
izskočiti in upseh jim ne sme in ne
more pobegniti. Padalca sta na Ki-
carju že pristala, ljudje pa so še
vedno pogledovali v višino, kot da
hočejo najti prav tisto točko, kjer
so pred nekaj trenutki iz letala
izskočih dve komaj vidni točki.
Že takrat sem se odločil, da bom
te junake vehkih višin obiskal na
njihovem drugem domu - na letali-
šču ptujskega aerokluba v Moškanj-
cih, katerega predsednik je Anton
^gar - podpredsednik SO Ptuj.
ZGODOVINSKA POT
AEROKLUBA
Aeroklub Ptuj je pognal svoje
korenine 1954. leta, ko je aerr -:lub
organiziral prvi letalski tečaj, k, so
ga obiskovah številni Ptujčani, pio-
nirji ptujskega paf^ • tv Obstajala
je sicer gmajna, ki „a.ics preureje-
na in na kateri stoji velik hangar. Ni
pa bilo padalske opreme, ki je malo
draga, saj stane danes eno padalo
skoraj devet starih mihjonov. Težave
so bile tudi s strokovnim kadrom,
kljub temu da so takratni pionirji
padalstva imeh voljo in junaško srce.
Dobra volja pa je vedno najbolja in
po nekaj letih je ptujski Aeroklub
zaživel in se je izkopal iz začetnih
težav.
V obdobju od 1965 do 1966 leta
je v klubu zopet nastala kriza. Prvi
člani, ki so se izšolah v začetnih ^
tečajih, so klub zapustih. Prihajali'
so zopet novi, ki pa niso imeli
izšolanega strokovnega kadra. Stara
oprema je že skoraj dotrajala in
mladi padalci so ostah brez nje. Le
razumevanje SO Ptuj in drugim or-
ganizacijam ter trdni volji članov
kluba gre zahvala, da je Aeroklub
zopet oživel. Danes pa je to močno
društvo, ki vključuje 21 padalcev in
dve padalki ter 18 motornih in 36
jadrahiih pilotov. Redno se udeležu-
je vseh tekmovanj, državnih in repu-
bhških prvenstev ter je dalo že nekaj
državnih prvakov.
KDO SO TI
JUNAKI VIŠIN?
j Ko sem prišel na letališče v Mo-
škanjce, je bilo zbranih že lepo
število padalcev in pilotov. Z trenin-
gi sicer še niso pričeh in letala so se
grela na vročem soncu. Mladi in
nadebudni padalci pa so pripravljah
svoja padala, opazovali smer vetra
ter merih njegovo hitrost. Njihovo
delo je nadzoroval učitelj padalstva
in Ptujčanom znani Franc Kodela -
absolvent višje tehnične šole v Ma-
riboru. Poklicni pilot in upravnik
kluba, Ivan Cucek, ki bi dal dušo za
ptujski Aeroklub, je neprestano ho-
dil okrog letal, pregledoval motorje
in ostale dele letal, kajti če se hočeš
zapeljati ,,tja gor", kjer ni prahu in
lukenj, kot so na naših cestah, po-
tem mora biti vse v redu.
Za razgovor sem prosil učitelja
padalstva, Franca Kodelo, ki takole
pravi o mladih padalcih:
Res je, da je treba imeti za padal-
stvo vsaj malo poguma. Zlasti še v
začetku. Pozneje, ko padalec ugoto-
vi, da ni nič nevarnega in da je to
eden najlepših športov, izgubi prvot-
ni strah in komaj čaka, da bo lahko
zopet skočil. Tudi pot, kako postati
padalec, ni težka. Padalec lahko
postane vsak, ki je mlad in zdrav in
kar je najvažnejše, imeti mora vese-
lje do tega športa. Aeroklub Ptuj
vsako leto prireja posebne padalske
tečaje, ki vsebuje najprej teoretični,
nato pa praktični del. Letos se je v
tečaj prijavilo 9 začetnikov in imajo
že po pet skokov iž višine od 600 do
800 metrov. V začetku skačejo z
avtomatskimi padaU, da lahko tako
spoznajo življenjske razmere daleč
nad zemljo in šele pozneje se prične-
jo učiti raznih veščin in vragohj v
zraku.
Franc Kodela je v jugoslovanskem
padalstvu že znani as. V ptujski
Aeroklub je prišel 1967 leta in je bil
prvotno pilot jadralnega letala ter na
njem prevozil 100 ur. Lani pa je
postal tudi motorni pilot. S padal-
stvom se je pričel ukvarjati 1968
leta in ima sedaj že 464 skokov iz
različnih višin. Po zaslugi ZLOS je
vOpravil tudi padalski tečaj v Lescah
(Nadalievaiije na 10. strani)
NOV LOVSKI DOM
NA KOGU
(Nadaljevanje z 8. strani)
ZMAGOVALCI
v dopoldanskem času je bilo, kot
smo omenih že v uvodu, tekmovanje
lovcev v streljanju na ghnaste
golobe. Tekmovah so za pokal
lovske zveze Ptuj in za nagrado
'o^^^ke družine Kog. Sodelovalo je
1- lovskih družin s področja občin
™j in Ormož. Prvo nagrado in s
l^ni pokal jc dobila LD Zavrč. Njeni
'°^ci so „ustrchh" kar 45 golobov
f 50 možnih. Drugo nagrado je
™bila LD Ormož z 41 golobi, tretji
P^so bih lovci LD „Jože Lacko" iz
■^'"ja. „Ustrehh" so 39 golobov,
streljanju na glinaste golobe so
najboljši posamezniki: 1. Milan
"i"Pič, LD ,.Jože Lacko" Ptuj. II.
Rudi Belšak, 111. Pepi Verdenik, oba
LD „Jože Lacko" Ptuj. IV. Maks
Pugračič, LD Zavrč in V. Stanko
Frangcš, LD Ormož.
Tarčo zajca v teku je najbolje
zadel Ivan Soštarič, član LD Vinica.
Drugi je bil Edi Voljč, član LD
Vinski vrhovi - Miklavž. Tretje
mesto pa je zasedel Ivan Rotar, član
LD Središče ob Dravi.
Poleg lovcev s področja Ormoža
in Ptuja so se nedeljskega srečanja
lovcev udeležile tudi nekatere
družine sosednjih občin SR Hrvaške
in Ljutomera. Po nadvse slovesnem
delu odpiranja lovskega doma se je
pričela zabava s plesom. Gostje so
bili postreženi z domačimi
speciahtetami in dobrim kogovskim
vinom, ki je grelo pete do zgodnjih
jutranjih ur.
jr
BLAGOVNA HIŠA »KONUS«, PTUJ  ^
razpisuje naslednje j
prosto delovno mesto \
1- pomočnika skladiščnika
POGOJI: ,       , \,
Kvalificirani trgovski delavec z odsluženim vojaškim rokom
Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju
razpisnih pogojev pošljite Blagovni hiši „Konus" Ptuj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Komisija za kadre pri
Gostinskem podjetju »Hološki
biser - grad Borl,tc Ptuj
Osojnikova c. 5
razpisuje
prosta učna mesto
za pridobitev ustrezne kvalifikacije v naslednjih strokah:
29 učencev za poklic natakarja-ice
26 učencev za poklic kuharja-ice
2 učenca za poklic mesarja
1 učenca za poklic slaščičaija-ke
Kandidati morajo imeti končano osemletko, opravljeno
z najmanj dobrim uspehom, izpisek iz rojstne matične knjige
in zdravniško spričevalo.
Prijave sprejema Komisija za kadre pri G P. . Haloški
biser - grad Bori" Ptuj do 20. junija 1972.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 15. junija J
Dva poggja za dolgo življenje:
SKROMNA PREHRANA IN GIBANJE
Znano je, da že nekaj let delajo
znanstveniki v raznih deželah posku-
se s podganami, npr. v Angliji, v SZ,
v Franciji, Itahji in v Združenih
državah Amerike, glede prehrane, in
da so rezultati teh poskusov posebej
zanimivi za ljudi, ker podgane živijo
kot ljudje v podobnih, oblikah
družbenega življenja.
Nesporno je namreč dokazano na
podganah, ki so jih 1000 dni branih
s kalorično shomašno hrano, da so
živele dvakrat tako dolgo v primeri s
tistimi, ki so imele normalno hrano.
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene
organizacije mislijo, da nizko-kalo-
rična hrana zadržuje rast, kar je
vsekakor v zvezi s podaljševanjem
življenja.
Strokovnjaki sedaj preučujejo
uporabo teh izsledkov v zvezi s
človekovim življenjem in so v te
raziskave vključiU varstvo pred se-
vanjem in varstvo pred škodljivimi
snovmi.
Ce bodo ti poskusi uspešni, piše;
dr. Joshua Cohen iz direkcije SZO v
Ženevi, misUmo, da bo mogoče
podaljšati človekovo življenje za
okrog 15 let.
Takšno podaljšanje poprečne živ-
ljenjske dobe - od sedanjih 70 na
85 let - bo izzvalo nove družbene
probleme, pripominja dr. Cohen.
Biološko vzeto, bi se ljudje postarah
precej pozneje, toda zastaralo bi
tudi njihovo pokhcno znanje, če bi
se podaljšala njihova delovna doba.
Mlajše generacije pa bi morale dalj
časa čakati na izmenjavo generacij.
Ce bi ljudje odhajah v pokoj tudi
vnaprej v starosti okrog 60. leta
starosti, bi podaljšanje življenja ne
vphvalo nanje najbolje. Po oceni
strokovanjakov SZO je sedaj na
svetu okrog 120 milijonov nad 70
.let starih ljudi. Vendar obstaja za
vse stare ljudi, ki bi, razumljivo, še
radi živeU, preprost nasvet: Bodite
zaposleni! Prvo pravilo za modro
staranje je očuvanje fizične aktiv-
nosti in mentalne uravnovešenosti,
piše italijanski gerontolog prof.
Francesco Antonini.
Stari ljudje morajo stremeti za
tem, da bi obdržah svoje mesto v
družbi. Pretiravanja in prevelikih
naporov se je treba vsekakor izogi-
bati, vsekakor pa je ustavitev vsake
dejavnosti zelo nevarna. Kakor pravi
dr. Antonini, se mora stari človek
„na vsak način upreti skušnjavi, da
bi dvignil roke nad vsem".
Fizično sposobnost in moč je
mogoče obdržati na razne načine,
vendar je najboljše, če vsak človek
iznajde svojo metodo. Vsekakor je
koristno čimveč gibanja, predvsem
hoja, tudi na progi 20 ah 30 km
dnevno.
CE OTROK NOČE JESTI
„Moj otrok noče jesti," - se glasi
tožba, ki jo je slišati pri marsikateri
materi. Najpogosteje se pritožujejo
matere otrok med drugim in petim
letom starosti. Toda kar v začetku
je treba povedati, da je taka pritož-
ba velikokrat neutemeljena. Matere
imajo večkrat zmotne predstave o
tem, kohko bi otrok moral pojesti.
Značilnost otrokovega razvoja je,
da po prvem letu razmeroma manj
poje in je zaradi gibanja manj rejen
kot v obdobju dojenčka. Včasih
matere primerjajo svojega otroka s
sosedovim in mislijo: ,,Ce sosedov
tohko poje in je zato okrogel, bi
moral biti takšen tudi moj." Pri tem
pa pozabijo, da niso vsi otroci enaki.
Nekateri imajo po naravi nežno te-
lesno gradnjo, ne potrebujejo dosti
hrane in niso nikoh posebno debeli;
drugi zopet vehko pojedo, so rdeče-
hčni in okrogh. Res pa je, da je pri
mnogih otrocih neješčnost hud pro-
blem, ki ga pogosto ne morejo rešiti
niti starši niti zdravnik.
Usoda neješčnega otroka je v ve-
čini primerov takale: Mati vodi
otroka od zdravnika do zdravnika.
Zdravnik vsakokrat ugotovi, da je
otrok zdrav, le da nima teka in mu
predpiše zdravila. Toda ponavadi vsa
zdravila in vitamini ne pomagajo
dosti. Starši se zatečejo k „doma-
čim sredstvom".
Pogosto se neješčnost pojavi po
prestani hujši bolezni. Starši skušajo
po preboleh bolezni nadomestiti,
kar je otrok izgubil na teži in ga
čezmerno sihjo s hrano, nakar se
otroku hrana up.e. Tak odpor do
hrane traja včasih mesec ali celo leta
dolgo. Pogosto majhen otrok odkla-
nja le trdo hrano, dočim kar zado-
voljivo uživa tekočo in kašasto hra-
no.
Vzrok neješčnosti je večkrat pre-
vehka utrujenost in izčrpanost j.,
ka ah pa duševno razburjenje. ]
otrok ne more jesti po pred^?
sprehodih, ker je preveč utrj
(pogosto so ga starši peljali »
zato na sprehod, da bi dobil tek,
pa po živahni igri. Te vrste neješj,
sti se javljajo predvsem pri nej-
občutljivih, bledičnih otrocih,
težko prenašajo napore.
Pogosto je vzrok neješčnosti
ka neprijetno vzdušje pri mizi.
sikje se pri mizi prepirajo ali
vlada molčeča napetost. Morda]
od članov družine kritizira hrano
pa jo kak starejši odklanja in;
mlajšemu slab zgled. Pogosto
otrok, ki ima sicer zadovoljivi
slabo počuti pri mizi, ker ga st
sihjo, naj še več poje. Ali pa oti
ki ima že po naravi slab tek, ^
ob živčnih izbruhih mame ali
pravljicah stare mame še tisto it,
naravnega poželenja po hrani,
splošno menijo, da je večina tea
zvezi s pomanjkanjem tekaprioi
ku med drugim in petim let
pogojenih v nepravilnem odt;
staršev do otroka, oz. do njej:
hrane.
Kaj storiti z neješčim otrokot
, Najprej ga peljite k zdravniku,d;
ugotovi, če ni vzrok pomanjics:
teka morda bolezen. Ce je ot:
zdrav, ga ne posiljujte z jedrni
čezmerno zaskrbljenostjo in trudi
boste dosegli le to, da se bo tek
poslabšal. Servirajte jed okusno
ne naložite mu na krožnik prev;
kih kohčin. Kupite mu lep kror
in skodelico z muco ah kužkom!
jedi naj bo prijetno vzdušje. Nesii
otroka z jedmi, ki jih ne mara in
vztrajajte, da se mora navaditi na
jedi. Posebno kuhana zelenjava
pri mladih otrocih nepriljubljei
matere pa jih sihjo, da jo mon
otroci jesti. Vitamine iz zelenjs
lahko nadomestite s sadnimi kaši
ah saddnimi sokovi. Pazite, daoti;
ne pride k mizi utrujen.
JUNAKI VIŠIN
(Nadaljevanje z 9. strani)
in postal učitelj padalstva. Njegova
padalska - tekmovalna kariera je
zelo obsežna. Najbolj pa se spominja
mladinskega državnega prvenstva v
Reki. ki je bilo 1970. leta. Takrat je
bil edini Slovenec in je dosegel
odhčne rezultate. V skoku na cilj iz
višine 1000' metrov je bil prvi, iz
višine 1500 m pa tretji. V skupnem
plasmanu so doseženi rezultati zado-
stovah za prvo mesto. Pozneje pa je
prišlo do spremembe. Zaradi zavisti
so se tekmovalci pritožili in na rnah
se je Franc znašel na drugem mestu.
Ker pa ni imel pri organizatorjih
nobene podpore, je v skupnem pla-
smanu tako tudi ostalo. Leta 1970
je na repubhškem članskem prven-
stvu dosegel prav tako drugo mesto
v skupnem plasmanu. In kaj mu je
ostalo najbolj v spomunu? To sta
bila njegova dva skoka iz višine
4000 metrov, v katerem je imel kar
70 sekund prostega pada. Največ
pozornosti posveča sedaj vzgoji mla-
dega kadra v klubu.
Med mladimi padalci je tudi se-
demnajstletna Marija Muzek iz Ptu-
ja. Sicer je dijakinja prvega letnika
gradbene tehnične šole v Mariboru.
S padalstvom se je pričela ukvarjati
letos in je uspešno opravila teoretič-
ni del tečaja. Do sedaj je opravila že
pet skokov. Strah je sicer ni bilo
nikoh, le pri drugem skoku ji je bilo
malce nerodno. Pravi pa, da ima
težave zaradi teže. Kadar je močnej-
ši veter ne more skočiti, ker je
prelahka in jo lahko zanese kam
dlje. Enkrat je že odjadrala prek
Pesnice. Sicer pa se v zraku počuti
zelo lepo.
Ivan Nahberger je doma iz Suhe
veje pri Ptuju in se je roil 1949 leta.
Njegovo življenje je prav zanimivo.
Najprej se je izučil za rudarja in je
delal pod zemljo. Zanimalo pa ga je,
kako je še v zraku in se je izpod
zemlje presehl daleč nad zemljo. V
Sigmi, kjer je zaposlen ima več
prijateljev, ki so padalci in prav ti so
ga pripravili, da je tudi sam stopil
med padalce. Sedaj ima že pet sko-
kov. Ko pa je skočil prvič, je malce
„zacvikal". In še preden se je ločil
od letala, pomislil na mamo in ata.
Sedaj pa je šport zelo vzljubil in
upa, da bo letos opravil 50 skokov.
Foto in tekst:
M. Novina
ZASTAVE POMETAL V 1
KANAL '
V času proslave tedna bratstva
prijateljstva, ki je bila letos
Ormožu je tamkajšnje Komunal
podjetje okrasilo mesto z zastavi
mi. Izobesih so jih na običaj
način v zato pripravljena mesta
kandelabrih javne razsvetljave,
noči, ko je bila zvečer sveč)
akademija, posvečena tudi 80-leti
tovariša Tita je Danilo Dajčbauei
Ormoža snel nekaj zastavic in
pometal v mestno kanalizao
Nekaj zastavic je snel na Mestn
trgu, druge pa ob cesti, ki pelje pi
gradu, kjer je sedež občinske slc'
ščine in družbenopolitičnih otp
zacij.
Ormoški sodnik za prekrške
ugotovil, s kakšnim namenom
storilec snel zastavice in mu na
primerno kazen.
AVTO OBRNILO NA
CESTO
V Novakovi ulici v Ormožu st
pripetila prometna nesreča zal
neprimerne hitrosti.
Voznik Nikola Lukič iz Lap"
Varoši (Srbija) zaposlen pri tra
portnem podjetju ,,Avtomobils^
Beograd je peljal osebni avtom'
iz Ormoža proti Ptuju. V klai
Novakove uhce je sekal ovinek,
tem ga je zaneslo tako, da je bo<^
trčil v obcestni smernik in dalj'
hrib, od koder se je vozilo previ"
na cesto.
Mesokombinat
..PERUTNINA"
Ptuj, Potrčeva 8
RAZGLAŠA:
PROSTA UČNA MESTA
v letu 1972 naslednjih strok:
1. Mesar — predelovalec 20 učnih mest
2. Mesar — klavničar 3 učna mesta
3. Mesar — proizvajalec 3 učna mesta
4. Mesar — prodajalec 3 učna mesta
5. Elektromehanik 4 'učna mesta
6. Strojni ključavničar 3 učna mesta
7. Avtomehanik 1 učno mesto
8. Stavbeni zidar 1 učno mesto
9. Trgovski prodajalec 2 učni mesti
POGOJI:
Za učna mesta pod 1. in 2. z uspehom končanih 6 razredov
osnovne šole, učna doba traja 18 mesecev.
Za ostala učna mesta z uspehom končanih 8 razredov osnov-
ne šole, učna doba traja 3 leta.
Podrobnejša navodila glede pogojev za učna mesta daje ka-
drovska služba podjetja.
Vloge sprejema kadrovska služba podjetja do 30. junija 1972.

ČETRTEK, 15. junija 1972
STRAN 11
KDAJ NAGRADIMO OTROKA?
Mihec, če boš šel po mleko in
l^fuh, si lahko kupiš lučko," je
prosila mama otroka, ki ni in ni
Uotel namesto nje v mlekarno.
Ali je mati prav ravnala? Ah ima
jjs tako malo besede? Otroka bi
niorala poslati po potrebne stvari
[,fez nagovarjanja in pogajanj.
Vsakdanja opravila mu morajo
postati dolžnost, ki zanjo zasluži
pohvalo, ne pa nagrade, zlasti ne
denarne.
Z izjavo, da je šlo edino z njegovo
pomočjo ah s priznanjem, da je
stvar izvrstno opravil, se mu bodo
podzavestno vrastle v zavest drobne
dolžnosti in vedel bo, da je to
njegov posel, da mora opraviti
določeno delo, tako kot hodi oče v
službo ah mama gospodinji.
Tu in tam ga lahko tudi posebej
nagradimo, in to takrat, kadar se je
posebno izkazal. Popeljemo ga na
daljši izlet, kupimo mu vstopnico za
gledahšče, kino ah športno
pnreditcv, mogoče je ljubitelj
slaščic, lahko pa prejme tudi
primerno vsoto denarja.
Če bomo ravnali tako, bo otrok
delo opravil vestno, z veseljem,
prostovoljno . . .
Marko gre prav rad na vrt s
svojimi starši, kjer pomaga puliti
plevel in pobhati kamenčke. Potem
vsi trije sejejo, sadijo, okopavajo. Za
nagrado je Marko dobil lep košček
gredice, kjer po svoji želji goji rože
in vrtnine. Dobro loči, kaj je
njegova dolžnost in kaj nagrada za
opravljeno delo.
Delo pa moramo znati otroku
približati. Potem ga bo sprejel resno
in z dobro voljo. Ob morebitnih
nesrečah, brez katerih ne gre, pa
starši ne smemo biti prercsni. Ce ne
bo prinesel domov drobiža, ki mu ga
je vrnila prodajalka, ah če se mu je
razbila steklenica z mlekom, če mu
bo padla v lužo denarnica, zamižimo
na eno oko in ga lepo poučimo, da
bo v bodoče bolj pazljiv. Tudi doma
opravljenega dela, ki ga otrok ni
izvršil tako kot bi ga mi sami, ne
popravljajmo pred njim, ker mu s
tem pobijamo voljo in veselje do
dela.
Da bo še rajši opravljal svoje
majhne dolžnosti, mu kupimo
škropilnico za zalivanje rož, manjše
ščetke za čiščenje čevljev,
živobarvno krpo za brisanje prahu
itd.
Otrok bo delo tudi bolj vzljubil,
če bo imel v nas dober zgled. Prav
gotovo bo 10-letna hčerka začela
sovražiti pomivanje posode, če bo
slišala svojo mater, kako vsak dan
znova tarna in se pritožuje nad tem
zoprnim opravkom. Vehko več
uspeha bomo dosegh, če bomo
hčerki povedah, da ji zaupamo
pomivanje posode, čeprav je vmes
boljši porcelan, za katerega se silno
bojimo. In če bo potem opravila
delo kot bi ga mama sama, jo lahko
nagradimo s pohvalo in še posebej
poudarimo njeno spretnost.
Na drobne opravke začnemo
otroka navajati že s petim letom. In
če bodo majhne dolžnosti rasle z
njim, ne bo dela, ko bo doraščal,
čutil kot posebno obremenitev,
nasprotno, ponosen bo na svoj
delež, ki ga prispeva za lepšo skupno
življenje.
Črevesni zajedalci
Črevesnih ghst je več vrst - pri
nas so najbolj razširjene tako imeno-
vane valjaste gliste. Raziskave so
pokazale, da dandanes trpita za
črevesnimi paraziti dve tretjini člo-
veštva. Črevesni zajedalci ah gliste,
kakor jih običajno imenujemo, žive
v črevesju svojega gostitelja -
človeka. So ena najbolj razširjenih
nadlog širokih ljudskih množic, še
posebno pri nas. Praviloma jih
najdemo pri ljudeh vseh starosti,
zato si upravičeno zastavljamo vpra-
šanje, kako naj rešujemo ta socialno-
medicinski problem, kako naj spo-
znamo nosilce črevesnih zajedalcev
in kako naj preprečujemo oziroma
zdravimo to obolenje.
Gliste se zelo pogosto naselijo v
prebavihh človeka. Znamenja glista-
vosti so nasploh neopredeljena. Pri
hujših okužbah prevladujejo bole-
čine v trebuhu, motnje v prebavi,
utrujenost, nemirno spanje in živčna
razdražljivost. Črevesne gliste po-
vzročajo v prebavihh človeka teža-
ve, ki se izražajo kot preobčutlji-
vost, napadi, podobni padavici ah
histeriji, krči, znamenja, podobna
vnetjem možganskih open itd. Kot
tujki v telesu lahko ghste povzroče
še vrsto drugih težav. Bolnik posta-
ne nemireij, razdražen, pogosto celo
pobit, izgubi sposobnost za koncen-
tracijo na delovnem mestu, zaradi
česar lahko pride do nesreč pri delu.
Našteli smo nekaj splošnih zna-
kov, ki nam lahko povedo, da so se
v prebavihh naselile ghste. Zanimivo
pa je to, da večin^ bolnikov sploh
ne ve, da se je okužila z ghstami.
Zato sc pogosto dogaja, da cele
družine dolga leta ah celo desetletja
gostijo te neprijetne parazite. Se
posebno so ogroženi kolektivi, v
katerih žive nosilci teh zajedalcev:
otroški vrtci, internati, tovarne,
šole. Najbolj izpostavljeni ghstam so
otroci, ki se okužijo pri dnevnih
aktivnostih - pri igri, pri sesanju
prstov itd.
Nadaljevanje prihodnjič
Dr. med. Ljubo Dorem^
PRIJATELJSTVO: DREVO TISO-
ČERIH KORENIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
naše jugoslovanske skupnosti podre-
jati interesom kogarkoh doma ah
drugod.
Naj živi bratski srbski narod, naj
živi Sociahstična federativna repub-
Uka Jugoslavija!" je zaključil govor
Vlado Ožbolt.
Potem, ko so vsi predstavniki
družbenopohtičnih organizacij in
občinske skupščine podpisah hsti-
no, s katero so se pobratih občani
obeh občin, jo je sekretarka komi-
teja občinske konference ZKS Or-
mož ing. Terezija Štefančič izročila
predsedniku občinske konference
SZDL Vrnjačka Banja, Dragoslavu
Jovanoviču. Le-ta seje v imenu vseh
udeležencev karavane in v imenu
prebivalcev občine Vrnjačka Banja
zahvahl za izkazano čast in gosto-
ljubje. ,,Srečen sem, ker se bomo od
danes, četudi smo to že prej čutih,
drug drugega nazivah z besedo
BRAT. Prisrčno pozdravljeni iri
žehm, da bi se srečah pri podpisu
podobne hstine, ki jo bodo podpi-
sale družbenopohtične organizacije
in skupščina občine Vrnjačka Banja
letos jeseni."
Po svečanostih ob podpisu hstine
so se gostje iz Srbije in gostitelji
zbrah na skupnem kosilu v hotelu
Jeruzalem. Sledil je najtežji del
vsakega prijateljskega srečanja: slo-
vo. Ura je neusmiljeno tekla. Minute
so postajale vse krajše, saj bi radi
ostah čim dalje časa skupaj. Pripe-
ljal je avtobus. Prijatelji so se objeh,
n kateri zajokah in se poslovih.
Ostal je občutek iskrenosti, pri-
srčnosti in bratstva med dvema
narodoma, ki ju povezuje drevo
tisočerih korenin prijateljstva.
jr
PREHITRA VOŽNJA
v vasi Trgovišče se je na cesti I.
reda pripetila prometna nesreča
zaradi prehitre vožnje in neizkuše-
nosti motorista.
Jože Švigl iz Velikega Brebrovnika
pri Miklavžu se je peljal z motornim
kolesom iz Ormoža proti Ptuju. Z
njim je bil še sopotnik Ivan Pšak iz
Ormoža. Ko sta sc pripeljala na
konec vasi Trgovišče, morotist
zaradi prevelike hitrosti ni mogel
speljati levega preglednega ovinka.
Nekaj metrov je peljal po desni
bankini, nato pa zapeljal v 1,20
metra globok obcestni jarek, kjer sta
se prevrnila.
Pri nesreči je bil sopotnik Ivan
Pšak telesno poškodovan in so g:^
odpeljah v ptujsko bolnišnico.
Motorist je ostal nepoškodovan.
jr.
POKLICNA POLJEDELSKO
ŽIVINOREJSKA ŠOLA TURNIŠČE
PRI PTUJU
bo v šolskem letu 1972/73     \
SPREJELA UČENCE:
a) v poljedelsko živinorejski oddelek (poklicna šola)
b) v oddelek za kmetoAalce
Za vpis v poljedelsko živinorejski oddelek je po-
trebna končana osnovna šola, stairost 15 do 20 let in
pa zdravstvena sposobnost.
Šolanje traja dve leti in se začne 5. septembra. Pri-
jave sprejema šola do 30. avgusta. Pxošnji je prilo-
žiti šolsko in zdravstveno spričevalo.
Pri šoli je tudi dijaški dom. Šolsko vodstvo bo po-
magalo priskrbeti učencem potrebno finančno po-
moč.
V oddelek za kmetovalce se lahko vpišejo fantje in
dekleta s popolno in nepopolno osnovno šolo (6 kon-
čanih razredov!), v starosti od 15 do 20 let. Pouk
traja dve zimi od 15. oktobra do 15. aprila. V tem
oddelku se poučujejo vse kmetijske panoge, ki jih
imajo naši kmetje, za dekleta pa tudi gospodinjstvo.
Vsak fant v obeh oddelkih mora ob koncu šolanja
napraviti traktorski izpit.
Pismene prošnje pošljite na naslov: Poklicna polje-
delsko živinorejska šola Turnišče, 62250 Ptuj.
Vsa navodila lahko dobite tudi na šoli vsak dan, ra-
zen sobote.
Ravnateljstvo
SAMOMORI IN NESREČE
v noči od 6. na 7. junij 1972 sije
Marija Kokot, stara 54 let, iz
Hrastovca št. 79 pri Zavrču, vzela
življenje z obešenjem. MiUčnika iz
OM Gorišnica, ki sta bila na kraju
samomora, sta lahko kaj hitro
ugotovila, daje pokojna to napravila
zaradi živčne potrtosti in obupa. Ne
mislimo obujati slabih spominov,
toda povedati je treba, da je v
preteklem letu bil ubit njen mož.
Še istega dne v dnevnem času pa
je napravila samomor z obešanjem
tudi Ana Kolarič, stara 34 let, iz
Moškanjc št. 10, ki je že dalj časa
lx)lehala na živcih. Tako so mihč-
niki iz OM Gorišnica tekom enega
dne obravnavah dva samomora, ki
^ta ga v tem primeru štorih ženski.
Da pa bi bila mera polna, sta se
'ega dne pripetih še dve prometni
nesreči.
Na cesti 1. reda v Moškanjcih je
"oznik osebnega avtomobila K-XT
^93 Anton Klajnšek, ki je zaposlen
^ ZR Nemčiji, podrl pešca Tomaža
^tebiha iz Bratonečic št. 13, pošta
Tomaž pri Ormožu. Štebih je utrpel
hudo telesno poškodbo ter so ga
odpeljah na zdravljenje v ptujsko
bolnišnico. Po dveh dneh je poškod-i
bam podlegel. :
Voznik tovornega avtomobila MB i
^'♦9-61 Franc Kolarič iz Male vasi*
15 pri Gorišnici pa je s tovornim
avtomobilom zapeljal s ceste II. reda
v Zavrču v rokav Drave, kjer je
'ovorni avtomobil pustil v dva metra
globoki vodi in s sopotnico odšel
vlomov, no da bi nesrečo prijavil na
pristojnem mestu.
F.F.j
12 STRAN
TEDNIK — CETKTEK, 15. junija 19
MIRKO ŠOŠTARIČ:
Izleti v ptujsko okolico
in preteklost
(Nadaljevanje)
Zg. Breg in Hajdina sta znana po
najdbah iz prazgodovinske (grobo-
vi), rimske (hiše, mitreji, mozaiki,
grobovi) in staroslovenske (grobovi)
dobe. Znamenita je hajdinska cerkev
zaradi stranske kapele iz časa okoh
1400 s parlerijanskimi maskami.
Take fantazijsko obhkovane spače-
ne obraze najdemo še v Ptuju na
mestnem stolpu in pod erkerjem na
fasadi lekarne, predvsem pa v cerkvi
na Ptujski gori: to manho so prinesU
k nam iz Salzburga, kamor so iz
Prage pribežah pred Husiti graditelji
katedrale svetega Vida na Hradča-
nih, ki jo je postavil arhitekt Parler.
Ne pozabimo na zanimivega
hajdinskega kronista Jutrija Haupt-
maniča, pisca znane pesmi o kugi.
Od tod sta doma brata Maks in
Franc Jeza, po prvem, ki je v
partizanih padel, se imenuje tudi
ena od ptujskih uhc, drugi pa je
tvorec kuriozne teorije, da so
Slovenci prišh z Norveške. Seveda se
zanimivosti najdejo tudi še na
Ptujskem polju, Rimska cesta od
Hajdine mimo Strnišča do Šikol je
še danes v uporabi (ker so Runljani
zelo sohdno zgradih spodnji ustroj
ceste, je asfalt na njej mnogo bolj
trpežen kot na srednjeveški cesti
Ptuj-Maribor, ki vsako pomlad
„zacveti". Grič sv. Roka krona
cerkev iz 17. stol. in spominja na
takratne vehke kužne pomore; na
griču so izkopah zgodnje-srednjeve-
ške najdbe in morda je utemeljena
domneva, da je v času Pribinove in
Kocljeve Panonije tu bil sedež
plemiča Cistana, po katerem je
potem bilo imenovano Dravsko
polje. Zanimiv je ta grič tudi zato,
ker je na njem še pred 60 leti bila
ohranjena stepska vegetacija. Ljud-
sko izročilo ve povedati, da je v
griču pokopan Atila (po drugi
verziji spet v strugi Drave pod
otokom Šturmovcem), nadalje, da
se je v krošnjah hrastov zibal sam
mladi Lucifer.
V Turnišču je zanimiv grajski park
raznovrstnih hrastov in drugih
redkih dreves, ki je slovel predvsem
zaradi pejsažnih motivov; v njem je
tudi ribnik, ki ga napajajo izviri
polanske podtalnice. Posebnost
parka so shkovita drevesa - hpe,
hrasti, platane, jeseni, pančičeva
omorika in jelše; na južnem koncu
parka raste hrast z obsegom debla
590 cm. Na poljih proti Sodincem
so odkrih rimske najdbe in
staroslovenske grobove; rimske
najdbe so znane tudi v Vidmu. V
poplavnih legah ob Dravi je nekoč
uspevala zanimiva flora, tudi
močvirski tuhpan, napihnjeni svišč
in planincem s Pohorja dobro znana
bela čmerika.
Pot nas popelje skozi Ptuj,
prestolnico Lukarije in Kurentije.
Ze kmalu za Budino, kjer je rojen
pisatelj in etnograf Metod Turnišek
in Spuhljo mmemo vas Zabovce, ki
jo Drava počasi spodkopava,
Markovce (tu je služboval zgodovi-
nar M. Slekovec in znani pedagog in
prevajalec P. Flere) z znano
folklorno skupino. Novo vas (rojstni
kraj prof. L.Pivka, narodopisca in
organizatorja, soustanovitelja mari-
borskega Sokola, pisca spominov na
prvo svetovno vojno na italijanski
fronti v Carzanu). Malo pred
borlskim mostom zagledamo mure-
tinski grad; v njem je danes dom
onemoghh. Menda je prav tu bival
po letu 1736 nekaj časa Žiga
Popovič, naš znameniti prirodoslo-
vec.
Nadaljevanje prihodnjič
ZBORI SO PELI NA GRAJSKEM
DVORIŠČU
Na tretjem, sedaj že tradicional-
nem srečanju pevskih zborov v
Ormožu je v nedeljo nastopilo 12
zborov, od teh trije mešani in -9
moških. Skupno je nastopilo
približno 450 pevcev * iz vse
severovzhodne Slovenije.
Prvi se je predstavil združeni zbor
in pod vodstvom dirigenta Alojza
Kranjčana zapel tri pesmi. Vsak
zbor je pel po tri pesmi, nastopali pa
so po naslednjem vrstnem redu:
Ormoškemu zboru je sledil moški
pevski zbor DPD Svoboda
Kidričevo, moški pevski zbor
„Gozdar" Lovrenc na Pohorju,
moški pevski zbor zdravihšča
»Radenska",  moški  pevski zbor.
DPD Svoboda Slovenska Bistrica,
moški pevski zbor PD Shnon
Gregorčič," Velika Nedelja, moški
pevski zbor PD „Ciril Kafol" iz
Markovec, mešani pevski zbor KPD
„lvan Kavčič" iz Ljutomera, moški
pevski zbor KUD ,,Tone Meliva" iz
Oplotnice, mešani pevski zbor DPD
Svoboda iz Studenc pri Maribom
moški pevski zbor KUD Študenti;
Maribora in moški pevski zbor KUj
„Slava Klavora" iz Maribora.
Organizacijo te vsakoletne revi*
zborov je tudi letos prevzel občinsij
svet zveze kulturno prosvetni}
organizacij Ormož skupaj ,
občinskim svetom ZKPO Maribor
Dobra organizacija srečanja ]{
nedvomno pripomogla k temu, d,
so takšni nastopi poštah v Ormožu
tradicija. Zbori so se srečevali j
pred tem. Revije so bile po raznij,
krajih, vendar se nikjer niso
obdržale. Ko so zbori pred tremi let;
prvič nastopih v Ormožu, se je
organizator tako močno potrudil,
da so tudi naslednje leto zeleh priti
v Ormož. Tako je prišlo tudi do
tretjega srečanja in upamo lahko da
bo prihodnje leto četrto ter bo take
mogoče obdržati tradicijo. Polej
vsega pa je dvorišče ormoškega
gradu izredno primeren prostor za
takšne pevske nastope. V bodoče bi
bilo dobro povabiti tudi zbore
sosednjih hrvaških občin. Revija
zborov je nedvomno najkvalitetnejša
in po številu udeležencev največja
kulturna prireditev na glasbenem
področju v Ormožu. Take revije pa
so tudi močna spodbuda za
zborovsko petje. Ob petju zborov,
kot sta na primer Slava Klavora in
KUD Študent lahko človek dob:
neke vrste ,,poželenje" po petju v
zboru. Vrhunske zbore sicer lahko
shšimo po radiu ah z gramofonskili
plošč, vendar je nekaj čisto drugega,
če petje takšnega zbora doživi!
neposredno. j-
Tradicionalne revije zborov na ormoškem grajskem dvorišču pritegujejo
vedno več obiskovalcev
Večer slovenske lirike v Ptuju
Minuli petek, 9. junija, smo v
Ptuju pozdravih skupino slovenskih'
pesnikov, ki izhajajo z našega;
območja ah pa sedaj žive na našem \
področju. Ljudska in študijska;
knjižnica Ptuj je skupaj s tukajšnjim'
DPD Svoboda pripravila v
Narodnem domu večer slovenske
lirike. \
Nastopilo je šest pesnikov: i
devefinsedemdesetletni kmet Jože:
Marinko   iz   Loč  pri  Poljčanah.i
preprosta kmečka žena Ančka
Sumenjakova, ki se je dobrimi
tridesetimi leti primožila v
Jareninski vrh nad Mariborom, a je
doma iz Poljanske dohne nad Škofjo
Loko, bibhotekar ptujske knjižnice
Jakob Emeršič, Stanko Jane^žič,
doma od Miklavža pri Ormožu,
sedaj profesor v Mariboru, Ivan
Cimerman, rojen v Ptuju in živi v
Ljubljani ter France Forstnerič, naš
rojak s Pobrežja pri Vidmu, ki je
novinar kulturne strani pri
mariborskem dnevniku Večer. Žal
je izostal nadarjeni slovenskogoriški
pesnik Tone Kuntner. Kot igralec
Mestnega gledahšča ljubljanskega je
bil službeno zadržan; njegove pesmi
je občuteno podal član dramske
sekcije Marjan Sneberger.
Uvodoma je pozdravila zbrano
občinstvo in goste-pesnike v imenu
obeh prirediteljev ravnateljica
ptujske knjižnice Milojka Ahčeva. V
programu, ki je sledil, so se
neposredne izpovedi pesnikov
prepletale z veznim besedilom; vezni
tekst je prijetno podajala članica
dramske sekcije Olga Fričeva.
Večer je bil skoraj enotno uglašen
na kmečko tematiko, kljub temu pa
pester, ker so pesniki vsak na svoj
način izpovedovali svoja čustva in
svoje mish. Slišah smo pretresljive
izpovedi o minulih stiskah našega
kmeta (Jože Marinko), o tragiki
današnjih dni, ko kmečki ljudje
zapuščajo zemljo, iščejo kruha v
tujini, doma pa jim propadajo
kmetije (Tone Kuntner), o
eksistencialni stiski sodobnega
človeka, upodobljenega v našem
kurentu, s katerim se pesnik vrača v
pokrajino svoje mladosti, k Dravi,
na gmajne, k preprostim hišam in
preprostim kmečkim ljudem, vendar
tako, da neprestano prehaja iz
vsakdanjega sveta v neznane svetove
vesoljske himničnosti (France
Forstnerič, Pijani kurent). Veselejše
strune je ubrala Ančka Sumenjako-
va, ki opeva predvsem idilične
lepoto domače pokrajine. Je ljudska
pesnica, poje tako, kot ji narekuje
srce, njene preproste m iskrene
izpovedi so nas ganile. Bolečib
problemov, ki vznemirjajo sedanje
družbo, sta se dotaknila Jakot
Emeršič in Ivan Cimerman, oba z
bridko ironijo. Stanko Janežič ]f
poduhovljeni poet, misel in čustvo
si podajata roke, značilna zanj j'
iskrena želja po humanizaciji
sodobnega sveta.
Večer slovenske hrike je bil^
umetniško vredna kulturna priredi'
tev; med pesniki in poslušalci je W
takoj vzpostavljen intimni stik i"
večer je potekal v lepi duhovt"
ubranosti.
Žal pa prireditev ni bila dovo']
obiskana, saj je prisostvovale
hterarnemu večeru le okrož
šestdeset ljudi, kar je za Pt"'
vsekakor premalo. M- A'
jEDNIK — ČETRTEK, 15, junija 1972
STRAN 13
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ,
obrat stanovanjsko gospodarstvo
obrat stanovanjsko gospodarstvo, razpisuje po sklepu de-
lavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj, z dne 30. 5.
XVI, NATEČAJ
za prodajo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in
zemljišč na območju občine Ptuj in Maribor.
I.
1. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Loka
št. 32. Izklicna cena za hišo z gospodarskim poslopjem je
75.000 din in za zemljišče v izmeri 0,79.99 ha 26.600 din.
2. Stanovanjska hiša Slatina št. 24 za izklicno ceno
8000 din. Poleg hiše se proda še 2,56.52 ha zemljišča za ce-
no 21.000 din.
3. Stanovanjska hiša Velika Varnica št. 86 za izklicno
ceno 5000 din in zemljišče v izmeri 0,91.64 ha za 6500 din.
4. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Mali
Okič št. 35 za izklicno ceno 29.200 din in zemljišče v iz-
meri 3,27.75 ha za 27.000 din.
5. Stanovanjska hiša Dežno št. 20 za izklicno ceno
10.000 din. Funkcionalno zemljišče se bo prodalo po od-
meri po ceni 1 din za m-.
6. Stanovanjska hiša Gruškovje št. 132 za izklicno ce-
no 18.300 din in zemljišče v izmeri 1,54.01 ha za 12.400 din.
7. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Gru-
škovje št. 146 za izklicno ceno 25.000 din. Funkcionalno
zemljišče in ostalo zemljišče se bo prodalo po odmeri.
8. Stanovanjska hiša Gruškovje št. 12 za izklicno ceno
6000 din. Funkcionalno zemljišče in stavbišče se bo pro-
dalo po odmeri.
9. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Dežno
št. 29 za izklicno ceno 15.000 din. Zemljišče v izmeri
1,14.38 ha za 9200 din.
10. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Gor-
ca št. 48 za izklicno ceno 15.000 din in funkcionalno zem-
ljišče v izmeri 0.11.66 ha za ceno 1166 din.
11. Stanovanjska hiša Gorca št. 29 za izklicno ceno.
4000 din. Zemljišče se bo prodalo po odmeri.
12. Stanovanjska hiša Gorca št. 89 za izklicno ceno
15.000 din. Funkcionalno zemljišče v izmeri 0,10.87 ha za
1087 din.
13. Lesena baraka v Podlehniku (na križišču ceste z
Gorco) z zemljiščem v izmeri 0,06.20 ha za izklicno ceno
9000 din.
II.
Morebitne stroške prenosa in prometni davek od pro-
meta z nepremičninami, plača kupec.
III.
Interesenti za nakup stanovanjskih hiš in zemljišč na-
vedenih pod točko I. morajo vložiti pismene ponudbe s
točnim naslovom in zneskom, ki ga nudijo za hišo, stav-
bišče in zemljišče v zaprti kuverti na nasL^v: KMETIJ-
SKI KOMBINAT PTUJ, XVI. NATECAJ ZA PRODAJO
HIS, do 30. 6. 1972.
Vsa zemljišča, ki presegajo površino stavbišča in funk-
cionalnega zemljišča, pa lahko kupijo le kmetje, ki se iz-
kažejo s kmečko zdravstveno izkaznico.
IV.
Natečaja se lahko udeležijo vsi jugoslovanski držav-
ljani, ki nudijo enake ali boljše pogoje od razpisanih.
Nosilci stanovanjskih pravic, imajo predkupno pravi-
co, če nudijo enako ceno in enake plačilne pogoje, kot
drugi najboljši ponudnik.
Člani kolektiva plačajo ob podpisu pogodbe najmanj
30 ' » od vsote, ostalo v 5 letih s 5 "/o obrestno mero.
Ostali državljani plačajo ob podpisu pogodbe najmanj
50 ^ o od vsote, ostalo najpozneje v roku enega leta z 8 "/o
obrestmi.
Zamudne obresti se obračunavajo po stopnji 10 "/o.
V.
Obenem s ponudbo morajo interesenti plačati pri SDK
Ptuj na žiro račun št. 524-1-623 ali na blagajni KK Ptuj,
varščino v znesku 10*'/o od izklicne cene.
VI.
Ce interesent odstopi od ponudbe, zapade varščina v
korist podjetja.
Ce ponudnik ne uspe s svojo -ponudbo, zaradi drugih
boljših ponudb, s^e mu varščina vrne.
VII.
Ponudba, ki ne bo imela do predpisanega roka polo-
žene varščine, ne bo obravnavana po razpisu.
o izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni
najkasneje 1 mesec po zaključenem natečaju.
VIII.
Vse potrebne informacije o tem natečaju, dobijo inte-
resenti na Kmetijskem kombinatu Ptuj, obrat stanovanj-
sko gospodarstvo, Ptuj, Muzejski trg 2, soba št. 22.
NESREČA NE POČIVA
Stari pregovori, kot nesreča nikoli
ne počiva, so resnični, ker se ti
nesreča lahko primeri kjerkoli.
Čeprav bi kdo mishl, daje v kuhinji
popolnoma varen, pa ni tako. Tudi v
stanovanju preže . nate vsemogoče
nevarnosti.
Bil je lep poletni dan. Nebo je bilo
brez oblačka, tako da je bilo videti
kot morje, ko ni vetra. Zunaj je bilo
prijetno, zato smo bih vsi otroci na
travi pred blokom. Med nami je bil
tudi bratranec, ki je bil na
počitpicah. Igrah smo se razne igre,
ko se je nekdo spomnil nove igre in
vzkhknil: ,,Skačimo čez kozo!" Vsi
smo se strinjali«. Bratranec in ne <'em
več kdo še, sta bila kozi, mi pa smo
skakah čez. Skakah nismo v vrsti,
marveč kar tako. To se je Boži
maščevalo. Zagnala se je, toda prav
tedaj, ko je mislila ,,kozo"
preskočiti, se je bratranec
premaknil. Kaj je bilo potem, si
lahko vsakdo predstavlja. Vsi smo
stekh proti njima, da bi videh, kaj
je. Samo Boža jo je skupila; iz
kolena ji je tekla kri. V takih
primerih sem se jaz spremenila v
bolniško sestro. Prijela sem Božo in
jo odvlekla v naše stanovanje, da bi
ji namazala rano s hermehko, ko
smo jo kupih od stare mame.
Vzamem vato in jo pomočim v njo.
Potem ji z vato umijem rano, pri
čemer rahlo zastoka. ,,Končano je!"
sem dejala s slavnostnim glasom.
„Nekaj dni počakaj, da se posuši, pa
bo dobro!" ji plavim. Pospravim
vato in hermehko, maedtem pa je
Boža že odšla ven, da bi se igrala.
Ko pospravim ,,zdravilo", stečem za
njo. Ko stopim skozi vrata ven na
kaijnenje, zagledam Božo na tleh, ko
se zvija in tuh. Začudeno jo
pogledam. ,,Kaj pa ji je? " sem
vprašala. Kmalu sem dobila
strokovni odgovor. Padla je po
kamenju in si ranila koleno.
„Katero? " poskušam ugotoviti.
Bilo je isto kot prej.
Spet sem jo prijela in odšli sva v
ordinacijo, ki je bila v našem
hodniku. Tu sva spet pofiovih isti
postopek kot prej. Sedaj me je
počakala, da sem pospravila, da sva
odšh skupaj po stopnicah. Sedaj je
bilo vse po sreči.
Da, Boža je res imela nesrečni
dan, toda ona ni edina, ki je imela
smolo. Mnogi so še nesrečnejši, kajti
njih je zadela še hujša nesreča in ta
najhujša nesreča je vojna, lakota,
žeja . . . Oh, kohko nesreč je na
svetu, ki branijo ljudem, da bi bih
srečni!
BRONJA MERC,
5. r. OŠ Podlehnik
OD DOMA DO ŠOLE
Doma sem na Podložah. V šolo ne
hodim sama. Skupaj greva s
sosedovim Zlatkom. Do šole imava
dva kilbmetra. Ta pot pelje skozi
gozd. Med potjo vidiva močerade in
belouške. Včasih naju prestraši
kakšen zajček ali srnica. Med potjo
naju pozdravljajo ptički, med njimi
tudi kukavica. Letos je pot zelo
blatna. Ko prideva v Majsperk, si
morava umiti škornje. Ko prideva
do šole, se pridruživa drugim šolar-
jem in vsi skupaj počakamo, da se
prične pouk.
ZDENKA KOKOL,
1. a/r., OŠ Majsperk
POSTALI SMO MLADINCI
Ob dnevu mladosti in jubileju
našega voditelja Josipa Broza-TITA
je mnogo pionirjev stopilo v vrste
mladincev. Slovesen sprejem je bil
tudi v Slov. Bistrici, kjer so se zbrali
bodoči mladinci iz vse občine.
Zraven je prišlo tudi nekaj učencev
iz osmih razredov. V parku se nas je
zbralo kar precejšnje število. Najprej
smo odšli v spremstvu mentorjev in
vodiča v vojašnico, kjer nas je
sprejel komandir s kratkim
govorom. Ogledali smo si film o
tovarišu Titu in razstavo orožja.
Potem pa je sprevod krenil nazaj v
park, kjer je bi! kulturni program.
Član konference ZMS je spregovoril
novim mladincem o nalogah in
dolžnostih, ki jih s tem dnem
prevzemajo nase. Potem pa je vsaka
sola nastopila z eno ali dvema
točkama.. Pod vodstvom tovariša
Antona Švagana so se predstavili
tudi naši — makolski tamburaši_.
Nastopili so tudi tamburaši iz OŠ
Poljčane in pa skupina z Orffovimi
instrumenti iz Polskave. Potem so
sledile še razne recitacije. Po
programu so člani predsedstva
razdeliU sprejetim mladincem
izkaznice ter jim čestitali. Potem pa
so nas vse skupaj še pogostili.
Letos je bil prvič takšen sprejem,
da so bili pionirji iz vse občine
skupno v Slov. Bistrici sprejeti med
mladince. Prejšnja leta pa je sprejem
priredila vsaka šola posebej. Vendar
je bilo letos mnogo bolj slovesno,
kajti postati mladinec, pomeni,
postati borec za enakopravnost in
mir, borec za neodvisnost in
domovino.
JANICA ROJS,
8. r., OŠ Makol«
ŠPORTNI DAN
Ob sedmih smo bili pred šolo in
smo čakali Titovo štafeto. Imeli
smo v rokah zastavice. Ko je prišla
Titova štafeta, smo mahali in
ploskaU. Postavih smo se v krog in
zaplesali. Pionir Dragan je prebral
pismo. Potem pa so stafetno palico
odnesli proti Hrvatski. Potem smo
šli gledat k Puhovim čebelnjak. Ko.
smo videli čebelice, matico in trote,
smo šli na Breg na igrišče, tam smo
se igrali. Potem smo se vrnili v šolo
k malici. Videli smo, kako so iz
višjih razredov tekali. Ko smo se
najedh, smo šli domov.
MARTINA ČANČAR,
1. a/r., OŠ Majsperk
MOJ ČEVELJ PRIPOVEDUJE
Sem čevelj rjave barve in povezan
z rjavimi vezalkami. Nekaj rjave
barve sem izgubil, ker je Bernarda z
menoj brcala žogo in kamenje. Z
menoj teka po blatu, po travnikih in
po vodi. Kadar sem hudo umazan
od blata, me noče umiti. Takrat me
umije njena mamica, njo pa skrega.
Kadar me sezuva, me potegne ob
stopnico, da me močno zaboli. Tudi
namazati me mora njena mamica.
Skoraj vsak^ večer me spravi v
omarico za čevlje, kjer je moje
stanovanje. Tam je tudi mnogo
mojih sorodnikov^ Vem, da me bo
kmalu vrgla v peč, ker ji postajam
tesen. Z mamico se pogovarjata, da
bo dobila nove čevlje. Kadar to
sUšim sem zelo žalosten.
Rad bi, da bi me imela rada.
BERNARDA MAUZER,,
4. b/r. OŠ Podlehnik I
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 15. junija ig^j
DR. FRAN BRUMEN:
Bolnik lahko bistveno pripomore k
ugotovitvi svoje bolezni
(Nadaljevanje)
Prav tako so lahko značihie in
pomembne spremembe v prebavnih
funkcijah. Posebno pri iztrebljanju
blata, kjer je treba podrobneje
opisati pogostnost iztrebljanja,
konsistenco, barvo in obhkovanost.
Ev. primesi krvi, ah je prekrita samo
na površini trdoobhkovanega blata,
ah pa tudi pomešana v sredici. Tudi
v spremembah spolnih funkcij, npr.
opazno popuščanje nagona, je lahko
izraženo pomembno opozorilo.
Pomembnejše spremembe mesečne-
ga perila, razhčne slabosti, omotice,
suhoča v ustih, bruhanje in podražaj
k njemu in še mnogo podobnega.
Izbruhano vsebino je potrebno'
opazovati in znati opisati njene
sestavne dele, barvo in konsistenco.
Izpahovanje in riganje je včasih
značilno. Pri kašlju je treba opisati
način, podražaj in čas pojavljanja,
ah je kašelj suh ali z izpljunkom.
Tudi podroben opis izpljunka.
Telesna toplota; pri otroku jo
meruno navadno v debelem črevesu,
pri odraslem pod pazduho, ah pa
pod jezikom. Pri merjenju v
notranjosti telesa odštejemo 0,5 sto-
pinj C. Nagnjenje k znojenju je
značilno za nekatere bolezni.
Posebno važno je opisati motnje
spanca, ev. padanje v nevazest,
način onesveščanja, pojavi krčev,
opis njihovega načina pojavljanja in
lokahzacije. Napovedati je treba ev.
uživanje mamil vseh vrst, zdravil in
podobnega.
DRUŽINSKA ANAMNEZA. Po
potrebi navesti posebna obolenja
staršev in vzroke njihove smrti. Pri
. tem je zelo važno omeniti ev. dedna
obolenja (duševne bolezni, božjast,
sladkorna bolezen ipd.).
SOCIALNA ANAMNEZA. Dru-
žinsko stanje, dosedanja bivahšča,
izobrazba, dosedanji pokhci z
navedbo ev. škodljivih vphvov.
Odnosi znotraj družinskega življe-
nja.
BIOGRAFSKI DEL ANAMNEZE
naj zajema podrobnosti o posebnih
vphvih okolja v družbenosocialnem,
oziroma v družinskem smislu.
V anamnestični del stika
zdravnika z bolnikom spada seveda
ev. potrebno, primerno podrobno
usmerjevalno povpraševanje, kakor
ga pač nakazujejo izpovedi bolnika.
Podrobnejši opis pogovornega
stika bolnika z zdravnikom naj služi
bohiiku, da bo čimbolj smotrno
zbral svoje mish za nastop pri
zdravniku. Že samo to bo umirilo
bolnika, ker mu bo prineslo zavest,
daje svoje težave podrobno navedel,
uaupal in prepustil v razsodbo
tistemu, ki ga je izbral svojemu
zaupanju. Občutek odgovornosti in
strah za svoje zdravje je tako podehl
s svojim zaupnim zdravnikom. Cim
bolj podrobna anamneza pa bo
merodajno pripomogla po smotrni
in najbhžji poti pribhžati se
ugotovitvi bolezni. Pravihia ugotovi-
tev pa je tisto, kar vodi v pravilno
usmeritev zdravljenja.
Konec.
O spanju
Kohko spanja potrebuje človek in
zakaj je spanje potrebno?
Človek ponavadi porabi tretjino
svojega življenja za spanje. Večina
ljudi spi 6-8 ur dnevno. Nekateri
potrebujejo več spanja, drugi manj.
Odvisno je tudi od starosti. Pred-
šolski otroci, ki hitro rastejo, ga
potrebujejo več kot odrash. Tudi v
starejših letih je potrebno nekaj več
spanja kot v zreh dobi.
Med spanjem se človek ne zaveda,
večina fizioloških funkcij telesa je
znižanih. Telesna temperatura pade,
srce in pljuča delajo počasneje.
Osnovna preosnova v telesu se zniža,
mišice postanejo ohlapne. Pade tudi
krvni pritisk in pulz, dihanje je
počasnejše.
Telo se med spanjem spočije in
sprosti. Poleg tega pa se takrat hitro
obnavlja in raste. Med normalnim
potekom življenja se telesne cehce
iztrošijo in se morajo nadomestiti z
novimi. Ta regeneracija poteka mno-
go hitreje med spanjem kot v
budnem stanju. Za cehce kože je
znano, da se med spanjem dehjo in
tvorijo nove dvakrat hitreje.
Kohko spanja potrebuje človek?
Na to vprašanje ni hitrega odgovora.
Odvisno je od mnogih individuahiih
okohščin. Omenih smo že, da je
odvisno od starosti človeka. Odvis-
no pa je tudi od njegovega zdravja,
od njegovega dela in gibanja, od
njegovega emocionalnega (čustvene-
ga) stanja ter od njegovih predho^j
nih navad spanja.
Kako praktično spoznamo, d,
imamo dovolj spanja? Ce se zjutrj;
zbudimo spočiti in pripravljeni zj
novi dan, pomeni, da smo spat
zadosti. Vendar prve polovice ute
po vstajanju še ne smemo računati
ker potrebuje organizem približno
tohko časa, da se ,,prebudi", tj
dvigne telesno preosnovo na raven
popolne budnosti.
IN ŠE KUHINJSKI NASVET
JAJCA, PECENA z grahom
Večjemu podolgovatemu kosu te
lečjega mesa porezemo kožice, ga na
hitro operemo in poselimo. V sredj.
no kosa porinemo po dolžini nož in
napravimo tako veliko luknjo, da
lahko vanjo denemo dva ali tri trdo
kuhana olupljena jajca. Odprtino
zašijemo z belim sukancem ali za.
taknemo vanje zobotrebce, da jajct
ne bi zlezlo med pečenjem, ko se
meso krči, ven. Meso ves čas pridno
polivamo. Ko je pečeno, ga denemo
na desko in ga narežemo na lepe
rezine.
Omako popražimo z moko in
vanjo vložimo v slanem kropu ku
ban mlad grah. Graha naj bo precej
dolijemo tudi vodo, v kateri se je
grah kuhal. Omaka pa nam ne sme
zvodeneti, ostati mora tako gosta,
dajo lahko jemo z vilicami.
Rezine mesa zložimo v dveh
vrstah na oval, v sredo pa naložimo
grah. Med meso potaknemo vejice
zelenega peteršilja in ponudimo s
solato.
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Jožefa Horvat, Juršinci 42 -
Bojana; Terezija Pristovnik, Maj-
šperk 11/a - Marjetko; Danica
Tešič, Vošnjakova 10 - Gorana;
Marija Kostanjevec, Moškanjci 51-
Boruta; Marija Galun, Spuhlje n. h.
- Natalijo; Ljudmila Urbanja, Vin-
tarovci 53 - dečka; Janja Smigoc,
Potrčeva 16 - Valerijo; Terezija
Meško, Jiršovci 52 - dečka; Mar-
jana Ogrizek, Zlatohčje 11 -
Bojana; Marija Strelec, Strelci 12 -
Mhka; Frančiška Štebih, Ptujska
cesta 12, Ormož - Aleša; Ivana
Zelenik, Nova vas 16 - dečka.
POROKE:
Vidosav Todorič, Chil-Metodov
dr. 11 in Nada Todorič, Chil-Me-
todov dr. 11; Vinko Toš, Vitomarci
49 in Emihja Vilčnik, Vitomarci 45;
Anton Zavec, Pestike 25 in Marija
Mohorko, Kočice 10- Jožef Hamer-
šak. Rogaška 18 in Silva Cimerman,
Spuhlja 132; Anton Kelc, Na
jostajo 5 in Leposlava FiUpovič,
*etrovac na Mlavi; Janez Golob,
Dornava 146 in Stanka Leskovar,
Koritno 1; Srdan Carh, Potrčeva 37
in Alenka Cestnik, Kersnikova 12,
Celje; Bolfenk Potrč, Janežovski vrh
30 in Štefka Gregorec, Krčevina pri
Vurberku 59; Franc Korpar, Mez-
gove) 53 in Jožica Gajser, Nova vas
pri Ptuju 83.

— ČETRTEK, 15. junija 1972
STRAN 15
pjjber den, no bote mi lepo
ozdrovleni!
2odjič sen van jomra, kokšne
no težove man s sišejon sena,
L pa van moren povedati, da
jnia z Mico toti kšeft kar dobro
tod rok, seveda pač zavolo lubega
jnčeka, ki nan je to te dni še te tak
ulak naklujeni. Pa pustimo mi
jnio, naj se lepo siši no si rajši kaj
iTJgegapogučimo.
falc kak fsoko leto v toti cajt, se
. začela zaj na našen luben
hjlturno no turistično čista doj
(jufanen podeželji sezona veseUc,
ledeljskih seveda, saj se skos tjeden
^niamo cajta veseličiti. Kejko jas
itos vidin po prvih začetkih, so
jie vesehce nekak boj miroljubne
ik prejšja leta no te, gdo sen še jas
52 boj v zelenih letih. Te pač neje
ii vesehca, če nesmo enih po
iciro vun prebutali, jin čreva
ožledah no v špitol zapelah. Seveda
t" s ten ghh nemremo preveč
chvoliti, saj nan tokšne auf+biks
tjelice ghh neso bile preveč v čost,
en pa van samo to povedati, da
no se zdaj že precik poboj šah no
okulturih.
Jas sen bija to v nedelo na eni
Dkšni gasilski vesehci. Moren van
ovedati, da so gasilci na podeželji
: najbolj aktivni organizatori no
ndni delavci. Seveda na vesehci
esmo gasili z vodoj pač pa z vinom
o s pivon. Do večera blo je vse
liino no vredik, tak ob prven
iroki pa so si začeli skokati v lase
tkšni kokotiči, ki so se zavolo ene
ikline v mini jenki no v maksi
izuri skregah. Eden je ž joj plesa,
rugi, ki jo je meja na piki - neje
risa v štih no se je začela zavolo
Bga revolucija. Najpret je bilo malo
božaja" s pestmi, v drugi rundi so
nšle v poštev plenke od sosidovega
lota, v tretji rundi pa se je začeja
lačni napad s kupicami no litrskimi
laži. Jebal ga na motkin štil, fsi
10 bejžah v zaklone, da nan ne bi
okšna nedirigirana raketa
'stantk^slca abmonthala. Saj vete,
f tokšna zadeva, če ti prozen ah pa
in liter v glavo pribrenči - ghh
preveč prijetna. Zračno
ombardiraje je trojalo tak ene frtol
vure, te pa so prišh mihčniki, ki so
vročekrvneže malo ohlodih pa tudi
gasilci so uspešno intervenirali. Enih
por je bilo malo krvovih, šajtravih
no raztrganih, hujše katastrofe pa na
srečo neje bilo. Z nožon nibeneden
nibenega neje piča pod rebra tak, ke
lehko rečemo, da je to bila boj
hladna vojna.
Jas sen se vun iz sosidovih štahnk
drja: „Auf-biks pubeci, keri ma
koraš . . ." Pa mislite, da si je vujpa
keri priti k meni? Eden pa se je le
nereda na koraš no je polukna z
nekšnin kolekon notri v štahnke.
Hitro sen dveri doj zarigna no se
zadrja: „Tu sen jas vht . . ." Prekleti
smrklavec se je znajša no mi je nazaj
zabrusa: ,,Saj se ti vidi, za štahnke si
ghh sposoben . . ." Saj rečen, gnešja
mladina pač nema prevejkega
spoštovoja do nos starejših
občonov . . , Ne bi nič reka, če bi
bija pijan, te bi mi še že lehko reka,
da sen za v svinjsko štahnko, da pa
treznega človeka tak razžohjo - to
pa je že malo preveč.
Ja, nesen van še poveda, da sen od
prejšjega tjedna grota vejki borec '
proti alkohoh. Ne pijen čista nič
druga kak vodo no tu pa tan kokšno
kokto ah pa malinovec. Saj ven, ke
mi ne verjete pa je le resen. Vete, to.
enkrat sen bija pri dohtari na
pregledi zavolo nek snega šrajfaja v
želodci. Gespod dohtar so mi rekh:
Drogi Lujs, če še češ en cajt
žemljico klačti, te več ne smeš ne
piti no ne kaditi ... To je bilo v.
prven hipi za mene hujše kak, če bi
mi kdo smrtno obsodbo napisa.
Samo vete, človik se more fsemi
privaditi. Pijačo sen že na klin
obesa, tu pa tan pa še kokšni
cigareti potegnen. Moren van
povedati, da se zdaj dosti boj še
počutin, apetit man tokšni, da bi
pečenega prolenka poja pa tudi
Mica provi, da je zdaj v meni dosti
več mladostne en igije. To pa je
vsekakor v mojih sivih letih joko
laskavo priznonje in odhkovoje od
moje ta boj še polovice.
Te pa hejejmo za gnes. Zaj gren
gorico peronosporo pregajat. Ce glih
več ne pijen pa gorice fseeno ne
smen doj zapistiti. Te pa srečno, vaš
Lujzek.
ČETRTEK, 15. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Mladinski zbori;
14.30 Ansambel Silva Štingla; 14.45
Med šolo, družino in delom; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
1§.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Sopranistka Grace Bumbry; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Kurt Edel-
hagen; 17.00 Poročila; 17.10 Kon-
cert po željah; 18.00 Poročila;
18.15 Zabavni zvoki; 18.45 Naš
podlistek; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Jazz; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 21.00 Literarni
večer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 22.40
Popevke; 23.00 Poročila; 23.15
Literarni nokturno; 2 3.15 Nočna
serenada; 24.00 Poročila;
PETEK, 16. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Mali koncert; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; j 5.35 Glasbeni inter-
mezzo; 15.40 Ob lahki glasbi; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Johnny
\yilliams; 17.00 Poročila; 17.10
Človek in zdravje; 17.20 Operni
koncert; 18.00 Poročila; 18.05
„Signali"; 18.50 Ansambel Jožeta
Privška; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel
Toneta Žagarja; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi
pojo; 20.30 Top-pops; 21.15 O
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.00 Poročila;
2 3.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila;
SOBOTA, !7. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Glasbena pravljica;
14.30 Zabavni akordi, 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Dvora-
kovi slovanski plesi; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Peter Walden; 17.00
Poročila; 17.10 Gremo v kino;
17.50 Orgle v ritmu; 18.00 Poročila;
18.15 Ob isti uri; 18.45 S knjižnega
trga; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Fantje treh
dolin; 19.2 7EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 V soboto zvečer;
21.30 Radijska igra; 22.00 Poročila;
22.20 Za naše izseljence; ' 23.00
Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo -
vmes ob 24.00 Poročila; 01.00
Poročila;
NEDELJA,      18.     junija
4.30-8.00 Dobro jutro — poročila,
vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Z vami
na izletu; 5.45  EP; 6.00 Jutranja
kronika; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila - Radjjski in TV
spored; 8.05 Radijska igra za
otroke; 8.50 Skladbe za mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Koncert iz naših
krajev; .9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25
Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00
Poslušalci čestitajo; vmes ob
11.00-11.20 Poročila;
12.00-12.10 PoročUa; 13.00
Poročila; 13.15 Obvestila; 13.30
Reportaža; 13.50 Domači ansambli;
14.00 Poročila; 14.05 Igrajo veliki
orkestri; 14.30 Humoreska tedna;
14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05
Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
16.00 Radijska igra; 16.55 Glasbena
medigra; 17.00 Poročila; 17.05
Športno popoldne; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Melodije za lahko noč; 23.00
Poročila; 23.05 Literarnimokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila;
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30-8.00
Dobro jutro; Poročila - vmes ob
5.00 Poročila, 5.30 Za vas; 5.45 EP;
6.00 Jutranja" kronika; 6.30 EP;
6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15
EP; 7.25 Radijski in TV spored;
7.45 EP; 8.00 Poročila;
PONEDELJEK, 19. junija -
14.00 Poročila; 14.10 Pesmi sveta -
Poljska; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Morton Gould;
17.00 Pr )čila; 17.10 Glasbeno
popoldne. 18.00 Poročila; 18.15
Popevke in plesni ritmi; 18.45
Kuhurni globus; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio
Jožeta Burnika; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Operni
koncert; 21.30 Tipke in godala;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Zaplešite; 24.00 Poročila; -
TOREK, 20. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Od melodije do
melodije; 14.40 Na poti s kitaro;
14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Rossini: Seviljski brivec;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Cyrid Ornadel; 17.00 Poročila;
17.10 Simfonični koncert; 18.00
Poročila; 18.15 V torek nasvidenje;
18.45 Pevka Jožica Svete; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Instrumentalni kvintet Go-
renjci; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij
(stereo); 20.30 Od premiere do
premiere; 21.30 Lahka glasba; 2 2.00
Poročila; 22.15 Popevke; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Operni zvezdniki; 24.00
Poročila;
SREDA, 21. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Moški zbor KUD
Šentanel; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital Igorja Dekleve; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester radia
Hannover; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbeno popotovanje; 18.00
Poročila; 18.15 Igramo za vas;
18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Simfonični orkester; 21.15 Lepe
melodije; 22.00 Poročila; 22.15
Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
glasba; 24.00 Poročila;
KREDITNA BANKA PTUJ
- poslovalnica Kidričevo
- Mestna hranilnica Ptuj
opravlja za občane in delovne organizacije vse kreditne in
druge bančne posle
— vse dinarske in devizne vloge obrestuje od 7.5 do 10 "/o
— sprejema namenske vloge za stanovanjsko varčevanje in nato
odobrava dolgo>ročne kredite za stanovanjsko gradnjo
— odkupuje in prodaja devize po dnevnih tečajih
Banka uvaja piostoi>oma izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne
knjižice, kar pomeni prehod k boljšemu in pametnejšemu gospodarjenju
z denarjem.
Najboljša in najkoristnejša je vaša odločitev, če vložite svoje dinarske
in devizne prihranke na hranilno knjižico KB Ptuj.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK. 15. Junija J
PRODAM „ŠKODO", 1000 MB,
1968 letnik, prevoženih 64000 km,
cena 15.000 din. Ogled vsak dan pri
SIGMI - servisi, Ptuj, Rajšpova 13.
KOŠNJO SENA (cca dva voza)
poceni prodam. Cesta Olge Meglic
14 (Vičava)
PRODAM enoinpoldružinsko hišo z
vrtom blizu žel. postaje v Racah.
Vodovod v hiši. Mila Oreški, Rače
207.
UGODNO PRODAM dve postelji z
žičnimi vložki, omaro, stole, divan
in raztegljivo kuhinjsko mizo. Janez
Zavernik, Murkova 1, Ptuj.
VISOK športni voziček prodam.
Planinšek, Lackova 10.
PRODAM sobno kredenco, kavč in
dva fotelja. Naslov v upravi.
MOTORNO nahrbtno škropilnico
prodam. Naslov v upravi.
DVA FANTA sprejmem na
stanovanje. Zagrebška 23, Ptuj.
STRUŽNICO, dolgo 1500 cm
prodam. Jože Cebek, Podvinci 17/a.
PRODAJALNA čevljev ASTRA,
Ptuj, sprejme vajenko.
NUJNO iščem 8Q0.000 S din
posojila, vrnem v treh mesecih proti
lepi nagradi v devizah. Pozneje
priložnost stanovanja v najem.
Naslov v upravi.
NESREČA NE POCiVA
Pretekh teden so se zdravili ali se
še zdravijo v ptujski bolnišnici
naslednji ponesrečenci:
Lažje poškodovani: Marija Šešer-
ko, Jelšavci 63, Anton Soštarič,
Sodinci 15; Samo Granduč, Ormož,
Ptujska 29 Anton Slama, Trnovci
36; Martin Khnc, Zabovci 54
Stanislav Škorjanec, Šalovci 50-
Matilda Sok, Sodinci 10 . Ana
Gavez, Gradišče 116. Vera I^rkalo,
Lukavšček 10, Marija Štrafela, Ptuj,
Prešernova 18 . Anton Sakelšek,
Zakl 14 Marija Korenjak, Ptuj,
Zadružni dom 10 Stanko Petek,
Bresnica 31 Antonija Novak, Mah
Moranščak 7 Barbara Dovečar,
Strejaci 12 Zdenko Lazar, Kicar 92;
Horst Jurgec, Turški vrh 3, Anton
Vindiš, Sela 26 Janez Paveo,
Sedlašek 83 . Ivaii Pšak, Ormož,
Ljutomerska 44 . Ivan Kozel, Rodni
vrh 27 Terezija Vilčnik, Ješovci 7
Frančiška Rejšl; Božidar Habjanec,
Žutnica 22 Alojz Janžekovič, Srelci
5; Slavko Kostanjevec, Bukovci 139 .
Bojan Golob, Kicar 89 Marija Karo,"
Vintarovci 22 ;Vinko Gorišek, Mari-
bor, Domadenikova 5; Ivan Grašič,
Vehčane 70 Stjepan Štehec, Jesenje
gornje 6;
Težje poškodovani: Avgust Trop,
Litmerk; Alojz Letonja, Dolič 21.
,,VEČER AFRIŠKIH
PESMI IN PLESOV"
V organizaciji konference klubov
OZN, jc bil v soboto 10. junija 1972
v ptujskem gledahšču „Večer afri-
ških pesmi in plesov", ki ga je zelo
uspelo izvedla črnska folklorna
skupina mednarodnega kluba, štu-
dentov iz Ljubljane. Imeli so dve
predstavi, najprej za mladino, ob 19.
uri pa za ostalo občinstvo. Čeprav
brez" večje reklame je bil obisk na
obeh predstavah zadovoljiv. Štu-
denti iz črne Afrike so občinstvo
navdušili s svojimi plesi in pesmimi,
povezanimi z življenjem in delom
preprostih ljudi njihove domovine.
F. F.
KARTING
LANGERHOLC IN CVETKO -
JUNAKA DNEVA
Na nedeljski V. dirki za državno
prvenstvo v kartingu, ki je bila v
Domžalah je dosežek Ptujčanov
nedvomno uspeh.
Pri 100 ccm sta se v finalno
vožnjo uvrstila Dušan Korošec in
Uroš Langerholc, kjer je v odlični
vožnji dosegel Uroš Langerholc
odlično III. mesto v zelo močni
konkurenci.
Pri 125 ccm pa je zmagal Lavrič,
Viktor Cvetko pa se je v končni
uvrstitvi uvrstil na odlično 2. mesto,
kar je nedvomno njegov največji
uspeh do sedaj obenem pa opozori-
lo, da bo s svojo novo Maico postal
resen konkurent ostalim tekmoval-
cem na vrhu.
Rene Glavnik je bil 4., Franc
Kranjc pa je dosegel 5. mesto, oba
pa sta imela smolo, saj sta imela že v
prvi dirki okvare na stroju in v
preostalih dirkah nista mogla poseči
v borbo za vrh, temveč sta z vožnjo
držala pozicijo, obenem pa ekipi
prinesla skupno z Langerholcem
dragocene točke.
Proga je bila primerna, kakor tudi
organizacija, zal pa je nesreča
morala botrovati: eden od vidnejših
in odličnih vozačev Mirko Živec je
dokaj nesrečno priletel na oster
ovinek, zadel v robnik ter ga je vrglo
s proge in je moral v bolnišnico radi
zloma noge. K sreči pri tem ni bil
poškodovan nobeden gledalec.
anc
MOTOKROS
FRAS - ODLIČEN DRUGI
V nedeljo je bila v Karlovcu
mednarodna dirka in dhka za
prvenstvo Jugoslavije, ki so se je
udeležili tudi tekmovalci ADM Ptuj.
Na težki in odlično pripravljeni
stezi je nastopilo 21 vozacev, ki so z
vožnjami navduševali številno občin-
stvo.
Ekipo Ptuja so sestavljah: Boris
Fras, ki se je uvrstil na odhčno II.
mesto za zmagovalcem Jožetom
Zupinom, v mednarodni konkurenci
paje Fra§ na VI. mestu.
Peter Šegula je v končni uvrstitvi
pristal na 5. mestu, žal je imel smolo
v prvi vožnji (snela se mu je veriga),
ko je bil šele 14., v drugi vožnji pa
6.
Milko Vesenjak prav tako ni imel
sreče in je po prvi vožnji, ko
tekmovalni stroj m delal, moral v
drugi vožnji biti samo gledalec.
Vselcakor pa so dosežki ekipe AMD
Ptuj več kot odhčni. saj se tako
neposredno uvrščajo kot kandidati
za osvojitev najvišjega mesta. a
GORIŠNICA
18. junija: ameriški film
DETEKTIV;
LJUTOMER
17. in 18.junija: ameriški film
KAPETAN NEMO IN PODVODNO
MESTO; 21. in 22. junija: francoski
film HIBERNATUS;
SLOVENSKA BISTRICA
17. in 18. junija: ameriški film
SKRIVNOSTNA JUSTINA; 21. in
22. junija: ameriški film DAN
REVOLVERAŠEV;
PTUJ
15. junija: itahjanski fihn
KLOVNI; 16. junija: francoski fihn
ŽENSKA - RAZBOJNIK; 17. in
18. junija: angleški fihn BA-
ROUERO; 18. junija: ob 10. in
16. uri švedski film PIKA NOGA^
VICKA; 20. junija: francoski film
LOCITEV. i
ODDELEK ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE
skupščine občine Ptuj
RAZPISUJE po določbah Zakona o pogojih za pro.
dajo stanovanjskih hiš'in stanovanj v družbeni last.
nini (Ur. list SRS, št. 20/71)
JAVNO PRODAJO
POTOM STAVLJANJA PISMENIH PONUDB
I.
Prodaja se hiša in zemljišče družbene lastnine:
1. v Mejah št. 14, obstoječe iz:
a) stanovanjske hiše z 3 prostori v izmeri 35 m',
stoječa na pare. št. 7/1 k. o. Meje, katere izklic-
na cena je 4.900 din
b) gospodarsko poslopje v izmeri 24 m^, katerega
izklicna cena je 1.100 din
c) zemljišče, obstoječe iz pare. št. 71/1 stavbišče,
25 vinograd, 24 pašnik, 22/2 sadovnjak, 22/1
njiva, 21 travnik, 20 gozd in 323/94 gozd v
skupni izmeri 1,2014 ha, katerega izklicna ce-
na je 9.707 din
Skupna izklicna cena za celotno posestvo je 15.707
din.
2. V Kungoti št. 55, obstoječe iz:
a) dela stanovanjske hiše, 2 sobi in klet v izmeri
54 m-, katere izklicna cena je 22.095 din
b) gospodarsko poslopje v izmeri 45 m^, katerega
izklicna cena je 8.080 din
c) zemljišče obstoječe iz pare. št. 161 stavbišče,
19/60 njiva, 19/63 njiva in pare. št. 19/64 trav-l
nik v skupni izmeri 1.1192 ha, katerega izklic-
na cena je 14.344 din.
Skupna izklicna cena za celotno posestvo je 44.519
din.
IL
Javna prodaja se opravi v petek 14. 7. 1972 ob 12. UJi
v sejni sobi Skupščine občine Ptuj, Sirbski trg 1, so-
ba 23/1, s predložitvijo pismenih ponudb, katere
morajo interesenti vložiti v zapečatenih ovojih 5
točnim naslovom do 12. ure 13. 7. 1972 na SOb Ptuj.
Srbski trg 1, soba 29/11.
V ovojnici je treba priložiti razen pismenih ponudb
tudi potrdilo o vplačilu varščine, in sicer za posestvo
pod I. v višini 1.500 din, za posestvo pod II. pa v vi-
šini 4.500 din, ki jo je treba nakazati na tekoči ra-
čun komunalnega sklada občine Ptuj št. 624-652-9-
041.
Odprranje predloženih pismenih ponudb bo komisi-
ja opravila v navzočnosti interesentov.
III.
Posestva bodo oddana najboljšemu ponudniku, ka-
teri mora izlicitirano odškodnino plačati v roku 30
dni po sklenitvi pogodbe.
Podrobnejše informacije v zvezi z razpisanim nate-
čajem lahko dobite na oddelku za upravno pravne
zadeve SOb Ptuj Srbski tirg 1, soba 29/11.
Odd. za upravno po-avne zadeve
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5'
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja':
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski«
Maribor, Svetozarevska ulica 14.