Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Naš revizijonizem Od leta 1918-19, ko so se na mirovni konferenci v Parizu črtale meje novi Evropi in je ravno slovenska severna meja takratne kralje-ljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev delala državnikom največje preglavice, se naša država ni več nahajaja tako v središču diplomatskih sestankov in svetovne časopisne debate, ko pretekli in tekoči mesec, ko se je pred pol letom spočeti rimski pakt tajinstveno rodil, zaživel nekaj bolehnih dni, razveselil za hip roditelje in botre, ki so prihiteli od vseh vetrov v hišo sreče v Rimu, nato pa shiral pod rezkim prepihom svežega zraka zdravega razuma in čaka sedaj slovesnega pogreba ob obilni udeležbi prijateljev in neprijateljev. Ravno naša država, in v naši državi predvsem Slovenija, je bila glavni predmet zanimanja rimskih političnih kartorisov. Okrog Slovenije so se nanizali mnogobrojni načrti nove razdelitve srednje Evrope, ravno v Sloveniji so se križale interesne cone imperialističnih apetitov, slovenska zeml ja je bila ono srce, ki bi bilo moralo počiti od bolečin, da bi drugi živeli. Odkar je lanskega oktobra angleški publicist Wiekham Stced objavil v »Sunday Timcsu« samo površno skico novega pakta, o katerem je na nekaterih tajnih zasedanjih razpravljal tudi tako imenovani kongres Volte, ki je takrat zboroval v Rinili, se je nakopičilo ravno glede naše države in Slovenije toliko načrtov, od katerih niti eden ni bil podoben drugemu, n so vsi neusmiljeno razkosavali našo slovensko zemljo in jo delili sosedom na severu in na jugu, nn vzhodu in zapadli, da ni prav nič čudno, če se je naše ljudstvo začelo vznemirjati za svojo usodo. Mi smo Slovence o teli nakanah zvesto informirali, zaupajoč na njihovo zdravo razsodnost in nn nevenljive pravice, zapisane v božjem in naravnem zakonu, katerih nobeno nasilje pa tudi nobeden še toliko zakrinkan so-fizem ne more razveljaviti in ki v noteku zgodovine vedno zonet. seveda včasih šele no strašnih katastrofah, pridejo do zmagovite veljave. Naštejmo jih še en' rat. te nakane in te načrte, da bomo potem lažje zavzeli nanram niim ono stališče, ki ga nam narekuje naš nn-rodni in naš državni interes in ki izvira iz etičnih predpostavk za vsak napredek svobodnih narodov. Slišali smo takoj po sestanku med Mussolini iem in MaeDonaldom, da se mora reorcani-zaeiji srednje Kvrope in obrambi svete ideie miru med narodi« žrtvovati Slovenija, ki bi se porazdelila zopet v tri dele in sicer tako, da bi nrinadla bivša Kranjska Italiji, bivše Štajerske bi se polastila Avstrija. Prekmnrje pa bi se »vrnilo- Mndiarski. Slovenija bi no- ! slala veliko stočiščc treh kulturnih območij, ! ki bi trčila skupni na njenem ozemlju. Velika in v-sokn misija, kajne? Slišali smo tudi, da bi po drugi verziji j Italija in Avstrija ne dobili nič več novega, ] marveč bi se sedanja dravska banovina enostavno priključila neki bodoči hrvatski državi, ki bi kot federativna država pristopila neki novi podonavski federaciji, v kateri bi se poleg nje nahajale še Avstrija, »obnovljena« Madiar-ska in mogoče tudi še češka, kajti Slovaki bi se »vrnili« itak k svoji madjarski »materi«. Slišali smo slednjič še tole varijanto, da bi se sedanja dravska banovina nekoliko okr-cala v prilog Italije, Avstrije in Madjarske, preostali del pn bi dobil samostojni statut in î)i se kot posebna sestavna cdinica včlenil v omenjeno podonavsko federacijo. Naše ljudstvo je vse to bralo, a begati se ni dalo, niti takrat ne, ko je narodni manjšini, ki uživa naše gostoljubje, od prevelikega veselja nad Hitlerjevo zmago malo preglasno zaigralo srce, prenapoljeno nad in hrepenenja. Naše ljudstvo je hitro razumelo, da se teritorij al ne spremembe ne delajo za zeleno mizo niti z diktatorskimi niti z donkihotskiini gestami, ampak da se novi zemljevidi rišejo z barvo krvi po gomilah žrtev, ki so padle v boju za svoj obstanek. Vedelo pa je tudi, v svojem, četudi nekoliko naivnem a visoko etičnem, krščanskem optimizmu, da si danes noben državnik ne upa zažgati vrvi. ki bi vnela ves ta dinamit, ki sta ga nagromadili v Evropi oholost nekaterih plemen, zaverovanih v Inž o svoji kuturni nadvrednosti ter požresnost kapitalističnih tiranov, ki so narode degradirali v isto vrsto z rudniki in bombažnimi plantažami ter jih eksploatirajo ko da bi bili mrtvo blago in ne svobodna človeška bit ja. Vedelo je pa predvsem, da bi po metežu, ki bi nastal iu ki bi pogoltnil vso našo kulturo, nekdo drugi urejeval politične meje po Evropi, na drugi osnovi in po drugih vidikih. Zaradi tega pri nas ni bilo videti nobene zbeganosti, ampak smo mirno poslušali to debato, ki je sicer razgalila vso grdobo naše evropske lažisolidarnosti iu vso hinavščino tako imenovanega političnega, pneifizma, ki jo pod silo okoliščin morala nehati v praznem besedičenju. Toda ne moremo se ubraniti vtisa, da ,je naše ljudstvo pričakovalo še nekaj več in da se za njega debata še ni izčrpala. Kajti, če je bila od nekaterih strani s takšno lahkoini.šlje-nostjo vržena v svet beseda o reviziji mirovnih Pogodb, potem je treba povedati odkritosrčno, na se mi te besede ne ustrašimo, ker revizijo-nisti smo tudi mi in moramo biti. dokler se bo nahajal še en sam Slovenec izven naše narodne skupnosti in izven meja naše države, koje sestavni del smo po svoji volji postali tudi mi Slovenci. Da, tudi mi smo revizi jonisti in revizoni-zem je naš program, kajti ni je Slovenije brez Gorice, brez Trsta in brez Celovca, ni ga slovenskega naroda brez goriških, primorskih in koroških Slovencev, ni je slovenske kulturne zaokroženosti brez lega. kar je vstvarjal in še vstvnrja slovenski genij lin Goriškem in onstran Karavank, lil ga narodnega /edin jen ja Srbov, Hrvntov in Slovencev v jugoslovanski državi, dokler Slovenci niso prišli vsi, ne samo Velika revolucija na azijatskem kontinentu Japonci stoje ze pred zidovi Me€* iem ko EvroPa nemo &eda, snuje M ^KlElgil Japan ogromno azijatsko zvezo Karahan, namestnik komisarja za zunanje zadeve Sovjetske Rusije Harbin, 18. aprila. Japonske čete, Ici so bile zasedle provinco Džehol, se zdaj valijo v nevzdržnem pohodu preko Velikega zidu, ki meji severni Kitaj od mongolskih in mandžurskih provinc, in imajo brez dvoma namen, da ves severni Kitaj zasedejo. Glavna kolona, ki je baje pod poveljstvom najsposobnejšega japonskega vojskovodje, generala Tamona, sledi pri tem prodiranju reki Loangho, ki izvira v Mongoliji, teče skozi Džehol mimo glavnega mesta te province in se, ves čas tekoč točno v jugovzhodni smeri, potem ko prebije Veliki zid, izliva v Rumeno morje v isti višini z mestom Tiencinom okoli 200 km vzhodno od tega kraja. Ta kolona je že zasedla mesti Ciugvanico in Pejtao ter utegne že v nekaj dneh stati pred Tiencinom. Kitajske čete v tem ozemlju se branijo pod poveljstvom generalov Hočukuo-a in Šangčena, ki se pred japonskim navalom umikajo na levi breg Loangho-a, kjer so se zakopale v globoke strelske jarke, da branijo Ticncin. Toda če bi Japonci reko prekoračili, bi Kitajci morali pred mogočno sovražno artilerijo bežati proti jugu ali pa proti severo-zapadu na Pekng, in mesto Tiencin bi neizogibno padlo v japonske roke. Japonci so odpor Kitajcev zlomili takoj, ko so se polastili Čingvantao-ja, ki je bil najmočnejša strategična točka Kitaja na severu in zgrajen kot močna trdnjava, ki je imela braniti Peking proti napadu z morske strani kakor tudi s severa. Japoncem so z zavzetjem Čingvantao-ja padle v roke ogromne množine municije in drugega vojnega materijala. Po svoji stari taktiki zagotavljajo Japonci, da se bodo ustavili na desnem bregu Loanghoja, češ da imajo samo namen obvladati tudi južno pobočje Velikega zidu, ker bi sicer džeholska provinca ne bila varna pred »kontraofenzivami« kitajske armade. Kdor pa Japonce pozna, ve, da bodo v najkrajšem času našli povod, da preidejo na levi breg. Glavni objekt japonskega marša je Peking — o tem nihče ne dvomi. V Pekingu, kjer formalno komandira Čansuljan, vlada zdaj vojno stanje in so vse bolnice prenapolnjene ranjencev kitajske vojske. Baje je ranjencev že okoli 10.000 v glavnem mestu samem, nekateri so v japonski oskrbi za ironto, večina pa gnije na vojnih poljanah . .. Odporna moč kitajske armade je, kakor pravijo, zelo padla zaradi notranji, anarhije, ki je čezdalje večja. Po zavzetju Pekinga imajo Japonci namen polastiti se Kalgana, ki severozapadno od Pekinga obvladuje cesto v Mongolijo. Položaj je jako nevaren, ker, ako Japoncev ne bo zadržala Itakšna druga sila, je zelo verjetno, da bodo skušali zasesti obe severni provinci Kitaja Čili in Šansi, in ju združiti v »neodvisno« mongolo-kitajsko državo. V tem slučaju bi centralna kitajska vlada v Nankingu izgubila ves pomen, tem bolj, ker nima že danes več nobene avtoritete. Rusija ostro protestira Vladivostok se pripravl a Medtem pa raste konflikt tudi med Japonsko in Rusijo. Japonski generalni štab je mnenja, da je bolj pametno Rusijo že sedaj izriniti iz Mandžurije, zato da bo Japonska imela v Kitaju popolnoma proste roke. Japonski generalni štab je mnenja, da Rusija na vojsko še ni zadosti pripravljena, da je pod strahom kontrarevolucije in da se je s prelomom z Angliio oropala tudi diplomatičnih šans na Daljnem vzhodu. Med tem pa je Rusija energično nastopila in ljudski komisar za zunanje zadeve Karahan je pri japonskem poslaniku Otu v Moskvi interveniral, da naj japonske oblasti v Mandžuriji prenehajo z nasilstvi proti ruski so-upravi in njenim organom na vzhodnokitajski železnici. V Harbinu, kjer se danes stekajo vse niti dalj-njevzhodne politike, so prepričani, da Japonska svoje agresivne politike ne bo zapustila in da bo Ruse pod kakšno pretvezo, ki se bo v najkrajšem času našla, s silo odstranila iz uprave CER (Chi-nese Eastern Railway). Ruski uradniki so večinoma že pripravili svoje kovčke, ker pod neprestanimi konilikti z mandžursko soupravo in japonskimi postajnimi načelniki sploh ne morejo več delati in se boje izbruha skrajno sovražnega razpoloženja proti Rusom. Seveda je treba pri tem vpoštevati, da je Harbin sedež največjih šovinistov, ki so proti Rusiji in katere podpirajo tudi ruski emigrantski krogi, ki bi ladi, da bi se že jutri začela vojna s Sovjeli. Japonska vlada sama, ki se s svojim generalnim štabom v vseh zadevah ne strinja, pa je gotovo veliko bolj previdna. Rusi v Vladivostoku z največjo naglico popravljajo trdnjave okoli mesta, zbirajo letala in mesto aprovizionirajo, ker je treba pač računati z vsako eventualnostjo. Če bi r.e konflikt z Rusijo ne poravnal diplomatičnim potom, je namreč gotovo, da je japonski generalni štab že vse pripravil, da zasede Vladivostok in vso rusko primorsko provinco sploh. Kitaiska razpada v popolni anarhiji V Kitaju samem vlada taka anarhija kakor nikoli poprej. Čansuljan v Pekingu je izgubil vso avtoriteto, ker je med tem, ko so se njegovi vojaki v Džeholu oorili, gledal le na to, kako bi spravil na varno v Ameriko svoje milijarde in svoj ogromni harem ter dragocenosti. Ostali generali so storili po večini isto, poveljniki v Džeholu samem pa so se Japoncem enostavno predali. Peking bo padel Japoncem igraje v roke. Prebivalstvo po veliki večini japonski režim pozdravlja, ker jih je rešil korupcije guvernerjev in izropavanja po banditih z generalskim činom. Pa tudi v središču centralne kitajske vlade, v Nankingu, je vse narobe. Kitajskega generalissimusa Čankajšeka nihče ne posluša, niti njegovi vojaki in podpoveljniki ne. Vlada obstoja le na papirju. Edina vlada zneko avtoriteto v Kitaju je zdaj v Kantonu. Tam pa premišljujejo, ali ne bi bilo bolj pametno sporazumeti sc z Japonsko na podlagi programa: Azija Azijcem! Japonski to zelo konvenira, ker bi jo mir s Kitajsko osvobodil nevarnosti od strani USA in njenega brodovja, ko-jega »manevre« v Tihem oceanu Japonci zelo pisano gledajo. Kantonci zdaj to misel živahno propagirajo in ponekod na jugu je celo že ponehal bojkot proti japonskemu blagu. Močan dokaz, da je temu tako, je tudi v dejstvu, da se Rusija izogiba vsakega preostrega konilikta z Japonsko in očividno čaka, kaj se bo izpletlo iz nadaljnjega razvoja svojstvenega položaja na Vzhodu. Vsak prenagljen korak bi Rusijo lahko zapletel v vojno, mira milo je dvoinato parfumirano. v odlomkih, dokler niso prinesli vseh svojih osobin, vsega svojega duhovnega bogastva in vseh svojih kulturnih sil, ne samo v izvlečkih! lil naše slovensko ljudstvo je upravičeno pričakovalo, da se bo iz raznih revizionistič-n i h načrtov, ki so zahtevali smrt Slovencev, izcimil še eden, ki bi predlagal popolno vposta-vitev našega narodnega ozemlja do gosposvet-skega polja in do Žile, do Čedada in do Jadrana. Toda svet se je ob tem načrtu ustavil in svetovni tisk je to varijanto. ki je funda-inenlalno jugoslovanska, zamolčal. A zamolčali je ne bomo mi, kajti mi smo mnenja, da je ravno liani Slovencem v jugoslovanski državi poverjena visoko palrijotična naloga, da zbiramo raztresene ude. da zvesto in verno čuvamo žrjavico ljubezni -in zvestobe do Slovencev onstran Triglava ob Jadranu, do Slovencev onstran karavanskih grebenov, do Slovencev onstran št. Ilja in Mure. dn vzdržujemo orgn-nično skupnost z vsemi udi našega naroda, ki jih je politična nemorala odsekala od našega telesa. Mi dobro čutimo, dn so nam Srbi in Hrvati v jugoslovanski državi v prvi vrsti naložili sveto rodol jubno dolžnost, dn smo stalen, vedno močnejši, vedno silne.jši magnet, ki naj z neutrudljivo energijo vleče nase vse odtrgane brate sedanjih in bodočih rodov, tako da bo ohranjena vsaj moralična skuonost do dneva, ko se bodo mogli prenašati mejniki do tja, kamor po božjih zakonih spadajo. Naše ljudstvo se zaveda te naloge, kajti ono ui pozabilo onega prvega rimskega paktu od aprila 1918, ko je italijanska vlada priznala Slovencem one narodne pravice, ki jih je sedaj barbarsko poteptala. Naše ljudstvo se tudi še živo spominja prisege jugoslovanskega delegata. ko je jio prigoljiifnnem plebiscitu s krvavečim srcem zapuščal Celovec, »da jugoslovanska država ne bo pozabila onih, ki so za njo glasovali.« Zato pa sedaj tudi pogumno in kakor vedno z ljubcznipolno požrtvovalnostjo sprejema nase sveto rodoljubno dolžnost, da bo v svojih mislili, v svojem hrepenenju in nadah vzdrževalo to duhovno skupnost preko in nad političnimi mejami vse dotlej, ko bodo okoliščine dovolile, da bodo politične meje sovpadale z naravnimi etnografskimi in bo Jugoslavija nehala tam, kjer nehajo bili slovenska srca. To je naš revizijonizem. Krščanski je in visoko rodoljuben. To je revizijonistični program našega slovenskega ljudstva. Jasen, logičen, jugoslovanski. Rimski pakt je bil. Beseda revizijonizma je padla. Sedaj, slovensko ljudstvo, pa na delo, da uveljaviš svoj revizi ;0iii>tičlii program > imenu Boga, > i lili' li u slovenskega naroda in jugoslovanske države! v kateri bi se lahko čez noč znašla pred dvema rumenima nasprotnikoma, dočim od nev-tralitete lahko samo proiitira, da ne bo ostala sama, ko se bosta Kitaj in Japonska sporazumeli, in da bo lahko na račun dosedanjih angleških in ameriških postojank v Kitaju kaj lahko proiitirala tudi zase. Kar se tiče Zveze narodov, ne igra v zaplet-ljajih na Vzhodu nobene vloge več, ker niti Japonska niti Rusija in USA niso članice ZN in ker Japonci pravijo, da kljub temu, da so še dve leti vezani na obveznosti, ki so si jih naložili kot člani ZN, nimajo nobene obveznosti več v vseh vprašanjih, ki so nastala in bodo še nastajala na Vzhodu po njihovem izstopu iz ZN. Nova Japoncem prijazna vlada v Pekingu Peking, 19. aprila. Tu so zapodili dosedanjega guvernerja in generalissimusa Čansuljana in ustanovili novo neodvisno vlado severnega Kitaja brez dvoma v sporazumu z Japonci oziroma japono-iilsko stranko. Vojska je takorekoč končana, ker Japonci ne naletijo več na kakršenkoli resen odpor. Jaoonske predstraže so se pojavile že 12 milj vzhodno od Pekinga pri Tungčovu. Na Peking že padajo bombe iz letal. Na odpor ni misliti. Vkora-kanje japonske armade, ki naj podpre japonofilsko vlado v mestu, je samo še vprašanje par dni. Japonski sofizmi Tokio, 19. aprila. Japonska vlada je protest sovjetskega ljudskega komisarja Karahana zaradi sporov na progi vzhodnokitajske železnice zavrnila, češ, da se ti spori tičejo izključno le ruske in mandžurske vlade, ki da skupno upravljati to progo (!). Japonci mrzlično utrjujejo Porth Arthur Tokio, 19. aprila, tg. Japonsko mornariško mi nistrstvo objavlja, da bodo v četrtek zoj>et uredili mornariško bazo Port Arthur, katero je Japonska pred 11 leti opustila. To je Jaj>onska sklenila že lansko jesen, pa je svoje priprave prikrivala. Mornariški bazi v Port Arthurju bodo zaenkrat pride-lili dve križarki, eno ladjo matico za letala, enega minonosca in sedem rušilcev. Ta sklep se utemeljuje s tem, da je treba zavarovati promet v mandžursko državo in iz nje in dati japonskemu visoko-morskemu ladjevju močno operacijsko bazo. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da port arthurska luka lahko nudi Japoncem silne ugodnosti, če pride do zapletljajev s Kitajsko. Tokio, 19. aprila, tg. V Pekfc.ju je silna panika, vse beži iz severnih pokrajin in se umika proti jugu, ker prihajajo japonska izvidna letala že do neposredne okolice Pekinga. Japonci so iz zraka bombardirali Tungšu, ki leži samo 13 milj vzhodno od Pekinga. Krdelo 30 japonskih letal je porušilo del mesta Latingšien. Japonska olenziva je prodrla do Anšana in Šimena, juijozapadno od Šang-hija. Japcvike predstraže so prodrle do reke Luan, kjer se na nasprotnem bregu reke zbirajo kitajske čete k obrambi. Protižidovski izgredi V ČeenOVtCah - 100 ranren h Lvov, 19. aprila, ž. V Černovicah jc prišlo včeraj do težkih antisemitskih izgredov. Okrog 250 nemških in ukrajinskih antisemitov se jc zbralo na glavnem trgu in pričelo pretepati pasante. Ranjenih ie bilo nad 100 oseb, 4 hudo. Povečini so bili ranjeni Judje. Šele, ko je prišlo vojaštvo policiji na pomoč, se je posrečilo vpostaviti red Aretirali so 20 demonstrantov. Nemčija slavi Hitlerjev rojstni dan V I v ject 46 milijonov Din izdailkov — Ostra fcritiha dr. Pippenbacherja Mouakovo, 19. upr. Od 9. marca do 5. aprila •o ua Bavarskem aretirali 5400 oseb. Večino od teh so odgnali v zapore pod pretvezo, da jih hočejo zaščititi pred napadi neodgovornih elementov. IOjO oseb so kasneje izpustili. Berlin. 19. aprila tg. Hitler ho jutri svoj rojstni (lun obhajal v Berchtesgndenu, minister Giiriug pa je .sprejel nujno povabilo Mussolinija \ Milan, tako da «e je za danes sklicana važna seja kabineta odgodiln azobesijo /.ustave. Berlin, 19, aprila ig. \ prusko varnostno policijo lioilo v bodočo sprejemali samo take ljudi, ki pripadajo tako/.vanim nacionalnim zvezam, ali j>n eo jim vsaj blizu. Pruski notran ji minister Goring je namreč izdal naredbo, ki pravi, da aiora vsakDaily Telc-graph« zahteva revizijo proccsa z vsomi sredstvi. Svrha ргессза je bile. sfmo ta, da ruske oblasti prikrijejo ruskemu ljudstvu vzroke, zakaj se jc načrt petletke oenesrsčil, London, 19. aprila tg. t rad no poročajo, tla bo posebna številka angleškega uradnega lista i popoldne cdi 15. uri objavila besedilo proglasa angleškega kralja o prepovedi uvoza i/. Sovjetske Rusije. Prepoved ■ ■ bo nanašala nn pri-i hližuo 80% dosedanjega ruskega uvoza. ш Œ ajanje z besedo in glasom Belçrad, 10. aprila. AA. Na podlagi čl. 6 uri u,o o ureditvi prosvetnega ministrstva je pro-, . dni minUtcr iz lal pravilnik o emisijskih pro-"gi.aniili radijskih postaj v kraljevini Jugoslaviji. Glavni -molei' radijskih postaj v Jugoslaviji jc pre.-viilljevanje in vzgajanje z besedo in glasom. Razen prosvcino-vzgojne in cstclsko-vzgojnc naloge, ki jo imajo radijske postaje, pa morajo z v.-emi svojimi sredstvi služiti nacionalni idejî. V emisijskih programih radijskih postaj morajo biti za.depane vse panoge znanosti in umetnosti, ki se daio izraziti 7. živo besedo in zvokom, ki so splošnega pomena, pristopne, razumljive in zanimive za rim večje število poslušalcev. Ne sme so prezreti, da so emisijski programi namenjeni vsem slojem prebivalstva cd krnela do intelektualca; zato se morajo tudi temu primerno sestavljati. V programih radijskih postaj bo v prvi vrsti zastopana glasba, in sicer nacionalna in slovanska, i nato pa luja .glasba, ki bo pravilno in zdravo raz- , vijaki glasbeni okus. Vokalna glasba, ki se bo izvajala v študijih radijskih postaj, bo v državnem Iz učiteljske službe Belgrzd, 19. apr. L Iz 8. v 7. pol. skup. so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Antonija Porenta, Predoslje, Frančiška Plehan, Šmartno, Mara Piano, Šmartno, Rudolf Predla, Rogaška Slatina, Ana Mcnard, Žiri, Marija Mervar, Žužemberk, Valentina Merlak, Horjul, Andrej Perjevec, Loče, Rudolf Boje, Šafarsko, Janko Pogačnik, Celje, Antonija Pavlin, Tržič, Antonija Miklavčič, Studenec-Ig, Vlado Porekar, Ljutomer, Marija PuSlč, Ljubljana, Julija Mlakar, Trbovlje, Olga Madon, Trbovlje, Frančišek Predan. Majšperk, Maks Pivc, Žre-če, Janko Prclog, Mala Nedelja, Ivan Pečnik, Radeče, Vladimira Perhavc, Tržič, Vid Vrtačnik, Vojnik, Franc Zupančič, Veliki Gaber, Nikolaj Lahaj-ner, Kočevje, Ida Grossmann, Sv. D>uh, Viljem Grundner, Radovljica, Ana Hicl, Ljubljana, Ivan Verčkovnik, Št. llj pri 'Гитјаки, Marija Šeručak, Stranice, Ernest Vranek, Studence, Matej Vunder-le, Cven pri Ljutomeru, Alfonz' Cajlhofer, Limbuš, Elizabeta Šolar, Poljčane, Pavla Zupanec, Nova cerkev, Josipina Omahen, Beltšnci, Drago Černak, Jarenina, Marija Čuček, Nova cerkev, Josip Unfer-dorben. Žreče, Alojzij Rabič, Jesenice, Franjo Rož, Celje, Jožica Rustja, Kočevje, Ljudmila Binder, Dolnja Bistrica, Veronika Bolhsr, Celje, Franjo Šega, Gcmilsko, Franc Trošt, Dev. Marija v Polju, Angelu Tomažič, Maribor, Ljudevil Komar, Ponikva, Ivan Rihter, Štrigova, Valentin Racmger, Gor-juše, Radoslav Komat, Ptuj, Janko Kokotec, Dobro-polje, Ema Kastelic, Tržič, Anton Koben-tar, Radovljica, Anton Kriša, Stari log, Justin Kramar, Golo, Srečko Kristan, Leše, Franjo Rihar, Horjul, Vem Kumelj, Ljubljana, Janko Kokalj, Poljane, Cecilija Kržišnik, Žiri, Vlado Klemenčič, Velika Nedelja, Pavla Godicl, Petrovče. Nada Fakin, Šmarje, Rudolf Golob, Mežica, Ruža Golob, Vuzenica, Ana Štrbenk, Črnomelj, Jože Štrubelj, Črnomelj, Sveto-pluk Stoviček, Ljubljana, Ernestina Šturm, Ljubljana, Marica Ceh, Mala Nedelja, Justina Toni, Ho-mcc, Marija Tram-puš, Ljubljana, Marija Vraz, Sevnica, Pavla Beg, Trbovlje, Ivan Golob, Kamnik, Franc Grašič, Loška vas, Angela Sadar, Celje, Gabrijela Skok, Žiče, Hedvika Stojkovič, Kropa, Marija Jezovšek, Maribor, Franc Šolar, Loče, Martina Zupančič, Moste, Vida Doran, Dolenja NemSka vas, Alojz Ćerne, Borovec, Franjo Raz-tolnik, Angela Rot, Rečica, Vinko Ravnikar, Št. iothard, Vinko Rupreht, Smlednik, Franc Bcvc, št, Vid pri Grobelnem, Marija Adamič, Toplice pri Zagorju, Arnuš Adamič, Toplice pri Zagorju, Bogoljub Blagojevič, Velenje in Marija Jugovic, Velenje. Dunajska vremenska napoved: Mrzlo, slabo vreme bo trajalo še dalje,- jezi-ku in bodo izjeme dovoljene le v upravičenih primerih. Pri prenosih glasbe iz, tujih držav se bo posebna pozornost posvečala prenosom glasbe rz. prijateljskih slovanskih držav, zlasti glfcsbe višjega stila: koncertov, sonat, sin fou i j, komorne in operne glasbe. V programih bo prav tako zastopana iudi književnost. zlasti jugoslovanska v vseli svojih strokah, iz tuje književnosti bodo pa prišla v programe dola nedvomno umetniške vrednosti, v prvi vrsti slovanska. Pri tem se bo morala posebna pozornost posvečali jezikovni čislosli prevodov in njihovi reprodukciji, pravilni izgovarjnvi in naglasu. V sestavljanju podrobnosti programskih točk imajo radijske postaje avtonomijo v okvirju gornjih določb. Za izvajanje svojih programov bodo radijske postaje zaposlile domače umetniške ustanove in posamezne moči trajno ali začasno proti nagradam na. podlagi posebnih pogodb ali po sporazumu. Le izjemoma in v upravičenih primerih lahko sodelujejo ludi tujci pri izvajanju programov, Osebne vesti Belgrad, II). aprila. 1. Pri gozdnem ravnateljstvu je premeščen v rudnik Velenje'Rudolf Kresič za rudniškega pripravnika, ki je bil do sedaj v železarni Vareš. Od ravnateljstva drž. rudnika v Ljubiji je premeščen k ravnateljstvu drž. rudnika v Zabukovco Mcško šurč, pomožni skladiščnik 9. po lož. skup. Upokojen je g. Gale Gustav, siarešina sreskega sodišča v Žužemberku. Glavna Zadružna zveza Belgrad, 19. aprila. 1. Jutri dopoldne bo v sejni dvorani Glavno zadružne z.veze konferenca te zveze, katere se bodo udeležili delegati posameznih zadružnih zvez — članic Glavne zadružne zveze. Na konferenci se bedo ustanovile sledeče sekcije: živinska, žitna, nabavljalno-konsumna in kreditna, ki bodo delovale pod okriljem Glavne zadružne zveze ter bodo pretresale vsa gospodarska vprašanja, ki spadajo v njihov delokrog. Na jutrišnji konferenci bedo za ustanovljene sekcije izvoljeni tudi odbori, ki bodo nato o svojem delu stalno obveščali upravni odbor Glavne zadružne zveze, mu dostavljali svoje sklepe in predloge, ki jili bo nato upravni odbor Glavne zadružne zveze predložil v razmotrivanjo tudi kongresu-in glavni skupščini Glavne zadružno zveze. Za posamezno sekcije bedo na jutrišnji konferenci sprejeti tudi pravilniki, nakar bodo sekcijo takoj pričele z delom. Tako bost« imeli svojo r-ojo jutri že živinska in žilna sekcij«. Obšastne zadruge za kmetijski kredit Belgrad, 19. apr. 1. V dvorani Delavske zbornice je bil danes dopoldne 5. redni občni zbor Oblastno zadruge za kmetijski kredit. Poročilo upravnega odbora vsebuje ugotovitev, da preteklo leto ni prineslo našemu kmetu nikakega zboljsa-nja gospodarskih razmer in so jo nesorazmerje v cenah med kmetijskimi proizvodi in proizvodi, Iti jih mora kmet nabavljati, samo šc povečalo. Materialno stanje zadruge je sledeče; Gotovina znašli 511.679.38 i)in. Posojila zadrugam znašajo 71 milj. j 311.727.84 Din. Delež pri oblastni zadrugi znaša I 2,391.150 Din. Dno 31. decembra 1932 jc šleln j oblastna zadruga 360 zadrug in 24.011 zndrugarjev. .število zadrug v preteklem ledu ni nnrfistlo. De-balfl, ki se jo nato razvila, se je v glavnem sukala okoli spora, ki je prod kratkim izbruhnil in ki so še vedno vodi med Glavno zvezo srbskih kmeiij-« skih zadrug iti Oblastno zadrugo za kmet. kredit. bljunu, 19. aprila. Danes ol) " popoldne so je pričela proračunska soja l jubl jansko ol>čin«ko unravo. 1% i so -e je udeležili skoraj \si občinski svetniki, vendar pn je šo odprto vprašanje, in jo seja pravno sploh veljavna, ker je bilo od 49 odein-s k i 11 -svetnikov z županom v rod prisotnih le "->2. Občinski svet na izrecno določa, da mora liili podana dv ctretjinska večina. Sejo je otvoril žunuu g. dr. Pue. V imenu biinske uprave j" prisostvoval seji inšpektor dr. Justin. V svojem poročilu najprej treh i" I i It ljubljanskih meščanov, namreč gg. Marčnim. Kavčiču in Za nljena. Občinski svetniki so jih počastili s tem, da so vstali. Proti e-evizh'o^is^odsv Župan jo nato podal odločno izjavo, ki zavrača načrte mod na rodnih rovizijonistov. Po (oh načrtih bi bila nnjnrcj razkosana Slovenija. Toda vedo noj vsi. ki so jih tiče, i bila država obvezana nositi in ki znašajo 1,400.000 Din. dobimo naenkrat ogromno vsoto 4,400.000 Din, katere Iroši občina za stvari, ki sc ne bi smele prevaliti v njeno breme. SiïkoppopQCija ohoSiškžk občin V mnogih ozirih žc danes predstavlja Ljubljana s svojo bližnjo okolico ekonomsko in socialno enoto. Pa tudi s svojimi komunalnimi napravami, kot i vodovodom, elektriko, kanalizacijo, cestno žclcz-I nico, posega Ljubljana v sosedne občinske teri-! torije. Moramo zagovarjali le inkorporacijo onih delov okoliških obin, ki imajo že danes iz.razito mestni značaj. Mnenja smo, da su brez zadržkov lahko in-korporira k Ljubljani k. o. Zgornja Šiška in k. o. Drnvl-jc do ceste Št. Vid v Dolnice, celo občino Vič, naselje Rudnik, k. 0. Šleptttija vas, k. o. Moste in Vodmal in z ozirom nn bodoči aerodrom tudi del k, o. Slape v občini Dcv. Mar, v Polju Ceste, kanali, mostovi, nasadi Za ceste, kanale, mostove in nasade smo v zadnjih petih letih vnašali v reden proračun povprečno po 8 in pol milijona dinarjev. S tem zneskom so se pa po večini izvrševala le redna vzdrževalna dela. Nova dela so Sla predvsem na račun posojil, kuluka, kalderminalnega fonda, proračunskih prebitkov in državne dolaciie za regulacijo Ljubljanice. ZGRADITEV CEST. Dolžina ljubljanskih komunikacij znara danes tez 147 km. Od teh komunikacij je bilo koncem leta 1932 še vedno okrog 24 in pol km neizgrajenih. V zadnjih 5 letih je bilo v celoii zgrajenih preko 100 cest, ulic in trgov v raznih delih mesta. Raze« tega s,) bila napravljena Јо razna pota iu ktniuaikacije, ki šo nimajo svojih uličuih imen; mr:l drugim ulice okoli novo carinske kolonije, deloma ulice vzdolž hiš Vzajemne zavarovalnico severno cd Štadiona; na Barju je bil urejen 2 km dclg :•!radon na Rez,lanu itd, Povprečncsli zadnjih let nam pravijo,, da pa-Ircbuje cestna uprava za vzdrževanje obstoječih in z« napravo novih komunikacij okroglo ÇO.OîK» lcflb. m posinalnega muterijnla. V letih' 1922-1980 je bilo \citiranih za pasipnltti materija] dn 1 mi-lljcna dinarjev. Vsled štoilnje je pa morala jioh'in znižati izdatek z.a posipalni materijal, tako da je lete m prornčunjena lo še vsclu okrog Ш).(П> Din, ki :■(• bo pokrila iz dohodkov iz kuluka. Vsi nedostatki bedo odpravljeni, kadar bo večina ljubljanskih komunikacij tlakovanih. Кслсет leta 1Г.28 je bilo v Ljubljani tlakovanih ulic 8205 m. Koncem Uda 113-2 je pa znašala diilžina tlakovanih komunikacij 15.271 m. Položenega jo bilo okrog ISO.OCO kv. in (laka: V ce. lem je v mestu od*celokupne dolžino komunikacij tlakovanih 10.2%. Prav mogočno opero za zgradbo komunikacij je dobila mestna obč in« iz sredstev Irnldi'minskega fonda. Z vštetim posojilom 10,400.000 Din za zgradbo carinarnic, je dobila medna občina iz kaldrminskega fonda 32 milijonov Din. KILUK K stroškom za vzdrževanje in zgradbo komunikacij je dobila občina še izreden dohodek iz kuluka. Na postavi zakona o odkupnini za ijudsko tlelo na občinskih cestah, je občinska upliniva pobrala kuluk zu leto 1930 iu 1931. Mestna občina jo dobila do sedaj v celem iz. kuluka 2,141.807 Din. Od tega zneska so plačali davčni ziiveznnei z. odmerjenim neposrednim davkom do 2000 Din okrog 1.2CO.OOO Din, doka/, da so kuluk plačali predvsem gospodarsko mjili ljudje. Kanali. Temelj ljubljanske kanalizacijo tvorita oba zbiralna kanala vzdolž Ljubljanice, kamor se stekajo vsi stranski mestni kanali. Dolžina vseh glavnih mestnih kanalov znaša danes okrog 62 kilometrov. V zadnjih petih lelili .je bilo zgrajenih skoraj 22 km kanalov. Mostovi. V zadnjih pelili letih ,je, občinska upr. zgradila oziroma obnovila 17 večjih iu manjših mostov. Investirana glavnica presega vsoto 3 milijonov Din. Pri tem je važno omeniti mos! na Opekarski cesti, na Groharjevi сез-ti, most pred trnovsko cerkvijo, most na Opekarski cesti nn Prulah, most pod Trančo, Frančiškanski mosi in mest z.a bolnico. Regulacifa mesta Po potresu leta 1895 je dobila Ljubljana svoj prvi regulačni načrt. Na prošnjo sedanje občinske uprave je leta 1929 izdelal mojster Plečnik splošni regulačni načrt mesta, ki daje po svoji veliko-jiotezncsti najodličnejše oblike modernega mć'da. Novi regulačni načrt je bil odobren po nadzorstveni oblasti in se sedaj izdelujejo detajli. Glavno oviro regulacijo inesla predstavljal železniška proga s kolodvori in delavnicami ter že tolikokrat obravnavana municijska skladišču na ljubljanskem pelju. Vsporedno z regularnimi deli ■io se izpopolnjevali tudi mestni nasadi. L'stbl'aetice Po prevratu so skoraj jiopolnoma prenehala regulačnii dola v strugi Ljubi j н niče, ki je posebno v sredini aicsta nudila obupno sliko nctlovršenih del. Nevarnost je bila. da vsled mehkega terenu ulrpe nepopravljivo škodo žc zgrajeni obrežni zidovi, ludi Barje ni bilo varno pred poplavami, kakor je pokazala katastrofalna poplava leta 192". Letu 1930 je bilo no dolgih in mtičnili intervencijah dine/oiio. da se ie postopnimi zopet pričehi z regulacijo Ljubljanice. Občinska uprava jc sklonila, da prispeva k nailaljnini regulučniiii delom \ -strugi Ljubljanice '/a proračuiinnoga zneska. Dr/.avn je pristala, da plača drugo tietinjo. cločiin lii tretjo tretino jiokrila banovina in B&rjnnî \-snk na j)olo\ ico. Л sled fimini nili te/koč so jc izvršitev regulacijskega projekta razdelila na več sektorjev. Prva dola so bila: naprava frančiškanskega (rn-mostovju, nadaljevali,jo obrežnih zidov mi Sv. Jakobu, nova zatvornicu ob izlivu (irodušeicc in regulacijo Gradaščice in Malega Grabna. \ letu 1931 ,se jo nato sestavil končni projekt za izvršitev ostalih tlel. ki jo ugotovil izdatek 20 milijonov dinarjev, mi kur jo tudi ministrstvo za zgradbo pristalo. V lotu 1932 se jo z div iv no podporo I milijona dinarjev i/.višilo dela drugega .sektorja, ki so obsegala poglobitev struge in obložiiev brežine od Gnibarjevt-ц-ц kanala i!o i-ul, rurno. polog pod beton i ran ja Frančiškanskega niosiu. Ta dola so stala 2.146.000 Din. V letu 1933 se Izvrši» tlela tretjega reguhif-nega sektorja za 3 milijone .dinarjev, ko se poglobi .struga in hotonira struga rrunčiškuii-ekcgn mosta. • Vsa rogu lačna dola Ljubljanice bodo predvidoma končana do letu I93S. Pričakujemo, du bodo zagotovljeno državne in banovinsko dotacije ostale v višini kot s,, |>j|r odobrene. Mestna občina jo i/.-lala za reuub: ci jo Ljubljanico od lela 1931 in НЛЛ 3 mili jorio dimi i jev. lolos ima pn v proračunu predviden znesek 1.113.00!) dinarjev. Dosedanji izdatek za regulacijo Ljubljanice v znesku 4. t П.ООО d i nu rje v se bo kril iz proračunskih pre.se/.'w. o/.iron n iz dohodkov rednega proračunu iij . pu- i-jilotil. Gradsûa stanovtsmshîh fc'š l'iod vojno so privatniki zgrudili toliko stanovanjskih liiî, da je bila normalna pnlrobii po stanovanjih pokrita. Od leta 1914 do lela 1920 jc pa skoraj popolnoma zastala gradben:' delavnost, '/grajenih je bilo \ tem času le 9J stanovanj, ko bi normalni prirastek zahteval |io 157 stanovanj letno, ali 1099 stanovanj v Sedmih letih, V povojni dobi je stanovanjski problem 7. vso silo zahteval rešitve, vsaj jo žo leta 1920 primanjkovalo v Ljubljani 1000 stanovanj. Država za omiljen jo stanovanjske bodo ni ničesar storila. Most na občina jo zgradila "6 stanovanjskih hiš zn ogromno sveto 60 milijonov Din. So ja šo i raja dalje. Nadaljevanji' v Inïgl izdaji. SARGOV KALODONT Velikonočna redakcija med rudarji Trbovlje, 19. aprila. Kakor je TPD nameravala, tako je tudi storila. Za veliko noč je odpovedala delo nad 400 rudarjem v revirjih. Najhujša redukcija je bila izvršena v Zagorju, kjer je sploh največja revščina, in sicer je bilo tam odpovedano 167 rudarjem, v Trbovljah 125, v Hrastniku 110 rudarjem, na Ojstrem 10 in v Hudi jami 25, skupno torej 437 rudarjem. Odpuščeni bodo v glavnem samo kopači, ker je TPD pač sklenila, da bo znatno omejila število kopačev, in kar je najhujše je tudi to, da so odpovedani rudarji skoraj sami družinski očetje in da je odstotek samcev med njimi malenkosten. Skoraj nič ni vmes takih, ki bi mogli iti domov na kmete. Odpovedani so bili sami taki, ki so odvisni le od svojega bornega zaslužka. Po veliki večini so to sami starejši delavci, ki so leta in leta delali v rudnikih. Ti rcduciranci bodo izgubili delo s prvim maiem. Položaj v revirjih je obupen. Najhujše ie v Zagorja. Ljudje ,rpe molče, vendar pa so skrajno potrti. Nekaj brezposelnih iz revirjev je dobilo delo na cesti Kadeče do Št. Jurija pod Kumom. Toda delovne razmere so bile skrajno slabe, da brezposelni niso mogli niti spati, ker v razpadlih barakah še postelj ni bilo. Zaslužili so pa po 2.50 Din na uro. Delavci so se neznosnega trpljenja naveličali in so to delo zapustili. Edini izhod iz krize bi morda bil, če bi vlada pristala na to, da ministrstvo za rudnike in gozdove premesti one rudarje, ki so še zdravi, v kakšen državni rudnik, in sicer skupno, seveda ne tako, kakor se je dogajalo do sedaj, da morajo delavci mesece in mesece čakati na mezde in ponavadi niti barak nimajo za prebivanje. Drugi izhod bi tudi bil, če bi finančno ministrstvo potrdilo bano-vinski proračun, v katerem je določenih 24 milijonov Din za zasavsko cesto od Radeč do Litije. Sicer bodo ljudje na milost in nemilost izročeni strašnemu pomanjkanju. Položaj se bo še poslabšal, če bo septembra nehala dajati hrano javna kuhinja, ki jo je odprla trboveljska občina s pomočjo TPD. V tej kuhinji sedaj dobiva dnevno hrano 250 otrok in okoli 200 brezposelnih. Sredstva pa zadostujejo samo še do septembra. Nekaj brezposelnih je sicer dobilo delo pri ba-novinskih in občinskih cestah, ampak to je le malenkostno olajšanje v vsem neizmernem trpljenju. Sedaj je odprt tudi most čez Savo, ki je popravljen in izročen prometu. Drugo vprašanje, ki zelo vznemirja trboveljske rudarje, pa je vprašanje sanacije bratovske sklad-nice. Sanacija bratovske skladnice ni mogoča, ker aktivni rudarji ne morejo plačevati prispevkov v redu, ker jih je malo in delajo povprečno po dva dneva v tednu. Možna bi bila sanacija le na ta način, da bi se davek 5 Din na tono premoga, ki ga plačujejo podjetniki, razširil na vso državo, in če bi se na ta način obdavčil tudi češki in angleški premog, ki se uvaža v našo državo. Ta davek pa naj bi se uporabil za sanacijo bratovske skladnice. Iz maščevanja abilživinče Brezje nad Rajhenburgom, 17. apr. V noči od petka na soboto se je pojavil v hlevu posestnika Abrama neznani zlobnež ter mu zaklal pol leta staro telico. Ko je prišel v soboto zjutraj gospodar v hlev, je opazil, da telica nepremično leži na tleh. Ko je pogledal natančnejše Tujsko-prometna razstava Dolenfske Ljubljana, aprila. Društvo »Krka« priredi na ljubljanskem velesejmu v času od 8. do 12. junija tujsko prometno razstavo Dolenjske. Razstava bc obsegala več oddelkov: 1. tiijsko-prometni (razstavljeni bodo reliefi, panorame, povečane fotografije krajev in naravnih krasot, jamarstvo in prospekti); 2. gradove (povečane fotografije, event. modele) ; 3. književni (pesniki in pisatelji Dolenjci, literatura o Dolenjski); 4. likovni (Dolenjska v upodabljajoči umetnosti); 5. zgodovinski (zgodovinske znamenitosti mest, trgov in gradov, meščanske garde itd., veliki možje Dolenjci); 6. gospodarski (zadrugarstvo, hranilnice, lesna industrija, tipični pridelki, obremenitve posestev, smernice za gospodarsko preosnovo) ; 7. vinski oddelek (dolenjska vina). Priprave so doslej v toliko napredovale, dn so obljubila svoje sodelovanje vsa dolenjska mesta in trgi kakor Litija, Radeče, Krško. Kostanjevica. Novo mesto, Višnja gora in Kočevje, pot "m vse toplice, kakor šmarješke, Čatežke in Dolenjske, in vse večje občine, kakor £užeml»erk, je ugotovil, da je bila telica večkrat udarjena po , XT ,. - _ , , v ,. glavi s topim predmetom, zraven tega ie pa imela ; Trpbn*e "f.. Nekatere so ze izrekle zeljo, -ta bi ■ — • - • ■ ..... : same uredile svoj oddelek, kar jim je >Krka« prav rada dovolila. Krka bo za to razstavo izdelala prvi p.ospek» Dolenjske, nekatere ol'čine pa bodo vrh tega izdale še svoje posebne p ospekte. Slično kakor Gorenjska išče tudi Dolenjska ublažitev sedanje krize v tujskem prome.u. V tem ozira je bila Dolenjska doslej vse pr *več zapostavljena. IPo statistiki Zveze za tujski promet je prejela Slovenija v zadnjih letih nn t ijskem prometu letno okoli 100 milijonov Din. Od tega denarja ni Dolenjska skoraj nič prejela. Zato je razumljiv napor Dolenjske, da se usmeri tujski promet tudi na Dolenjsko, ki po naravnih krasotah prav nič ne zaostaja za Gorenjsko. še en vbodljaj z nožem, pod njo pa je bila strjena kri. Kdo je to storil, se ne ve. Očividno pa je, da gre tukaj za čin maščevanja, ker sicer bi si bil zlobnež gotovo odsekal kak kos za praznike; tega pa ni storil in se |e zadovoljil s tem, da je uničil lepo živinče. Dobro bi bilo takega »prijatelja« izslediti in ga za njegovo dejanje primerno nagraditi. Razstava domačih živalic Robbov spomenik sv. Janeza Nep. pri sv. Fioriianu v Ljubljani Malo spomenikov se je tolikokrat preselilo j Florijana in postal tako viden vsem ljudem, ki kot Robbov spomenik sv. Janeza Nepomučana. Sv. Janeza N. so proglasili i. 1721 za blaženega, 1. 1729 pa za svetnika Ker je svetnik umrl v Pragi v vltavskih valovih, so ga začeli častiti za varuha proti vodnim nesrečam in so zato radi postavljali njegovo soho na mostove ali na obrežja blizu mostov. Dunajsko cesto so pri nas gradili od 1720 dalje, most čez Savo pri Črnučah pa so postavili 1. 1724. V spomin, da se je delo srečno izvršilo, so postavili 1. 1727 kapelico ob severnem, torej levem savskem bregu blizu mostu. Soho sv. Janeza N. je izgotovil mladi kipar Francesco Robba. Dokler so deželni stanovi za kapelico skrbeli, je bilo vse v redu. L. 1864 pa je bila kapelica že tako zanemarjena, da ni hotel nihče več prevzeti stroškov za popravila. Deželni odbor je sklenil, da poruši kapelico, spomenik pa ponudil ljubljanskemu magistratu, ki ga je res 1. 1864 prevzel in shranil. L. 1877 ga je magistrat ponudil župnemu uradu sv. Jakoba. Župnik Gustav Kosti ga je prevzel in dal postaviti v desni kapelici pri Sv. Florijanu. Kipar Franc Zaje je oskrbel potrebna popravila, modelir Matija Ozbič iz Kamnika je napravil po-stament iz finega portlandskega cementa, pasar Robert Kaiser pa je naredil iz pozlačenega bakra zvezdni venec in palmovo vejico. Prve dni ma|-nika 1878 je bil spomenik postavljen in ob procesiji k Sv. Florijanu 4. maja 1878 ga je knezoškof dr. Janez Krizostom Pogačar blagoslovil. Tedanji alojzeviški prefekt, poznejši župnik Anton Dolinar pa je napravil napis z dvojnim kronogramom: VlglL oLIM CVstos pontls saVI DIVe loannes ■anCtl abhlnC fLorlanl DIgnVs soCIVS sls In deVVM (Slovenski: Sveti Janez, nekdanji buden varuh savskega mostu, bodi odslfei vedno zvest drug svetemu Florijanu.) Prva vrsta daje letnico 1727, druga pa 1878. Poleg sohe je bilo v obsavsko kapelico vzi-ianih tudi še osem marmornatih grbov odbornikov deželnih stanov: Gallenberg, Strassoldo, Auersperg, Lerchenfeld, Klopper, Gallenfels tn Hallerstein. Te dni se je spomenik sv. Janeza Nep. pre-«elil iz kapelice med glavno obdurje cerkve sv. hodijo mimo cerkve. Tako je tudi ta spomenik obhajal o veliki noči svoje vstajenje. Oglejmo si malo spomenik. Svetnik sv. Janez Nep. kleči oblečen v talar in roket, z levico drži razpelo, z desnico pa napravlja znamenje zaniko-vanja, kakor bi hotel reči: »Nikakor ne smem!« Angelček kleči pod njim in kaže s prstom na usta, češ, zaradi molčečnosti si postal mučenik, z desnico pa drži znak mučeništva palmovo vejico. Pod tem kipom je še relief, ki uprizarja, kako rablji mečejo svetnika čez mostnice v Vltavo. Dva vojaka ga pehata čez most, tretji, načelnik, ga s sulico pritiska navzdol. Kip in relief sta iz čistega kararskega marmorja. Ko so polagali ob zvoniku kamenito oblogo, so odkrili tudi vzidani vogelni kamen, ki je imel v dolbini shranjeno srebrno plošico z napisom, da je Gabriel Eder 1682 dal na svoje stroške sezidati ta zvonik. Napis je isti kakor na črni ploči na zvoniku nad vodnjakom, sam% v drugem pravopisu. Ta se glasi: 1682. Gabriel Eder des innern Ralhs Verwandter hat diesen Thurm zu Ern des heiligen Floriani und zum Trost seiner und der Seinigen Seelen auferbauen lassen. Cerkev sv. Florijana so Ljubljančani sezidali po obljubi. L. 1660 je v okolici pogorelo 20 hiš. V bližini na Gradu je bila orožnica s 500 do 1000 stotov smodnika. Ko bi se ta smodnik vnel, bi se vsa Ljubljana posula v prah. Od veselja, da se to ni zgodilo, so sklenili v hvaležni spomin | sezidati sv. Florijanu na čast cerkev. Knezoškof | Josip Rabatta je dal 27. jul. 1671 svoje privoljenje, magistrat pa 7. avg. 1671. L. 1672 so pričeli stavbo graditi, zvonik pa so dovršili 1682. Ko je cerkev sv. Florijana z vso okolico (58 hiš) 1. 1774 pogorela, so napravili zaradi silnega uboštva le zasilno streho, 1. 1840 pa so cerkev popravili in oskrbeli zvoniku streho sedanje oblike. V. Steska. Vlom v zunnišče v Selih Kaj je tat iskal pri pisatelju g. župniku Mešku? Za Jurijevo, prihodnjo nedeljo in ponedeljek, bomo imeli tu spet romarje iz Mežiške doline. Od Pliberka zaradi me; sedaj žal več ne prihajajo. A neki neznan romar ]e en teden preokupiral. Spal je v noči od velikonočne nedelje do ponedeljka v župnijskem skednju kakor sicer nekateri romarji. A v ponedeljek sc jc pobožni mož — moral je biti iz boljševiških dežel — na žalost zmotil. Ko so drugi ljudje lepo šlii ob 10 k sv. maši, je on vlomil v župnišče. In je vse župnišče natanko inspiciral. Služkinji je pobral precejšen prislužek, župniku vse, kar je zaslužil veliko soboto, ko je od 8 zjutraj do 6 zvečer hodil tu po hribih od hiše do hiše kakor je tukaj navada, blagoslavljat velikonočna jedila. Poseben juriš je blagi neznanec izvršil na župnikovo pisalno mizo. Iz drvarnice si je prinesel sekiro, miz-nice vlomil — je mož li tesar ali mesar? Eno teh bodel In je rokopise, korespondenco, mnogih let račune itd. razmetal po vsej sobi, da je bila gnusoba razdejanja res velika in grda! Denarja seveda ni našel. Pa je vrgel s pisalne mize krasen kip T..»ona Х1П., drag spomin na sveto leto 1900, na Kim in sv. očeta. Seveda se je Leon XIII. občutno poškodoval. Ne dovolj. Tudi križ s pisalne mize, lepo ročno delo podobarja Goleša iz Selc nad Škofjo loko, je treščil pod mizo. Bog bo pa nekoč pobožnega romarja treščil pod mizo še vse drugače! Prcmetal je tudi vse perilo, v sosednji sobi obleko v dveh omarah. Preteknil in razmetal je vse, hlepeč pač po denarju. Ja, draga duša, župnik pozna svoje žepe in vse kotičke bolje ko ti in išče tudi dostikrat v vseh žepih, pa ne najde denarja! Kako bi našel ti metulje ali jurije, kakor si morda upal! Čudna zmota! In glej. slavni Italijan Papini pravi, da je denar hudičevo blato, in kdor ga prijemlje, se omadežuje. Ti si ga pa iskal s tako divjo vnemo, da si brez pameti in usmiljenja vse uničeval! — Sreče na tem svetu sclski župnik pač nima. Na Žili jc dvakrat pogorel, enkrat so mu pokradli vso obleko nevarni laški dezerterji iz Trsta. Med vojno je bil v ječi, poldrugo leto v konfina-ciji. Potem od političnih nasprotnikov preganjan, pregnan, napaden in pretepen. Zdaj spet okraden. A morda dobro. Da ne pozabi, kje živi. Da v solzili dolini! In da malo pokoro delal Ljubljana, 17. aprila V tako kratkem času še nobeno društvo ni razvilo tako živahne delavnosti, kakor se to lahko prizna agilnemu društvu »Živalca«, ki združuje v svojih vrstah okroglo 700 prijateljev malih živalic. Ze lani smo mogli ugotoviti izredno pridnost »Živalce«, ki je organizirala v Ljubljani nekaj uspelih razstav malih živali, ki so po svoje pripomogle k razširjenju teh najmanjših naših koristnih ži-I valic. Letos nas je »Živalca- znova presenetila z velikonočno razstavo na velesejmu. Razstava je I bila po pestrosti in popolnosti zelo posrečena. Tudi obisk je bil razmeroma zadovoljiv, čeprav bi bi! seveda lahko boljši. Razstava se je oficielno odprla v soboto dopoldne. Goste je ob tej priliki pozdravil predsednik društva »Živalca«, g. Krištof. Poudaril jc lep razvoj društva, ki prireja s tem že tretjo razstavo te vrste v Ljubljani v dobrem enem letu. Članov ima društvo že nad 700, članstvo pa še vedno narašča. Društvo je letos začelo izdajati tudi svoje glasilo, list Živalca«. Nato se je predsednik v svojem govoru dotaknil vseh važnejših podrobnosti razstave, ki jo je potem obenem proglasil za odprto. Pri tem so bili navzočni za mestno občino vrtnarski referent g. Lap, za banovino g. ing. Venko, za kmetijsko družbo g. Kafol, v imenu velesejmske uprave pa g. ravnatelj dr. Dular. Razstavljenih je bilo skupno v 140 kletkah 185 kuncev, 13 skupin s 112 živali perutnine in 31 kletk perutnine s 84 živali, skupaj 196 živali perutnine ter 65 golobov. Zajce je razstavilo 56 raz-stavljalcev, perutnino 30 razstavljalcev, golobe pa 11 razstavljalcev. Vse živali je ocenila posebna komisija, ki je potem določila tudi nagrade najboljšim pasmam in živalim. Zajce in golobe je ocenjeval g. Leihs, predsednik dunajskega društva za rejo malih živali, ki se je v ta namen posebej pripeljal v Ljubljano. Pri oceni ie bil ocenjevalec zelo strog. Izmed zajcev je dobilo prvo nagrado 63 zajcev; drugo nagrado pa so dobili 3 zajci. Izmed zajčjega rodu je bil na razstavi pač najlepši in najtežji zajec belgijski orjak, last g. Stre- 14 gospodarjev po**ore!o Bučka, 17. apr. 1933. Danes okrog 11 dopoldne je začelo goreti v vasi Rogačice, župnija Škocijan pri Krškem. Kakor bi trenil, je bila vsa vas v ognju, ker je vlekla huda burja; razen treh majhnih hišic, je zgorelo vse: gospodarska poslopja, orodje, žito, kmetijski stroji, obleka, živež, denar, en par konj, en par juncev in več prešičev. Ker je suša, je vse suho ko poper. Ljudi je bilo malo doma; gasilcev od nikoder nobenih. Škode je več ko 1 milijon Din. Vzrok škode ni znan; najbrže neprevidnost z vžigalicami. Pokvarjene salame so nevarne Ljubljana, 19. aprila. Danes dopoldne se je na okrajnem sodišču vršila zanimiva razprava proti Breskvarju Ivanu, mesarju na cesti v Meslni log št. 1. Mesar Breskvar je bil obložen, da je prodajal v svoji mesnici pokvarjene salame. Na današnji razpravi je Breskvar izjavil sodniku g. Goslarju sledeče: >Imel sem res v svoji mesnici naprodaj tudi salame in sicer kakih 5 kilogramov, ki mi jih je zaplenil g. veterinarski svetnik Rigler. Bile so to domače salame iz govejega mesa, ki sem jih imel stalno v mesnici. Bile so stare 1 do 2 meseca. Jančar Angeli klobas nisem prodal jaz, pač pa morda moja žena. Nekaj teh salam sem ludi razdal otrokom. ker sem vedel, da so bolj slabe.' Zaslišana je bila tudi priča Angela Jančar, žena mizarskega pomočnika, stanujoča na Cesti dveh cesarjev: ;>Ce se ne molim, sem šla 13. marca v mesnico g. Breskvarja, kjer je bil sam navzoč, ter ga prosila, naj mi da nekaj dobre salame. Dejal mi je, da je salama dobra in da bom ž njo gotovo zadovoljna. Ko sem prišla dontov. je moj mož začel jesti to salamo ter jo ponudil ludi meni. Pojedla sva oba približno enako količino salame. Pol ure nalo sem šla na obisk k neki sosedi, kjer mi je nenadoma poslalo slabo. Šla sent takoj na zrak, kjer mi je malo odleglo; nalo sem se vrnila domov. Ker mi želodčna slabost ni ponehala, sem spila količino ricinovega olja, nakar sem začela bljuvati. Po za-vžitju salame je poslalo slabo tudi mojemu možu, ki je tudi bljuval. Z možem sva nekaj klobase vrgla tudi domači mački, ki je tudi začela bljuvati; čez par ur pa je mačka poginila. Za bolečine zahtevam 100 Din.« Izvedenec g. Rigler, mestni vet. svetnik, je povedal, da je po anamnezi sodil, dn gre za botulizem. Radi popolnoma točne diagnoze pa je vendar |k>slal zaplenjene salame v preiskavo drž. bakteriološkemu zavodu v Ljubljani. Tam so ugotovili, da je bila salama izdelana iz plesnjivega, gnilega sena, uradnika OUZD v Ljubljani. Ta zajec tehU 8.70 kilogramov ter je bil nesporno priznati za šampijona vse razstave. Ce vzamemo razstavo tud s številčne strani, je bil z zajci na razstavi najbol zastopan g. Franc Magister iz Št. Vida, ki je ime na razstavi kar 18 zajcev. Med temi zajci jih j« 13 dobilo prve nagrade, trije izmed njih so bil priznani celo za zmagovalce Ze omenjeni g. Stresen je postavil na razstavo 14 zajcev, ki so dosegli od 1400 dosegljivih točk skupaj 930 točk. Oa 14 zajcev jih je dobilo 7 prvo nagrado. Pri golobih je dobil največ nagrad g. Petelin Ivan iz Ljubljane, in sicer 7 prvih in 13 drugih. Veliko pozornost na razstavi so vzbujale kokoši vseh pasem Razstavljale! so se v resnici potrudili, da so pokazali najlepše in najboljše živali, ki so med obiskovalci upravičeno vzbujale splošno pohvalo in priznanje. Med skupinami moramo posebej omeniti grahaste plimatke, ki so /nane kot dobre jajčarice ter nudijo tudi zelo dobro meso. Iztned te skupine kokoši je razstavil najlepše živali g. Kosm.atin iz Vižmarij. Najlepšo kokoš te pasme pa je pokazal g. Cesar julij iz Celja. Zelo dobro je bila na razstavi zastopana tudi kokoš pasme Rode-Island. ki je prav tako dobra jajčarica. zlasti pozitni. Najlepši petelin izmed te pasme je bil na razstavi petelin ge. Wolf M ici iz Sv. Petra v Sav. dolini. Kot skupina pa je bila v tej pasmi najlepša skupina ge. Cinjezda Tilke iz Ljubljane. Obiskovalci so se močno zanimali tudi za črne kokoši orpington pasme, ki jih zlasti goji g. Adam-čič iz Most pri Ljubljani. Te kokoši so pri nas že zelo znane, ker vale izredno lepa jajca. Najboljšo oceno izmed vseh kokoši na razstavi pa je dosegla štajerska kokoš g. Hartmana iz Celja. Med prav dobrimi kokoši smo videli lepe živali Leghorn pasme, last g. Anžina iz Tomače-vega in g Inkreta iz Sinkovega turna. Vso pohvalo zasluži tudi skupina kokoši iz kokošarne ge. Lili Piatnik iz Radeč pri Zidanem mostu. Veliko jx>-zornost je vzbujal tudi lep Virginija puran g. Inkreta, dalje krasen diamantni fazan g. Petelina iz Ljubljane. Ta fazan je dobil tudi prvo nagrado. m^sa V klobasi so bile plesnobno bakterije ali toksin* v velikanskih množinah. Ko so dali košček take salame popolnoma zdravi mački, je žival po zavžitju kmalu poginila. Salamo je potoni preiskal tudi še kem. institut H. z. v Ljubljani, ki je ugotovil v salami kar tri vrste sirupov (ptomainov): kada-verin v veliki množini, malo st ni pen, ki povzroča bruhanje: înylotoksin v malih množinah ,zelo strupen; pulrescin, v malih množinah, zelo strupen. Zavživanje lakih klobas povzroča bruhanje, v večjih množinah pa lahko nastopi tudi smrt. Izvedenec g. Rigler je poudaril, da je bilo meso, iz katerega so bile salame izdelane, lahko pftpolnoma zdravo ob zakolu živine, pokvarilo pa se je brez dvoma pozneje, preden je bilo podelano v salame. Povedal je dalje, da je moral v podobni zadevi pri istem mesarju uradovati tudi še pozneje. Ob tisti priliki je napravil pri mesarju Breskvarju hišno preiskavo, zaplenil pa je 34 kg smrdljivega razsoljenega mesa, ki je bilo najbrž pripravljeno za novo izdelovanje salam. Tako meso se smatra pri mesarju za odpadek, ki se ne more prodati. Ko se zbere dovolj taikega mesa. se napravijo iz njega salame. Tako meso je lahko čisto dobro; ako s predelavo mesar preveč odlaša, se meso kljub nasolitvi lahko pokvari, kakor se je to zgodilo v tem slučaju. Zato je Breskvarju potem prepovedal vsako izdelavo klobas, pregled mesa pa je poostril. Breskvar Ivan in njegova žena sta mu ob preiskavi odločno izjavljala, da po prvi zaplembi salam nista več izdelovala salam, niti jih nista več prodajala. To izjavo pa je ovrgla mala ,8 letna deklica, hčerka Ivane Bosler, ki je na prošnjo pokazala g. Riglerju in njeç-ovemu spremljevalcu pot do mesarja, kjer je dobila salamo, katero je potem jedla in tudi obolela. Za razpravo je vladalo zlasti v mesarskih krogih napeto zanimanje. Tem bolj, ker je bil to prvi slučaj, da se je taka stvar obravnavala pred sodnijo. Sodnik je obsodil Breskvarja na 1000 Din denarne kazni, plačljivo v dveh mesecih jwi pravo-močnosti sodbe Ce ta znesek ne bo plačan, bo mesar Breskvar 17 dni zaprt. Razen tega je obsojen mesar Breskvar na plačilo stroškov sodnega postopanja, jirizadetima Angeli' in Francu Jančarju j>a mora plačati vsakemu po 50 Din za prestane bolečine. Jančarjevima bo Breskvar preskrbel tudi drugo mačko, ker jima je prva po njegovi krivdi poginila: to zadnjo obvezo je Breskvar sprejel prostovoljno. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden stock. VoigtISndcr. Welta. Certo itd ima vedno » zalogi iotoodd. Jugoslovanske kniigarne v Ljubljani Miklošičeva c. 5. é Ljubljana Koroški večer Prireditve, ki jih prireja Klub koroških Slovencev /.a ožji krog svojih članov in prijateljev, „o-iio vedno posebno prisrčno in prav korosko-ilbnunV oblležjc. Za to skrbi posebno večno mlada naša koroška narodna pesem in cd aren do srca "Mvoi'jetm beseda. V okviru svojih rednih mesečnih družabnih prireditev pa je Klub koroških Slovencev tokrat zasnoval koroški večer večjega, a /ii lo nič manj prisrčnega obsega. V soboto prispe /. vlakom ob pol trinajstih v Ljubljano koroški voditelj bivši poslanec France Graf onauer, ki je pravkar po daljši bolezni zopet čil in zdrav, kakor ga poznamo Izza težkih let 1919 in 1920. V soboto zvečer ob 20 bo Grafenauer tudi po--etil Koroški večer v veliki Unionski dvorani, ki bo prirejen prav njemu v čast, Na tem večeru ho (irafennueiju izročeno odlikovanje reda Jugoslovanske krone, ki mu je bilo podeljeno od našega kralja že luni, a Grafenauerju zaradi bolezni tu moglo biti izročeno prej. To priliko bo porabil tudi Klub koroških Slovencev, da izroči Grafenauerju tudi diplomo častnega članstva, ki je morala na Grafenauerja čakati skoraj dve leti, ker Gra-fenauer, kakor znano, ni mogel priti osebno na Grafenauer je v večer, ki mu je bil prirejen spomladi lela 1931 v Delavski zbornici. Z Grafenau-orjem sinu bili ledaj v stikih samo s pomočjo našega radia. Koroški večer obeta postali prisrčna manifestacija naših čuvslev hvaležnosti do Grafenauerja, tudi manifestacija naše ljubezni in naših neugasljivih simpatij za naš narod na Koroškem. Na večeru bosta sodelovala orkester naše Sloge in dobro izvežbani pevski zbor Kluba koroških Slovencev, ki je prav za ta večer pripravil venček večinoma novih koroških narodnih pesmi. Vstopnine ni. Koroški rojaki, prijatelji Koroške, prijatelji lejie koroške pesmi, predvsem pa prijatelji muče-nika in voditelja Grafenauerja, iskreno vabljeni! Aprilski sne g - dober gnoj Ljubljana, 19. aprila. Doba 40 mučenikov, ki so nam letos napravili in regirali lepo vreme, jc v torek minila. 10. marca se jc pričela. Ta dan je bilo lepo in tako je ostalo z malimi izjemami do konca. Bilo jc sončno, prav ugodno pomladansko vreme, ki je omogočilo innova poljska, vrtna in sadjarska dela. Pretežno jc bilo sončno, tako da jc zemlja žc potrebovala nekaj moče. V celi dobi 40 mučenikov sta bila samo dva, drugače zmerna deževna dneva, namreč 20. in 21. marca, ko jc oba dneva padlo za 91.3 mm dežja, ki je siccr narahlo namočil zemljo. Včeraj pa se je mahoma zoblačilo, začelo jc sprva počasi rositi, toda ponoči ln danes dopoldne jc začelo že močneje deževati. Med dežjem pa je vel mrzel severovzhodnik in vsak je žc davi napovedal, da dobimo nov sneg. Okoli 11 dopoldne so pa začeli padati težki, toda mokri snežni kosmi. Snežilo je neprestano tako do 14. Po krajšem presledku pa je okoli 15 začelo ponovno snežiti. Dežja, kakor tudi mokrega snega, ki ne napravlja na poljih in njivah šc nikake škode, so se vsi poljedelci razveselili, ker zemlja je bila dežja že potrebna. Sneg pa je ludi po izkušnjah umnih kmetovalcev in kemičnih ugotovitvah prav dobro, k temu še brezplačno gnojilo. Travniki poprej še niso kazali tako živo zelene odeje, kakor so jo že pokažali takoj danes po dežju. Kar pomladili so sc. Kakor sta dež in sneg dobrodošla, tako se ljudje boje, da ne bi pritisnil mraz, ki bi napravil veliko škodo na raznih kulturah. Ka< bo danes? Drama: Hamlet«. Bed B. Opera: Nižava«. Gostuje Šimenc. Izven. Kino Kodeljevo: Ob 8 zvečer Skrivnostna šcstorica , tihotapci alkohola. Znižane cene. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovoc, Kc-ngresni trg 12; mr. Ust ar, Sv. Petra c. 78 in mr, Hočevar, Celovška c. 34._ 0 Velik cerkveni koncert se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila ob 4 popoldne pri sv. Petru v Ljubljani. Priredita ga obe ljubljanski okrožji (vzhodno in zahodno), sodelovalo bo 9 mešanih zborov (okrog 300 pevk in pevcev) iz ljubljanske okolice. O velezanimivem sporedu bomo poročali v prihodnjih dneh. Obsegal bo med drugim najlepše pesmi ccrkvencga leta, med njimi nekaj biserov starejše dobe, ki bodo vprav v tako številnem zboru donele v pravi mogočnosti. Na koncert opozarjamo žc danes in vabimo vse, ki jim je lepo cerkveno petje srčna potreba. Q Proces proti ljubljanskim akademikom. Pred velikim senatom jc bila za včeraj določena kazenska razprava proti osmim akademikom, juristom ljubljanske univerze, ki so obtoženi zločina po čl. 3., oziroma 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razprava je bila razpisana za 11 dopoldne. Ker so se ostale razprave zavlekle do 13.30, jc bila ta razprava kot zadnja na včerajšnjem programu preložena na prihodnjo sredo ob 8.39 dopoldne v dvorani št. 79. Za razpravo vlada veliko zanimanje. 0 Vaša Prihoda je sestavil za svoj letošnji violinski koncert v Ljubljani naslednji spored: I. Beethoven: Sonata v g-duril op. 30, št. 3; 2. Schubert: Fantazija v c-duru, op. 159. Po odmoru zaigra Mendelssohnov Violinski koncert v e-molu op. 34 nato pa 3 skladbe lažjega značaja, a visoke umetniške vrednosti in sicer Dvorakov Slovanski ples v c-molu v priredbi Kreislerja, dalje Dvorakov Valček v a-duru in Paganlnijevo Varijacijc, Obe zadnje imenovani skladbi jc priredil umetnik sam za violino in klavir, Na klavirju ga spromlja njegov stalni spremljevalec Oton Graef. Na razpolago so sedeži šc vseh cen in vrst. Posamezni sedeži so od 40 do 8 Din, stojišča so po 7 Din, dijaška pa po 5 Din. Predprodaja sc vrši v knjigarni Glasbene Malice na Kongresnem trgu. Nepreklicno edini konccrt slavnega Umetnika v letošnji sezoni, bo v petek, dne 21. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Moško nravi teta Leïika: „K Slamiču vsi roko v roki! Danes pljučna bo pečenka dobro obložena s cmoki!" 0 Zgradba delavskega azila je žc v toliko napredovala, da bodo mogli delavci v prihodnjih dneh že pričeti z obmetavanjem, ker so stene žc dovršene. Delavski azil gradi, kakor znano, tvrdka ing. Dedek in siccr iz sredstev osrednje borze dela, zemljišče pa jc dala na razpolago mestna občina. V domu, ki bo delavcem na razpolago še pred jesenjo, bodo tudi novi uradni prostori borze dela, dalje prenočišča za delavce in posebej za delavke. Azil bo torej nekakšen delavski hotel, kjer bodo mogli zlasli potujoči delavci prenočevati za majhen denar. Po drugih slovenskih mestih z industrijo je takšne domove zgradila največ zasebna dobrodelnost, zlasti katoliška, le Ljubljana jc bila doec-daj brez delavskega doma, ki ga dobi šele z zgradbo tegu azila. 0 Dva ponesrečenca, V Spodnjih Kosezah se jc vsedel v škaf vroče vode triletni posestnikov sin Joško Kveder in se opekel po telesu. — V tovarni Remec v Duplici pri Kamniku je med delom padel in si zlomil levo nogo 36 letni delavec Ivan Kačar iz Volčjega potoka pri Kamniku, ). MAČEK Ljubllana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in ob'ek za gospode ter deco © V Ljubljani umrli od 7. do 13. aprila 1933. Zau Katarina, 80 let. mesarica, Bohoričeva ul. 11. Juvan Pepca, 34 let, žena posestnika in klobučarja, Domžale, Ljubljanska cesta. Ogorelec Jože, bivši mestni delavec, Rimska c. 10/pr. Petrič Leopoldina, 54 let, šivilja, Vidovdahska c. 9. Snoj Anton, 08 let, poseelnik, Ižanska c. 148. Oblak Franc, 42 let, uradnik pivovarne Union , Kettejeva ul. 3. Hayne Jo-zefina, 60 let, učiteljica v j)., Zarnikova ul. 15/1. Malovrh Ivana, 71 let, bivša služkinja, Poljanska c. 16, Vrhovnik Jože, 45 let, posestnik, Stražlšče 57. —• V ljubljanski bolnišnici umrli: Grošelj Terezija, 62 let, poljska dninarica, Brezovica 3. Burger Ksenija, roj. Beleteki, 42 let, žena mehanika. Cesta na loko 26. Starin Ana, 46 let, dninarica, Bišče 2. Fel-ber Irma, roj. Pechmann, 47 let, žena trg. potnika, Sv. Petra nasip 41. Osterc Anion, 81 let, mestni cestni nadzornik v p.. Potočnikova ul. 8. Rašič Mihael, 73 let, delavec, Javornik, baraka 55. Kocmur Anton, 41 let, mizarski mojster, Spodnje Brezovo 23. Hočevar Avgusta, 2% leta, lič.i kovača, Rašica II. občina Loka, okraj Laško. Zupan Ana, i leto, hči delavke, Gradec 58, okraj Litija. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi septembra zastavljenih predmetov in sicer za dra- Velikonočno zborovanje Slomškove družbe Za letošnje velikonočne počitnice se jo zopet /.bralo člalletVO Slomškove družbe na zborovanje. 18. t, ni., to pot pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Ob 8 je bila sv. mašit, pri kateri ie prepeval ad lioc sestavljeni pevski /bor. Po ,sv. maši je bila pridiga o udejstvovanju ueitelj-slva v Katoliški akciji. Nato se je vršilo \ dvorani zborovanje. Predsednik štrukelj je pozdravil vse od blizu in tlaleč, prav posebno še čč. redovna sestre, ker se napovedana predavuteljica gospodična Milka Gulmova nI mogla udeležiti zborovanja iu je zaradi tega odpadlo napovedano predavanje »Več srčne kulture!« je šolski upravitelj štrukelj predaval o feini »Temelji in cilji vzgoje«.. V predavanju, ki bo Izšlo v Slovenskem učitelju«, je predavatelj temeljito osvetlil temelje vsakršne vzgoje, ki vodijo <> poslej prejemala tantijeme za domače avtorje, ki bodo včlanjeni, hkrati pa sklepala dogovore /, inozemskimi avtorji itd. Koroški tihotapci, V Misijonski tiskarni v Grobljah jc izšla nova, za naše odre zelo aktualna igra. France Brcnk, mladi slovenski dramatik, stopa s svojimi Koroškimi tihotapci prvikrat v javnost. Dejanje ie iz domače, polpretekle zgodovine — iz časa bojev za Koroško; godi se o božiču 1918 in liste mesecc nato v svetu med Çcpo in Beljakom. Riše v lahkem, ljudskem slogu Ncmčurjc, zvesto slovensko mladino in bosanske tihotapce. Za odre bo zelo lahko uprizorljiva; predvsem močno vlogo v tej drami igrajo gore. Pisana jc v pravem ljudskem, realističnem slogu in bo povsod brez dvoma žela uspeh. V uvodu je igra razložena, zrežirana, tako da se režiserju ne bo treba mnogo Iruditi. Zaradi vsebine bo šla brez dvoma po vseh slovenskih odrih. Naroča se v Misijonski tiskarni, Grobljc, p. Domžale. Prosvetna in njim sorodna društva so prosta tantijem, če naroče vsaj pel izvodov. P. Literarna nagrada Varšave. Literarno nagrado mesta Varšave je te dni prejel znani poljski pisatelj T. B o y - Ž e 1 i n s k i. Nagrada znaša 5000 zlo-tov. Воу-Želinski ima velike zasluge za poljsko literaturo; pa tudi mnogo (nad 100 velikih zvezkov) svetovne literature je prenesel v poljščino. Znan je tudi kot duhovit esejist, ki z ostrino nastopa za svobodo poljskega javnega življenja. El Greco in Jugoslovani. — Pod tem naslovom je srbski umetnostni zgodovinar Milan Kašanin objavil članek (velikonočna »Politika«), v katerem poudarja predvsem umetniške in religiozne« zveze med slikarjem in vzhodom. El Greco (prav za prav Domcniko Theotokopuli), ki je sicer glavni zastopnik španskega baroka, se jc rodil na Kreti, odkoder ie skozi celo življenje nosil s seboj vplive bizantinskega slikarstva, predvsem, kakor pravi Kašanin, tako zvanc »makedonske« slikarske šole (XIV. stol.). Karakteristika te šole je (po Kašani-nu); »otsustvo perspektive, prostora, dubinc, veliki kontrasti osvetljcnog i osenčenog, svetačko shva-tanje ljudskog lika, otsustvo nagog ženskog tela, bezmalo isključivo vertikalno postavljanje ljudske figure, koja jc uvek cilindričnog oblika«, Vse to se nahaja ludi v umetnosti El Grcca. Poleg tega poudarja še verski in filozofski vpliv, ki ga je El Greco prinesel z doma. O tem priča predvsem njegova knjižnica (večinoma mistiki). Posebej jc na slikarja vplival Dalmatinec, filozof Frano Petrič, ki jc živel deloma v Grčiji, deloma v Ilaliji. On jc dal silno zadeto definicijo umetnosti (»Deset razgovorov«). Razen lega se je El Grcco osebno poznai z mnogimi umetniki iz naših krajev, predvsem z Andrejem Meduličem (Schiavone). Drugi, s katerim jc bil umetnik znan, jc bil minijalurisl Julij Klovič, Od njega ima prvi dokument o El Greru — človeku (splitski arhivi). Dnevna kronika vica. Koledar Četrtek, 20. aprila: Neža Montepulčanska, de- Osebne vesli — Himen. Danes se vrši poroka Rudolfa W and t a, kuhinjskega vodje tvrdke Slamic na Gosposvetski cesti z gdč. Mileno K 1 a s e k o v o , hčerko gostilničarja pri Štefanu na Miklošičevi cesti nasproti Frančiškanske cerkve Častitamo! = Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik VI. položajne skup ne: inž. Mllhofer Zvonimir, poverjenik, «trojno odelenje Gene alne direkcije v strojno «deljenje d.rekc.|e Ljub jana uradnika VIII. položajne skupine: Zupanec JMihael, admln. uradnik, iz Pragerskega v Maribor g av kol Oberlindtner Roman, prometni uradnik, iz Kotoribe v Laško; uradniki IX. položajne skupine: Dlažič Rihard, prometnik, iz Hoč v Šmartno ob Paki; A|-dič Karel, prometnik, iz Grosupelj v ŠkoI)o Loko; Leskovic Ivan, promelnik, iz Moškanjcev v Maribor glav. kol.; Frischkovitz Maksimilijan, sel postaje Beltinci na Tczno; Dobič Jožef, prometnik, iz Brozno-Ribnice na Savo; Magajna Adolf, prometni uradnik, iz Videm-Krškega v Kotonbo; Mo-čiviilk Srečko, prometnik, iz Ponikve v lloce; Vi-žintin Anten, šef postaje Metlika, v strojno odelje-nje direkcije Zagreb; X. položajne skupine: Kulčar Janez, pomožni prometnik, iz Sv Jurija v Mos-kanjce. — Uradniški pripravniki: Znane Frančišek, iz Brežic v Zidani most; Grebe-nšek Edvard, iz Grosupelj v Sevnico; Gregorc Miroslav iz Višnje gore v Škofljico; Jošt Boris, iz Videm-Krškega v Kotonbo; Segalla Adrijan, iz Videm:Krskega v Rimske toplice, Zavašnik Rudolf, iz Trbovel, v V.dem-Krško; Stare Milan, iz Sevnice v Grosupl)e; Zvan Anton, iz Medvod v Rogatec; Bernik Jože, iz Ko-gatca v Grosuplje. - Zvaničniki I. kategorije: Go-rup Karel, prometni zvaničnik, iz Ormoža v Ljutomer; Novak Andrej, prometni zvaničnik iz Skot-ljice v Ponikvo; Žabkar Karol, sklad, zvaničnik, iz Velenja v Brezno-Ribnico; Fischer Franc, sklad, zvaničnik, iz Kotoribe v Maribor glav. kol.; Lubei Martin, prometni zvaničnik, iz Save v Bistrico; zvaničnica IT. kategorije: Lešnik Olga, kartant, iz Šmartnega ob Paki v Celje. - Dnevmčhrji: Pogačnik lva.n, iz Medvod v Zagorje; Kač franc, iz Brežic v Sevnico; Drovcnik Engelberl, iz irebnje-ga na Dol. v Medvode. — NameSčeni so: za zva-ničnike II. kategorije: Krcmenšek Vid, Ljubljana jior. kol.; Maček Alojzij, kurilnica Ljubljana, glav. kol ; Knechtl Peter, kurilnica Maribor; Vodnik Ivan, Ljubljana glav, kol.; Gornik Iva»i, kurilnica Maribor; Klančnik Josip, kurilnica Ljubljana, glav. kol,; Šebart Adolf, kurilnica, Maribor; Pavšek Ivan, Ljubljana, glav. kol.; Terpin Štefan, prog. sekcija, Maribor, koroška proga; Noč Valentin, prog. sekcija, Jesenice. Ostale vesti — Občni zbor ljubljanske sekcije JNU bo v ponedeljek 1. maja v Novem mestu. _ Binkoštni izlet Jadranske straže nn. Hvar— Vis—Komiža. Jadranska straža v Ljubljani priredi od 3. do 8. junija 1933 izlet na Jadransko moije. Znano je, kako odlično so se obnesli vsi ti izleti, in kako so- bili prijetni in poučni. Letošnji izlet se vrši na Hvar-—Vis—Komižo, Izletniki se bodo odpeljali v soboto, dne 3, junija, z vlakom v Split. V nedeljo nadaljujejo potovanje za Komižo, kjer ostanejo čez noč. Dne 5. junija so odpeljejo na Vis, kjer ostanejo ves dan; 6. junija pridejo na livar, od koder se vrnejo 7. junija v Split m od tu zvečer v Ljubljano. Celo potovanje, ki bo trajalo 5 dni, bo stalo za t prostor 950 Din, II. prostor 850 Dm, za podmladek pa 5C0 Din. Omenjene vsote se plačujejo v treh obrokih in sicer 25% pri prijavi, 25% -do 1. maja, 50% do konca maja. Izlet se vrši, če se prijavi do 100 oseb. Prijave za izlet sprejema pisarna Jadranske straže v Ljubljani, Gledališka ul. 8, pritličje. .... r, , ,. _Na 3 leta obsojen zaradi požiga. Pred malim senatom se je v torek vršila razprava proti Lojzetu Likoviču iz Iške vasi, ki je bil obtožen požiga. Likovič je že v tretjič prišel pred mali senat, ker je pri prejšnjih razpravah navajal razne okolnosti in priče za svoj alibi. Med drugim je omenjal, da ga je takrat 28. avgusta lani, ko je v Iški vasi gorelo, prijela huda malarija in da je obležal na polju. Bila je zadnja -nedelja avgusta, ko je med gasilsko veselico v Iški vasi izbruhnil požar pri posestniku Martinu Žagarju. Kljub hitri gasilski pomoči je Žagarju pogorelo gospodarsko poslopje s senom in slamo v vrednosti 18.000 Din, dalje Uršuli Kra-marjevi hiša s hlevom in podom ter priliklinami v vrednosti 25.000 Din in Mihi Vrenku za 2.500 Din sena. Zaradi družinskih razmer med Žagarjem in Likovičevo materjo je sum požiga padel takoj na obtoženca. Pred sodiščem se Likoviču alibi-dokaz. ni posrečil in je bil v torek obsojen zaradi požiga na 3 leta robije in v izgubo častnih državljanskih iravic za 5 let. Razpravi je prisostvovalo mnogo žancev. PROTI SONČNIM PEGAM?. I ORISOL — Krive prisege oproščena. Pred malim senatom sta se v torek morala zagovarjati tudi dva elara moža, 66 letni posestnik Jože Žibert in njegov brat 64 letni France Žibert, oba iz Suhe, občina Predoslje pri Kranju, ker sta bila obtožena krive prisege v nekem civilnem procesu, tekočem pri ljubljanskem deželnem sodišču. Ignac Žibert je tožil Marijo Žibert in njeno sestro Ano na plačilo 61.COO Din, češ, da so toženki pomagali ostali Ži-berti pri vseh poljskih delih že dolgo let. Oba obtoženca sta pričala v prilog tožitelju Ignacu, nakar je sledila ovadba zaradi krive prisege. Pred malim senatom pa so mnoge priče potrdile navedbe obeh obtožencev in zato ju je sodišče oprostilo. — Prijet nasilni postopač. Po Bučki se je *ia velikonočni ponedeljek klatil neki nasilen človek, ki govori nekako »-jugoslovanščino«. Po hišah je razgrajal, divjaško-grdo preklinjal, grozil in teroriziraj posebno še, kjer so bile doma samo ženske. Pri Komljančevih je pa naletel. Takoj, ko je vstopil, je z divjostjo poskusil svojo srečo; zahteval je prenočišče. Vene mu ga je že prej odkazal, pa ga ni maral — in v trenotku je hotel navaliti na dr. Ratajca, ko bi ga ne bil Ludvik Komljanec pravočasno pograbil. Ker je bil zelo močan, se je trem krepkim moškim končno posrečilo, da so ga zvezali in odpeljali orožnikom nn Rako. Zakaj vendar oblasti ne ukrenejo, da nasilneži ostajajo tam, kamor spadajo? — Dobrovoljcil Potekel je rok za vlaganje prošenj za nova »uverenja« 1929 leta. Marsikdo je po nevednosti zamudil ta rok. Vsi ti niso mogli zaradi lega dobili novih tiverenj« in zaprositi za zemljo, ki jim po zakonu pripada. Dobrovoljci so končno uspeli, da je po čl. 42. finančnega zakona 1933-34 podaljšan rok za vlaganje prešeni za dobro- voljska »uverenja« do 30. sept. t. 1. Kdor zamudi ta rok, izgubi Za vedno pravico do »uverenja« in a tem pravico do dobrovoljske zemlje. Javite takoj podpiaani organizaciji ali mariborski (Vrbanova 69) za mariborsko okrožje, svoje točne naslove, da se jim dostavijo predpisane tiskovine. Pravico do »uverenja« imajo po pravilniku čl. 1., vsi tisti, ki so stopili v srbsko ali črnogorsko vojsko za časa vojn: 1875—1878, 1885- 1886, 1912—1913 in 1914 do 5. novembra 1918. K zadnji skupini spadajo sledeči dobrovoljcil Solu-nci iz Rusije, Srbije in Amerike, Murmancl, oni Iz odreda podpolkovnika An-djelkovlča, ki so prišli v Dubrovnik, Pivkovega bataljona, skupina prote Mitroviča s Korzike, in oni, ki so prišli iz Nocera Umbre, Italije, v Mikro. Pogoj pa je, da so služili do demobilizacije ali če so bili poprej po zukonu odpuščeni iz komande. Poleg imenovanih imajo pravico do »uverenj« tudi oni nacionalni delavci, ki eo pomagali doma pred pred 5. XI, 1918 s požrtvovalnim in aktivnim sodelovanjem k narodnemu osvobojenju. Enako pravico do »uverenja« imajo žene in otroci pokojnih dobrovoljcev, očetje in matere pa le, če so siromašni ali če * o jim bili pokojni edini hranltelji, kar bodo morali slednji dokazali z »uverenji« pristojnih oblasti. — Vsi člraii imajo po odloku prometnega ministrstva št. 4841. od 10. marca t. I. pravico do četrtinške vožnje na zborovanje v Belgrad. Imeti morajo predpisane članske legitimacije s slikami in plačano članarino za tekoče leto. Zborovanje bo 30, t. m. v Belgradu. Krajevna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. — Koroški In prekmurski vojni dobrovoljci imajo pravico do dobrovoljskih »uverenj«, če dokažejo, da so »pomagali doma pred 5. novembrom 1918 s požrtvovanjem in aktivnim sodelovanjem k narodnemu osvobojenju«, kakor je to razvidno iz sporočila ljubljanske dobrovoljske organizacije. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Cortes Dor.-oso: Dcr Staat Gottes. Eine ka-tholische Geschichtsphilosophie. 405 strani, vezano 120 Din, ISjerlng Oskar: Christliche Symbole. Leit-faden durch die Formen- und Ideenwelt der Si-nn-bilder in der christlichen Kunst. 146 strari, nevezano 56 Din. Frankenheim Hans: Die Entwicklung des sittlicheci Bewusstseins boim Kllide. 197 strani, nevezano 80 Din, P. Thomas Villanova Gester aus Zeil: Merienbetraciitungen. Besinnliehe Gedanken aus den Werken des Seraphischen Lehrers Santi Mariborske vesli: Bonaventura. 100 strani, nevezano 36 Din. P. Thomas Villanova Gester aus Zeil: Die lobwiirdigc Jungfrau. Kurzpredigten zum Lobpreis der lieben Gottesmutler. 234 strani, nevezano 54 Din. Habers-brunner D. P.: Ein Weg zur Kanzel. Ein Vorschlag zur systcmatischen Erarbeitung der Predigt. 120 stani, nevezano 36 Din. Hauser RudoHi Psychologie. 135 strani, vezano 60 Din. Soengen Ludwig: Maria, die hehre Gottesmutler. Was wir von ihr glauben, wie man sie verehrt. 127 strani, nevezano 60 Din. Slonner Dr. phil. U. theol.: Blbellesung mit der kathol. Jugend. Eine religionsplidagoglsche Studie ilber die ausserschulische kalliolische Bibelbewe-gung auf Grund einer Umfrage. 334 strani, vezano 210 Din. Joseph van der Veldem Wirteehafts- und Sozial-Politik va der berulsstandischen Ordnung. j 200 strani, nevezano 68 Din. — »Alga« za masažo proti revniatiznui, išiasu, bolečinah v kosteh, zbadanju In raztezanju mišic. Na dlan roke izlijte malo : Alge« in drgnite z njo vzdolž 111I8I0 ol)i del telesa, kjer občutite bolečine. Ko so je dlan ogrela in posušila, si zopet nulijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nalo pa ovijto nmsirani del telesa z. volneno krpo ali robcem. Masirali jo treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi So večkrat. Ze po prvih masiranjih boste Imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite najmanjše nerazpoloZenje, drgnite telo z ~-Algo>-, ker je to lahko začetek težje bolezni, ki se z Algo: odstrani. Alga . se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din. Boj zn življenje jc danes mnogo večji kot kedaj prej. Za naporno in intenzivno delo, ki ga zahteva la boj, jo potrebno zdravo telo in bistra glava. Izkušnja pa nas uči, dn telo reagira na razburjanja In preobremenitve z glavobolom eli migreno in umevno je, da je s tem vsako ludi najlažje delo otežkočeno uko no popolnoma onemogočeno. Te motnje se dajo kot vse drugo rasno bolečine telesa lahko lil naglo odstraniti z znanimi »Pyramidon tabletami. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna > Franz- I Jose!« grenčica — zjutraj in zvečer maj- 1 hen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Frenz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Skrb za lepoto mesta Maribor, 19. aprila. Nocoj ob IH se je sestala v kapelici Grajske kleti skupina idealnih javnih delavcev, ki so si v okviru mariborskega olepševalnega društva nadeli plemenito nalogo skrbeti za lepoto našega mesta. Pod vodstvom dolgoletnega predsednika, sedanjega župana dr. Lipolda se je vršil občni zbor Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Mariboru ter pokazal, da Je bilo delovanje v minulem poslovnem letu plodonosno in koristno, zl l>oročiI, ki so jih podali predsednik dr. Lipold, tajnik g. Kol ar in blagajnik g. G111 y, posnemamo-Minulo leto je stavilo na društvo posebno odgovorne zahteve. Prireditev Mariborskega tedna, pri kateri jo društvo odlično sodelovalo, prenovitev in urejevanje parkov in nasadov, prevzem čolnarne pri Treh ribnikih in drsališča v lnstno režijo, ustanovitev nove velike drevesnice lia Teznu ter vzdrževanje starih društvenih naprav, vse In je zahtevalo od vodstva napornega in odgovornega dela. Društvo šteje 4G8 članov, ki plačujejo malenkostno članarino 10 Din za eelo leto. Clanarin-ski prispevek je tvoril v društvenem proračunu □ Poročili so ss v zadnjem času v Mariboru: Knez Alojz, policijski služitelj in Divjak Marija, kuharica; Stanko Bajde, ključavničar drž. žel. in Ko rošec Marija, šivilja; Vidmar Ivan, trg. nameščenec in Dabnik Ana, kuharica; Jakončič Jožef, lov. delavec in Rakuš Elizabeta, tkalka; Belja Julij, zidar in Stopar Marija, predica; Lah Franc, brivski mojster in Pucelj Gabrijela, šivilja; Kocbek Jožef in Slumberger Marija; Pischof Ivan, tkalski mojster in Kristian Hildegarda, modistinja. Mladim parom obilje sreče in blagoslova! □ Brata jc ubil. Žalostna zgodba o bralomoru se je včeraj razpravljala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pred sodniki je stal 23 letni Ciril Kovačec iz Sodincev, obtožen, da je ubil dne 4. marca letošnjega leta lastnega brata Ivana Kovačeca. Dogodek se je pripetil usodnega dne zvečer na dvorišču domače hiše. Ivan je prišel z dela pri sosedu pijan ter je napadel Cirila. Ta je odgovoril s toporiščem stkire ter razbil bratu lobanjo. Zagovarjal se je s silobranom, češ, da ga je brat ogrožal z nožem. Kovačec je bil obsojen radi prekoračenja silobrana na leto dni strogega zapora. □ V obrambi očeta. Mali senat jc sodil danes 22 letnega Ignaca Kandriča iz Prcrada, ki je lansko leto 26. novembra obslrelil in pobil do smrti Franca Emcršiča. Imenovanega dne so napadli obtoženca sosednji fantje ter ga nagnali v hišo. Oče Ignaca Kandriča jc hotel napadalce, ki so stali pred hišo, pregnati s puško ter je ustrelil v zrak. Fantje pa so mu vzeli puško, ga podrli na tla ter ga pričeli mlatiti s koli. Tudi hčerko, ki je prihitela očeHi na pomoč, so pretepli. Ko je videl Ignac Kandrič očeta v nevarnosti, je zgrabi! drugo puško 1er prihilcl na pomoč. Ustreli! je iz neposredne bližine ter zadel pokojnega Emeršiča. Po strelu je puško obrnil 1er udaril Emeršiča s lako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Sodišče je Ignaca Kandriča oprostilo. ГЈ Kibici na zeleno plan! Navijači Maribora in Železničarja so — globoko užaljeni radi zadnjih sramotnih porazov svoiih prvakov _ sklenili, da se medsebojno spoprimejo v žogobrcni borbi, da pokažejo svojima prvima cnajstoricama, kako sc pravilno igra nogomet. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker naslopijo v obeli enajstoricah »dru-karji« evropskega slovesa. Da pa tekma ne bo trpela radi slabega sodnika, jc tudi preskrbljeno. Sodil bo namreč najboljši srednjeevropski sodnik g. Fery Kemeny. Vlogo klbicev pa bodo tokral igrali naši zvezdniki., katerim bosla načclovala Tonček in Pcpčck. Kdor se torej hoče pošteno nasmejali, naj pride v nedeljo dopoldne v Ljudski vrl. Prcdlekmo odigrala old-boy moštvi Maribora in Železničarja. □ Vendarle ena zmag«! V ponedeljek, na praznik, je v Murski Soboti gostovala proti ta-mošnji Muri rezerva Maribora in po lepi igri zasluženo zmagala v razmerju 4:1, (71 »Ljudska univerza«. V pclck. dne 21. aprila redavn o tisočletni zgodovini gradu in katedrale l. Vid v Pragi, tajnik osrednjega odbora jugo-s!o*anik>>-Č«£kosiovačk« lige v Pragi, g. Alčk»«m- I le neznatno postavko, nekaj nad 1000 Din. Glavni doprinos, ki omogoča delovanje društva, tvori prispevek mestne občine, ki jo lani znašal 102.000 Din ter je bil dokaj nižji, kakor prejšnja leta. Ostalo dohodke društva so tvorili doprinosi lastni hpodjetij, kakor vrtnarija in drevesnica, ki sla dali 24.743 Din čistega dobička, koncerti v parku so vrgli 10.000 Din, nekaj pa prinese tudi prodaja sena in divjega kostanja. Koncertov v parku je bilo 2Г>; zlasti so se priljubili pri občinstvu večerni koncerti. Izdatki društva so bili izdatni. Zn dela v mestnih parkih in nasadih se je izdalo 121.845 Din, v drevoredih 20.1 M I)in, v drevesnici 12.528 Din. v vrtnariji 18.751 Din, za bolniško blagajno 14.917 Din, znatne vsote pa. še za drugo svrhe. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila sprejeta z, odobravanjem, so prišli v razpravo razni načrti zn delovanje društva v novem poslovnem letu. Društvo j« lotos pričelo živahno akcijo zn pristop novega članstvu 1er je pričakovati, da bo v tem prizadevanju v polni meri uspelo. Volitve novega odbora ni bilo, ker je bilo sedanje vodstvo Izvoljeno na lanskem občnem zboru zn dobo dveh loi. der Hilbert. Skioptičnc slike! Prireditev jc skupna z mariborsko jugoslovansko-češkoslovaško ligo. □ Dobro srce plemenitih Mariborčanov. Kakor smo že poročali, je ugledni tukajšnji gostilničar in mesar gospod Ljudevit Vlaliovlč, v znak akcije za zgradbo azila PTL, nudil skoro celo zimo šestdesetim tuberkuloznim bolnikom brezplačen obed. Gospod Ljudevit Vlaliovič in njegova dobrosrčna gospa soproga, sc je spomnila leh rc-vežev ludi za velikonočne praznike, ter je skozi dva dni oskrbovala s hrano zopet šestdeset lubcr-kulo znih bolnikov. Čast in hvala! □ Posestno gibanje. V Puškinovi ulici je kupil ! upokojeni poštni upravnik Ivan Kreft od Sv. Ju-i rija ob Ščavnici hišo št. 6 od stavbenika Ubalda ; Massimbenija. 1 i Radi detomora... Pred malim senatom se j je zagovarjala včeraj 24 letna dekla Marija Flcko iz Gornje Radgone. Obtožena je bila detomora, za-! govarjala pa se je, da jc prišlo njeno nezakonsko dele že mrtvo na svet. Bila je obsojena na tri mesece zapora, pogojno za dobo 3 let. □ Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da j se vrši razglasitev razporeda obveznikom tudi le-: los na travniku vojaškega vežbališča na Teznu ob vsakem vremenu na dan 23. aprila 1933 z začetkom I ob 7 zjutraj ter traja nepretrgoma do 6 zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi voj. obvezniki roj. 1. 1883 do vključno 1911, ki so vojaško pri-I stojni v meslo Maribor pa bivajo v mestu ali nje-I govi neposredni bližini, to je v: Kamnici, Krčcvini, Košakih, Šl. Petru, Teznu, Radvanju in v Studencih. Od te dolžnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stanujejo v mestu, pa niso vojaško pristojni v Maribor, vsi obvezniki, pristojni v Maribor-meslo, ki I bivajo izven območja mestne občine v bližnji olco-I lici, rez. častniki naše armade, vsi duhovniki, vsi slalno in začasno nesposobni, vsi težko bolni, kar bodo morali dokazali z zdravniškim spričevalom in zelo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico (ispravo ali vojaško uverenje). — Mestni avtobus bo vozil od pol 7 do 18 iz Glavnega Irga na Tczensko vežbališče in nazaj. □ Magdaleni-i, člani drnmatflkega odseka mag-I dalenske ltongregaeije imajo redni sestanek d revi ! ob 20 na odru v Zadružni gospodarski banski. □ Tatovi zaklali dva prpšifa. O brezprimerni latinski drznosti nam poročajo iz Kač. Posestnika iu gostilničarja Pavla Tumorja so obiskali ponoči i tatovi, ki so mu zaklali dva debela prašiča. Z j enim «o srečno odšli 1er ga spravili na varno, j Potem pn se jim je zdelo še premalo mesa, pa ! so prišli po drugega 1er ludi lega s spretnim sun-i kom noža spravili na oni svet. Da žival ne bi v i smrtnem boju preveč cvililn, м> ji spretno zavr-! zali gobec. Vandiir pa je gospodar za čul v spanju ; sumljiv ropot v svinjaku ter jo prepodil tatove, i ki so mu pustili zaklano svinjo v hlevu. Dogodek ' je povzročil v Racah močno razburjenje, ker je to leloos že drugi slučaj, da so tatovi zaklali iu odnesli prašiča iz hleva; poleg lega чо taitiošnje , gospodinje v neprestanem strahu za kurami, ki i iiii pleni latinska družba po kurnikih NE MORE OPUSTITI! Toda, kateri mladenič bi mogel drugače ravnati? Ce vidi svoje prijatelje pri nogometu, takoj pristopi tudi on. A kašelj mu ne da miru in ga mnogokrat prisili prekiniti igro. Zakaj mu mati no da KRESI VAL A? Saj vendar mora poznati to uspešno sredstvo zoper kašelj. Dovoljeno od Min. socijalno pol. in narodnega zdravja S. èt. 1G562 od 29. IX. 1932. Celle ■& Hnydnov oratorlj »Sedem poslednjih besedi Kristusovih« bo Celjsko pevsko društvo pri znižanih cenah ponovilo nn Belo nedeljo ob |»1 5 popoldne v Marijini cerkvi. Pri prvih d\i-h nastopili, to je pri izvajanju zu dilaštvo celjskih šol in pri glavnem koncertu na Veliki petek je izvajanje doživelo popolen uspeh, zatn je pričakovati, da .se bodo v nedeljo udeležili tudi okoličani % največjem številu. & Ustanovni občni zbor Ljudskega gledališča v Celju se bo vršil \ nedeljo, daljšem čuku začelo deževati in je deževalo ne-prestano do včeraj dopoldne, ko so začele med dežjem padati prve snežinke. Kmalu se je ta mešanim spremenila v pravo zimsko sneženje. & Smučarska tekma v Savinjskih planinah. Na velikonočni ponedeljek je priredil smučarski klub v Celju smučarsko tekmo s startom pod Savinjskim sedlom in ciljem pri Frlechau-foveni domu na Okrešlju. Dolžina progc_ ie okrog 4.5 km višinska razlika je pa znašala okrog fiOO rit. Rezultati so bili kljub slabemu I r renti precej ugodni. Prvi je Kgon Lettncr (Itanid. Maribor 1.1 (»J. drugi Mirko Mejilvsek (SPI), Celje 4.49), tretji Uetne 'Ione (SPI),. I r-hovlje 6.7), četrti llilinger (SPD Celje 6Л1). V kl-ntkih presledkih si slede ostali tekmovalci. Ni bilo pn navzočih tekmovalcev smučaгнксра kluba Celje. Tekma je potekla brez najmanjše nesreče. Prvi trije tekmovalci so prejeli lepe diplome in srebrn klubski znak. 0 žrtev velikonočnega streljanja. Frane Gnjšek. IT letni kovaški vajenec i/ Petrovè je dne Г>. t. cn. dopoldne streljal zu veliko noč s karbidom. Pločevinasto posodo, napolnjeno s karbidom je razneslo in fantu raztrgalo levo Uco. — Franc Zdolšek. 19-letni pos. sin z Dolge gore pri Ponikvi je dne 15. t. m. popoldne streljal z možnnr jeni, inožliar se je predčas sprožil in pri tem je fnntu rnztrgulo levo roko. da so mu morali v bolnišnici roko do zapestja odrezati. — lllu|ice Frane Pečnik z Ijivc pn Celju je v nedeljo, dno 16. t. ni. dopoldne streljal z. možnarjein. Pri streljanju mu je raztrgalo levo roko. Ptai Poroka. Poročilu sta se IT. aprila pri Sv. Junžu na Dravskem polju jtikob ZuMiuk. posestnik in trgovec iz Ptuja in Ivanku Dobtilk. rojena Jarc, posestnica iz. Zlatoličja. Novoporo-čencecna naše iskrene častitke! Smrtna kosa. Umrl je Martin Ferk. pos. sin i/ Nove vasi, občina Rogoziiien. po dolgotrajni mučili bolezni. Star jc bil komaj 2ï let. Blag mu snom in ! Žalujočim pa naše sožalje! Neznanokam je izginila Rozn Pernek. posestnim v Novi vasi, občina Rogoz.niea liri Ptuju. Njen mož Anton Pernek, kakor tudi sosedje zali-ju jejo. da se je oddaljila od doma nekaj dni pred novim letom in se ni več vrnila. Lansko leto je zakoncema utonil edini otrok, pozneje pa jima je uničil nožar domači jo. K umoru v Turnlšču. V torek 1«. t. nn. je izvršila sodnn komisija v mrtvašnici pri Sv. Vidu raztelešen je trupla ubitega gostilničarja Ignaca Emeršičn, Komisija, ki je obstojala iz sodniku dr. Lipica, zdravnikov dr. Vrnčka iu dr. Mrgolela. ter zapisnikarja Črcelovniku. je ugotovila, da ima pokojni po telesu, posebno na rokah sveže podplutbe, kar znači, dn se je vršila huda borba mod ubitim in napadalci. I/ raznih okot-ščin se da sklepati, dn sla napadalen bila najmanj dva. Rana / nožem je dolgn П cm in se začenja med 1. in h. niedre.berjem. Rana v srcu je 3 eni dolgo in jo bil vbodljaj nlisolutno cnrtonoscn. knr je tudi (»ovzročilo, dn je pokojni v nekaj trenutkih izdihnil. Pokojnika so f.ikoj po izvršeni obdukciji pokopali. Vzrok le strašne tragedije je. knkor se je dognalo, ljubosumnost. Ali veje na Japonskem krščanski duh? Kdor prebira velike japonske liste — poroča korespondenca Fites — se ne more ubraniti utiša, da začenja med Japonci vêti krščanski duh, pa najsi tudi zunanja dejstva zaenkrat govore drugače. Vsi listi se toplo zavzemajo za zaščito otrok pod 15 leti, ki si morajo s trdim delom služiti vsakdanji kruh, nekateri že od 10. leta dalje. Ti zasužnjeni otroci se trudijo od noči do večera in so brez brambe izročeni samovolji in muhavosti krutih industrijskih gospodarjev. Vedno jih vidiš na cesti, kako se bore s preobloženim ročnim vozom, ki jim vsak hip preti uiti iz rok in se prevrniti. Svetovni japonski dnevnik »Osaka Mainichi« ceni število teh otrok na tristo tisoč! — Dalje opozarjajo listi na potrebo, da se zagotovi zadostna prehrana ubožne šolske dece. Raziskavanja so ugotovila, da je po japonskih šolah dvesto tisoč sestradanih otrok, ki zaradi telesne oslabelosti ae morejo uspešno slediti pouku. Vlada je obljubila za prehrano šolske dece 2 milijona jenov, kar je pa seve samo kaplja na razbeljeno železo. Krščanskemu svetovnemu nazoru je sorodno tudi načelo o socialni in etični enakopravnosti žene. Listi po pravici hvalijo japonsko ženo, ki je tako potrpežljiva in vdana in je je sama ljubezen in pokorščina do moža. S to ženo pa mož, ki so mu postave, posebno v premoženjskih vprašanjih, vedno na roko, le prečesto ravna surovo in jo izkorišča Časopisje zahteva, da se žena zakonito zaščiti in pozdravlja, da se žene, prisiljene po razmerah, v vedno večji meri lotevajo pridobitnih poklicev; na ta način postajajo žene samostojnejše in niso več brezjiogojno navezane na zakon, kar pomenja dostikrat pravo suženjstvo. Listi navajajo razne zglede. Tu je ubogo bitje, ki jo je pohlepna teta izigrala v roke bogatega lahkoživca. Loti se je huda bolezen; njena lepota je uničena in s tem mine tudi njena privlačnost Ea moža: zavrže jo in spodi; revica se v obupu sama konča. — Drug zgled: Dvanajst zakonskih mož išče eno ter isto ženo, ki jim je proti predujmu obljubila zakon, čez par dni skupnega življenja pa izginila. Preiskava je dognala, da se je vrnila k svoji pravi družini: brezposelnemu možu in dvema otrokoma, ki jim je prinesla, kar je bila »zaslužila«. Kritik v že imenovanem svetovnem listu v Osaki se dviga na nravno višino, ki je pri poganu ne bi mogli pričakovati, in piše: Ta uboga žena pride pred sodišče in bo najbrž obsojena zaradi goljufije. Na drugi strani pa je dovolj premožnih Japoncev na ugodnih položajih, ki j>o večkrat na leto menjajo ženo, kakor se ravna s posli. Dote ob ločitvi ne vrnejo, češ, da so jo potrošili za vzdrževanje žene. Pač je mogoče s precejšnjo nado na uspeh tožiti, a večina žena tega ne stori.« Iz nekega drugega japonskega lista navaja Fides naslednja značilna izvajanja: г>Evropa in Zveza narodov se razburjata in protestirata proti mobilizaciji in odpošiljanju japonskih čet v Mandžurijo. Nihče se pa ne gane. ko pošiljajo v etapo ženske sužnje, hčere revnih japonskih kmetov, nihče se ne gane. ko se izdajajo milijoni jenov za zgradbo razkošnih javnih hiš po meslih v Mandžuriji.« Poročevalec pravi, da nikdar ne bo najti patriotov, ki bi zbrali milijonsko glavnico v svrho, da bi revnim kmetskim dekletom prihranili korak v prostitucijo. Posebno značilno je, da pišejo japonski listi ob tej priliki z velikimi črkami: »Japonska morala uči pokorščino nasproti staršem kakor najvišjo dolžnost. To ni brezpogojno pravilno. V nekaterih stvareh otroci ne smejo ubogali ukazov roditeljev. Hčere imajo vso pravico, da ob določenih okoliščinah staršem odreko pokorščino, smejo in morajo jih zavrniti, kadar jih hočejo prodati v sramotno suženjstvo. To je krščansko pojniovanje. Po odpravi prohibicite manj pimncev V teku prvega tedna, odkar je bilo dovoljeno točenje piva, so v Ne\v-Yorku popili 500.000 sodov piva, to je 600.000 hektolitrov. Ker šteje New-York sedem milijonov prebivalcev, je vsak prebivalec New-Yorka spil v teku tega tedna več kakqr 8 litrov piva. Blagajnik občine New-Yorka je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo ta teden plačanih 445.000 dolarjev na račun občinske takse na pivo. Kar je posebno značilno, je to, da je pijančevanje po odpravi prohibicije zelo nazado valo. V Chicagu so popili sicer 100.000 sodčkov piva, toda aretacije radi pijanosti so nazadovale za 66% v primeri s prejšnjim tednom, ko je bila prohibicija v veljavi. V Filadelfiji so aretirali samo 12 oseb radi pijanosti, medtem ko je bilo prejšnji teden aretiranih 96. Te številke dokazujejo, da je bila prohibicija zdravju Američanov bolj škodljiva kakor koristna. Jack Dempsey, nekdanji svetovni prvak v boksanju, je pravkar prvi odprl pipo sodčka polnega piva. Okoli njega stoje »girls« neke restavracije v Broadway v New Yorku, ki je seveda dan odprave prohibicije primerno proslavila. Vhar zalotil t4 francoskih učenjakov Velika tovarna čevljev v Sibiriji V glavnem mestu Sibirije Novosibirskuje so te dni pričeli graditi veliko tovarno čevljev, Iti bo lahko dnevno izdelala 4500 parov čevljev. Proizvodnja bo v tovarni popolnoma mehanizirana tako, da bo razmeroma zaposlila malo delavskih moči. V smislu načrta morajo tovarno dograditi do prihodnjega leta. Galsworthy ni trpel prevajalcev Epilog najhujše zračne nesreče Jubilejna svetinja, ki so jo dali izdelati na Dunaju v spomin na 100-letnico rojstva glasbenika Janeza Brahmsa. Po radiu poročajo z Grenlandije, da so tam salotili hudi spomladanski viharji ekspedicijo 14 francoskih učenjakov, ki raziskujejo zaliv Sco-resby Vihar je učenjakom raznesel taborišče in vse šotore. Kljub temu je upanje, da se bodo francoski učenjaki rešili. »Kako, da si še tako pozno v postelji! Za >rtn god si bil včeraj vendar tako vesel, svež in živahen!« »Da, da. Toda toliko napitnic je bilo izrečenih na moje zdravje ...« Smrt poljskega Habsburžana V Žywiecu na Poljskem je umrl 73-letni Karel Štefan Habsburg, iz rodovine Habsburžanov. Med vojno je bil po sporazumu med Dunajem in Berlinom določen za vladarja bodoče poljske države pod okriljem Dunaja in Berlina. Ko se je osnovala samostojna poljska republika, se je Karel Štefan Habsburški umaknil na svoje imetje in jmetal dober državljan poljske republike. Bil je zelo darežljiv in je rad podpiral poljske kulturne ustanove. Njegovi otroci so se poročili s Poljaki, oziroma Poljakinjami. Nekateri so se tudi borili na strani Poljske proti boljševikom. Razkritja iz grškega samostana „Vihamo morje" V samostanu, ki so mu nadele grške redovnice skrivnostno ime »Viharno morje«, je grška policija odkrila kaj čudne reči. Ko so prišle pritožbe na državuo tožilstvo v Atene o čudnih obredih, ki se vršijo v tem samostanu, je državno tožilstvo odredilo strogo preiskavo, ki jo zdaj vodi preiskovalni sočni k s pomočjo policije. Sodnik je našel v kleti okostja mladih '-edovnic, ki so bile tam pokopane. Med temi je bila tudi 16-Ietna redovnica. Preiskovalni sodnik je ugotovil, da manjkajo nesrečni redovnici vsi zobje. Sodnik domneva, da so ji bili s silo izruvani med mučenjem, ki se je vršilo po navodilu prednice Myriam, da bi si redovnica »očistila« dušo. Tam so tudi našli lobanjo in kosti dečka, o katerem sodijo, da je imel komaj 10 let. Med preiskavo so te čudne redovnice protestirale proti sodniku, češ, da se dotika okostja redovnic, ld so že dosegle blaženstvo. Izmed 80 mož posadke, ki je vodila ponesrečeni ameriški zrakoplov »Akron«, so rešili samo štiri; eden je j>ozneje še umrl v bolnišnici v Brooklynu. (Zgornja slika.) Podtajnik vojne mornarice Claude Swanson (na spodnji sliki drugi na levi) častita rešencem. V svetb obleki H .Wiley, prvi častnik ponesrečenega zrakoplova. Knjižnica za slepce v Pragi Te dni so v prostorih osrednje knjižnice v Pragi odprli tudi velik oddelek za slepce, ki ima 2500 knjig. Po večini so to dela iz češkega leposlovja, vendar so med knjigami tudi dela tujih pisateljev. Tudi strokovne knjige so vmes. Mnogo je tudi življenjepisov slepcev. Poleg knjižnice je posebna čitalnica zu slepce. Splošno računajo, da bo to čitalnico obiskovalo okoli 400 praških slepcev Galsworthy nikakor ni maral prevajalcev in I jih nikoli n;i hotel sprejemati. To sovraštvo je baje nastalo pred 20 leti, ko je končnoveljavno i zaslovel avtor Forsytheov v domovini. Srečal je poklicnega prevajalca iz angleščine v nemščino, nekega M., ki slovi kot nad vse vesten delavec. Ta mož je prevedel med drugim dva Galsworthy-jeva romana, KiipLingove povesti in druge stvari sodobnih avtorjev. Pisatelj ga je vprašal: Povejte, zakaj se ne hi vi usmilili angleških klasikov? Če poanate enako dobro oba jezika, morate vedeti, da so vaši stari prevodi na primer iz Dickensa jako slabi. Nemec se je zamislil in iskreno odgovoril: Seveda, imata popolnoma prav. Večkrat sem na to mislil, a nisem zaupal svojim zmožnostim. Vedno sem si pravil: Poprej se moram navaditi svojega posla pri novi književnosti. Sele potem se bom lahko upal lotiti se boljših del. Galsworthy mu je to hudo zameril, čeprav je drugače po filozofsko odklanjal uspeh pri sodobnikih. I radi milijoni ljudi. Slava je najvišji zaklad na svetu. Galsworthy ni ničesar odgovoril. A pri- 1 1 hodnji dan je poslal dami svoj zadnji roman z I napisom: »Kaj je slava? Nihče je ne ho užival na tem svetu. Moder mož predobro ve, koliko je : vredna, in neumnež je ne bo nikoli dosegel.« Nov češki motor tehta samo 70 kg V praški tovarni letal Jinonicer so zgradili nov tip letalskega motorja, ki telila samo 70 kg in razvije 70 konjskih sil pri 2700 obratih na minuto. Novi motor je velike važnosti za športno letalstvo. Krstili so ga z imenom Watter-Pola-ris II. Te dni so ga preizkusili pred mednarodno komisijo. Motor je 52 ur in pol neprestano tekel, ne da bi se ga bilo treba dotakniti. S tem tipom motorja bodo opremili športna letala tipa »Letov S 39 , »PFikryl-Blechac in »Lonek«. Ta letala so doslej imela inozemske motorje, medtem ko bodo usoda zavidanja vredna, keir ga čitajo in imajo Na Dunaju je skočil s tira tramvaj in podrl ob cestni zid. /,a las je mainjkalo, da ne bi bil trrSčil več metrov globoko, kjer teče železnica. Ranjenih jc bilo 32 potnikov, eden je pri tem izgubil življenje. Razvoj tekstilne industrije Novo mesto Ako primerjamo tekstilno industrijo z ostu-1 i m i industrijami, vidimo, da ima neko popolnoma izjemno stališče in popolnoma izjemen razvoj. Vse ostale industrije so več ali manj občutile tezo svetovne gosp. krize. Vse industrije so danes na nižje mnivoju kot 1.1021) in v prv ipolovici 1. 1980. Samo tekstil, industrija zaposluje danes vec delav-tsva, kot ga je zaposlovala pred krizo. Kes jo, da je tekstilna industrija od sredine 1030 do sredine 1981 nekoliko padla, toda ta padec: je kmalu prebolela in napravila vrhu tega še nov korak naprej. V dokaz teh trditev navajamo podatke o številu pri OlJZI) v Ljubljani zavarovanih delavcev, m sicer za tekstilno industrijo in za oblačilno industrijo posebej, katera je njej od vseh ostalih industrij najbolj sorodna. Število delavcev Datum tekstil, ind. oblačil, ind. 30. VI. 1020 5.012 5.592 !)0. VI. 1927 (1.022 0.02G 80. VI. 1928 7.042 5.974 30. VI. 1929 8.305 6.222 30. VI. 1980 9.125 (».222 30. VI. 1931 8.295 5.814 30. VI. 1932 8.830 4.099 30. VIL 1932 8.761 -1.531 30. VIII. 1932 8.798 4.314 30. IX. 1932 8.969 4.341 30. X. 1932 9.297 4.439 30. XI. 1932 9.416 4.569 30. XII. 1982 9.425 4.610 30. I. 1933 9.418 4.184 je pred krizo le malo napredovala, v krizi pa ra- ; pldno nazadovala, kakor je razvidno iz grafikona, j število oblačilnih delavec* jc padlo od 551)2 dne ; 30. VI. I!>2(i na 118-1 v januarju 1988. Padec znaša [ eno četrtino ali 25%. V istem času je pa število tekstilnih delavcev narasti» za 88%, t. j. -koraj sc podvojilo. Vsak lajik mora čutiti, da tiči v leni nevarno in nezdravo jedro, ki bo povzročilo težko oškodovanje našega prebivalstva. Hodimo torej pozorni, dokler je še čusl l'o loči ne pomaga zvoniti. S to izredno in velevažno izjemo v razvoju tekstilno industrije, kakršne ne najdemo v nobeni drugi industriji, se moramo vsi zanimali. Cire namreč za selitev inozemskega tekstilnega kapitala zlasti iz Češkoslovaške, kjer je nastopila že liiper-produkcija, iz katere ni drugega zadovoljivega izhoda kot beg v tujino. Lepo je, da se tudi Jugoslavija industrializira, saj smo, kakor splošno znano na kapitalu siromašna država. Brezposelnost, to veliko zlo. se s tem ublažuje. Nastane pa vprašanje, ali so pa tudi delavni pogoji, zlasti delavske plače! katere nudijo tujci našemu prebivalstvu, socialni in pravični. Nadalje moramo računali s sigurnim dejstvom, da bo pri rapidnem razvoju, kakor ga kaže tekstilna industrija in pri padajoči kupni inoči prebivalstva tudi pri nas v doglednem času nastopila hiperprodukclja tekstih,j. Kam bo šel poleni nov delavski prolétariat, ki se rekru-llra iz našega kmečkega prebivalstva, katero sili v nove tekstilne tovarne? In končno, ali moramo tudi v leni področju gospodarstva biti odvisni od inozemcev? Nezdrave razmere se vidijo zlasti, ako primerjamo napredovanje tekstilne industrije z oblačilno industrijo. V oblačilno industrijo .spadajo: krojači, iivjlje, konfekcije, pralnice itd. Oblačilna industrija Gibanje zlata Zadnji izkaz liank оГ Eilgland izkazuje dvig zlatega zaklada za 2 mili j. na rekordno višino 179.3 milij. funtov. Tudi Banque de France beleži za 7. april povečanje zlatega zaklada za 3.2 liiiilj. na 80.112 milijonov frankov. Federalne rezervne banke izkazujejo dne 12. aprila v primeri s 5. aprilom povečanje zlate podlage z n 30.0 milij. dolarjev na 3315.4 milij. Eskonti ''Šb"padli za 0.7 na 128") milij., ravnotako menice kupljene na prostem trgu za 39 na 247 milij. Skupno znašajo menična posojila 677.0 milij. Posojila so torej padla cd začetka krize sem za nad 1103 milij. (od najvišjega stanja 8. marca). Obtok bankovcev se je zmanjšal za 84.8 milij. na 3147.3 milij. Najbolj pa so narasli depoji: za 37.(i milij. dolarjev. Odstotek kritja (bankovci plus depoziti) se jc izboljšal od 59.7 na 00.0%. Novosadska borza v letu 1932. Promet novo-sadske borzo v letu 1032 je znašal 14.130 vagonov, kar pomeni v pumerl z 1031 povečanje za 2742.5 vagonov. Največ prometa je bilo v koruzi: 8630 vagonov, v pšenici 2707.5 vagonov iu moki 1235 vagonov. Zapiranje gostiln v Sarajevu. Sarajevski lisli pišejo, da so finančne oblasti vzele 01 gostilničarjem dovoljenje za obratovanje, ker niso plačali trošarinske takse. Potrjen proračun Zbornice za. TOI. Službeni lisi objavlja odlok bana dr. Marušiča, s katerim se potrjuje proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1033. Proračun znaša v dohodkih 2,997.500 Din, v izdatkih pa 2,950.930, torej z blagajnicno rezervo -10.570 Din. Doklada znaša kot doslej 10% na davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in od minimalnega davka 1.2%. Konkurz je razglašen o imovini grofa Szapa-rya Ladislava, veleposestnika v Murski Soboti; prvi zbor upnikov 8. maja, oglasitveni narok do 30. junija, ugotovitveni narok 10. .julija. Potrjene poravnave: Bahuit Drago, miz. mojster in lastnik pogrebnega zavoda na Jesenicah in Baiiun Neža; Hočevar Ivan in Antonija, posestnika in gostilničarja v Zagorju; Lah Ivan, posestnik In kovač v Lescah; Mekinc Pavle, brivec na Bledu-Zagcrice; Osrcdkar Ivan, trgovec v Kranju; Slre-•ec Ivan, sedlar in tapetnik v Celju; Povoden Fr., trgovec v llreznem v Dravski dolini. Borze?. Dne 19. aprila. Denar Y današnjem deviznem prometu je dolar zelo popustil, kar jn v zvezi s slabo tendenco za dolar na inozemskih borzah. Pri nas je popustil dolar za nad 1 I>in z vračunanim ažijem od 73.218 na 71.90. Tudi drugi tečaji so bili deloma slabejšl: tnko Berlin. Bruselj, Praga in Trsi. Narasli so le tečaji Londona. Amsterdama in Pariza, dočim je Cuvili oslal neizpremenjen. Opaža se zaradi izenačenja ažija nekoliko večji dotok deviz in valili na borze in v oficielni promet. Avstrijski šiling je bil v Ljubljani zaključen nu 8.50, v Zagrebu pa 7.000 šil. po 8.40. - Grški boni so nolirnli v Zagrebu -10.50 denar in v Belgradu 41 denar. Ljubljana. Amsterdam 2317.03—2328.09, Berlin 1317.30—1358.10, Bruselj 795.24—799.18, London 107.75—109.35. Curih 1108.35—1113.86, New York 5580.03—5014.29, Pariz 225.82—220.94, Praga 170.31 do 171.20, Trst 291.01—293.41. Skupni promet na_ zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.075 Din. ( urili. Pariz 20.88. London 17.84, New York Ги 12, Bruselj 72.25, Milan 2(i..ir>, Madrid 44, Amsterdam 209.15. Berlin 121.7", Dunaj 72.91 (51.75), Stockholm 01.10, Oslo 01.35. Kopenhagen 79.00, Sofija 3.75, Praga 15.375, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08, Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje sla-bejSa iu so tečaji bili nižji kol včeraj. Promet je bil slab. ^a.i je bilo na zagrebški borzi zaključenih Sfcoilo . delavcev 9.500 3.0 c o 8500 S.ooo 7.500 7.0C0 6.500 fc.000 5.500 s.ooo 4,500 i i v /f i X / % % % % « « 1 - n > % t 1 -S? vp ^ čl M Ch O-. Г" ** ta « o b) O) laiiV^^iaia'"1 Strašne posledice tekstilne hiperprodukcije liani dobro pojasnjujejo razmere v Češkoslovaški. Po prevratu je bilo v Češkoslovaški zaposlenih kakih 000.000 tekstilnih delavcev v nekaj več kot 2000 podjetij. Leta 1030 je obratovalo samo še 1530 podjeiii ca. 280.000 delavci. Danes je samo še Г200 podjetij, katera so pa znižala produkcijo za 50%. Češkoslovaška zaposluje danes samo še okroglo 100.000 tekstilnih delavcev. Pol milijona tekstilnih delavcev je izgubilo službo in postalo brezposelnih, v kolikor si niso poiskali drugega dela, kar je pa zelo težko. samo 100 kom. vojno škode. Nadalje je bilo zaključenih še 20 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50 den.. vojna škoda 193—195, begi. obv. 30.50 den., 8% Bler. pos. ' 3(1.50 den., 7% Bler. pos. 33—30, 7% pos. Drž. j hip. banke 42 deli., Trboveljska 130—140. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50 den., agrarji 22.50—25, vojna Skoda 193—195 (197), 4. H)3 den., 5. 192 den.. 0% hegl. obv. 30.50 den.. 8% Bler. pos. 80.50 bi., 7% Bler. pos. 35 bi., 7% pos. DHB 42 bi. — Delnice: Narodna banka 3420 den.. Priv. a-rr. banka 188—101 (188), Šečc-rana Osjek 110 den., tmpeks 50 den.. Trboveljska 185—140. Uelgrail. Narodna banka zaklj. 3500, Priv. agr. banka 102—194 (194), 7% inv. poš. 43.50 bl„ agrar-ji 23 den.. vojna škoda 193—191 (193), (>% begi. obv. 81.75—32.25 (32. 81.50). 7% pos. DHB 40—41 (40.50, 40). Dunaj. Don. sav. jadran. 59.35. Alpine 11.lt, Trboveljska 17.71. Žilni ti-ц Na žitnem Irgu je nastopil preokret. Žc. v so-bolo so so cene pšenice učvrstile in vlada čvrsta ienddhca tudi ta teden. Pšenica je bila danes zaključena po 212.50—215 76.kg težka. Vse kože, da so zaloge mlinov precej izčrpane. V splošnem vlada pri nakupu še rezerva. Tudi moka je v ceni narasla in not ira danes 300. - Koruza je ostala v glavnem neizpre men jena. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Soinbor, bč. okol. Novi Sad, gbč., bč. potiska, srem. 208—210, gban. 206—208. Oves: bč.. srem., slav. 92—94. Koruza: bč. gar. k val. 50—58, srem. gar. kval. 57—59, bč., Hreni, za april, maj in junij (il—06, ban. gar. kval. 55—57. Moka: bč. ban. št. Og Ogg 330—350, št. -2 310-3_30t št. 5 290—310, št. (i 260—270, SI. 7 165 do 175, St. 8 65—67.60. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet: ,85 vagonov. Budimpešta. Tendenca : 'slabša. Promet: srednji. Pšenica: maj 13.70-13.82, zaklj. 13.75—13.7(1; junij 13.86—13.92. zaklj. 13.87—13.89; oktober 12.22 do 12.32. zaklj. 12.25—12.27. Rž: maj 6.87—6.92, zaklj. 6.83—6.86. Koruza: maj 6.93—6.98, zaklj. 6.95—6.97; julij 7.35- 7.38, zaklj. 7.35—7.36; avgust 7.03—7*60, Chicago. Pšenica: maj 0-1, julij 05.375, sept. 08. Koruza: maj 33.50, julij 35.50, september 87.75. Oves: maj 21,75, julij 22, september 22.75. Win 11 i peg. Pšenica: maj 54. jul. 55, okt. 57.50. Živina Mariborski sojem 18. aprila 1938. Prignanih je bilo 13 konj, 7 bikov, 174 volov, 312 krav in 22 tele!, skupaj 528 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli (vse 1 kg žive leže) 5—5.50 Din, pol-debcli voli 8.50—1.50. plemenski voli 3—8.25 Din, biki za klanje 3.25—8.50. klavne krave debele 2.7"» do 3.25 Din, plemenske krave 1.50—2.50 Din, krave zn klobasarje 1.25—1.75, molzne krave 1.50 do 2.75 Din, brejo krave 1.50—2.75 Din. mlada živina 4—5 Din. teleta 4—5 Din. — Prodanih le bilo 23" komadov. — Mesne cene so bile lele: volov-sko meso I. vrste 1 kg 8— Io Din, II. vrste 0—8 Din, meso bikov, krav in lelic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 10—12 Din, U. vrste 0—8 Din. — Svinjsko svežo meso 10—10 Din. Prebivalce Novega mesta in okolice o poza r- | jamo nn predavanje, ki ga priredi Klub ali .IZSS z žigom železni-1 Ske uprave. Prenočišče v kočah stane 20 Din, dnevna pre-i hrana pa okoli 50 Din. No sa f i iz Dovja-Mojstrane bodo nu razpolago. Prijavnimi lot) Din. ki se Sleje v vožnjo. Vsi dobrodošli! plavalna sekcija SK Ilirije. Sestanek vsega članstva se vrši v petek, dne 21. t. m. ob 1,4 v salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski c. Radi volitve načelslva iu ureditve rednega treninga, jo udeležba vsega članstva važna 111 strogo obvezna. — Načelnik. Lchtiuen, izborili finski dolgoprogaš sc pripravlja na veliko borbo, ki se ho vršila meseca julija v llelsinglorsu in kjer se bo srečal z Iso Hollo iu Kusoczinskijem. Ce bo že Nuruiijeva diskvalifikacija preklicana, se bo tudi 011 udeležil tega tekhiovanju in potem bomo zopet doživeli svojevrstno senzacijo. Gozdno veleposestvo Fužine pri Vitanju ie dobilo tc dni novega upravitelja v esebi Leopolda Ledenika, lesnega industrijca v Socki pri Novi Cerkvi. Aretacija. Na velikonočno nedeljo so tukajšnji orožniki aretirali nekega brezposelnega delavca, pristojnega na Bled. imenovani je osumljen roparskega napada na nekega mesarja. Ali je sum opravičen ali ne, dognalo bo sodišče, kamor so areliranca pripeljali. Grola Thurna lesno industrijsko podjetie v Ra-kovcu pri Vitanju namerava uprava oddati v najem oziroma se vrše, kakor čujemo, že dalj časa pogajanja v tej smeri med lastnikom ter lesnim industrijcein gosp. Časom iz Dovž pri Mislinji, ki baje hoče vzeti omenjeno podjetje v zakup. Štiri gostilne v tukajšnji okolici odglasile so od Novega leta semkaj svoj obrat oziroma ga lastniki teh gc.stilen začasno nc izvršujejo, Živimo pač v znamenju časal Nevarno je zbolel naš župnik č. g. Josip Musi ž.e pred kakimi 14 dnevi za pljučnico in še danes leži. Ob priliki velikonočnih praznikov ga je na-domestoval upokojeni gosp. profesor Cestnik iz Celja. Želimo gosp. župniku skorajšnje okrevanje. Šoštanj ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočuvstVovanja ob nenadni izgubi našega ljubljenega očeta oziroma brata, gospoda Ivano iMinra kakor tudi za častno spremstvo pri pogrebu, sc vsem in vsakemu najlopleje zahvaljujemo. Žalujoči ostali. Šahovski korespondenčni dvoboj med Joštanj-skim in slovenjgraškim šahovskim klubom prehaja v srdite pozicijske boje. Na obeh straneh lov za i polja, umikanja, prodiranj«. Trenutno , - 3 » Г- s BIL < — - » O ~ » _< а n o On a-e o. ? " «Г Ves drugačen sprejem nam je priredil propali, izdajalski sultan v Agadesu, v čigar jetništvo smo bili prišli. Vendar pa nam je po Buddyjevi zaslugi uspelo uiti, toda žal brez pušk. Par dni kasneje smo jezdili v dolgi črti tako daleč drug od drugega, da smo se še komaj videli. Zrli smo v daljavo, da bi ugledali kje kako znamenje o ljudeh ali vodi. Tedaj se je na mah pred nami pojavilo krdelo jezdecev, ki so začeli streljati proti nam. Buddy je na vso moč prijahal k meni ln Hanku. Digbyja pa smo zgubili iz vida, ker nam ga je zakrivala neka pečina. Kamele smo prisilili na kolena, legli za njimi na tla in položili naše palice, ko da bi bile puške, čez hrbte živali in čakali. Zjokal bi se bil tedaj, ker nismo imeli pušk. Občutje popolne nemoči je bilo strašno in podobno groznim sanjam... Biti zaklan kakor kaka ovca, ne da bi se mogel vsaj malo braniti!... Ali je bil Digby na varnem?... Ali bodo opazili njegove sledove in zasledovali njega, ko bodo nas pobili?... Sicer pa je bil Digby najbrž ušel... In ta čas je zazvenel od nekod glnsun in rezek glas roga. Učinek je bil bliskovit in čarodejen. Arabska lolpa se je obrnila in pričela bežati, da bi se ognila strašni zasedi, ki jo je domnevala pred seboj. Ko je glas zamrl, je Hank grmel na vse grlo razna povelja v francoščini, Buddy pa je na vse kriplje pošiljal neki namišljeni francoski četi za seboj znak: »So-vražnik na vidiku!« Očitno so Arabci mislili, da je bila glavna bojna sila za tisto točko, kjer so prvič ugledali Hanka, kajti pognali so se proti desni mimo skalovja, za katerim je bil Digby prej zatrobil... Tedaj pa mi je nenadno začelo srce burno biti, kajti eden izmed roparjev, mogoče njih vodja, ki se je hotel ali maščevati ali pa vpričo svojih ljudi posebno postaviti, je odjezdil v tisti smeri, kjer je bil čul Digbyjev rog. »Hitro!« sem zakričal. »Ubil ga bo,« in zavedal sem se, da sem na ves glas klical Digbyjevo ime, da bi ga posvaril. Pognali smo se na kamele. Videli smo, kako se je Digby pripognil in čakal Arabca. Ko je Arabec dvignil svoj dolgi meč, je Digby sunkovito stegnil roko in kamen i je zadel Arabca v lice, nakar ga je Digby pograbil za nogo in potegnil dol, da sta se oba prevrnila. Sočasno sta se dvignila, toda Digby ga je urno pre-vrgel, ga zagrabil za meč in stal nad njim... Takrat je zadonel strel in Digby se je zgrudil na pesek. Neki Arabec, ki je bil zadnji med bežečimi, se je bil vrnil, ustrelil na Digbyja in zbežal. Prišli smo Ija, zvezali Arabca, toda prišli smo prepozno. Digby je ležal pred nami mrtev, zadela ga je zahrbtna krogla... Digby je bil mrtev. Mihael je bil mrtev. Čutil sem, da je bila mrtva tudi vsa moja notranjost. Živel sem topo in brezčutno kakor stvor, ki je obsojen na smrt in pričakuje vsak hip svoj smrtni udarec. Pokopali smo Digbyja, četudi smo pričakovali, da se Arabci vsak hip povrnejo. Svoje življenje je dal za naše.< je dejal Hank in si grizel ustne. »Ničesar lepšega ne more storiti človek za človeka,< sem še mogel odgovoriti. Buddy ni rekel ničesar, Buddy se je jokal. Ko smo se potem menili, kaj bi z zvezanim Arabcem, ki si je medtem že opomogel sem predlagal, naj bi nas vodil proti jugu, za kar bi ga potem spustili. »Ne pelji nas v skušnjavo,« je ugovarjal Buddy, gotovo bi nas zapeljal tja, kamor bi si želel.« Vprašal sem Arabca v njegovem jeziku, če bi nas hotel voditi, na kar je odgovoril, da nas rade volje odvede v pekel. Dejal sem mu, da ga bomo v takem slučaju pustili tam, kjer je, in mu vzeli kamelo in orožje ... Nato je skomignil: »E1 Mektub Mektub!« (Kar je zapisano, je zapisano!) Slednjič smo ga privezali na njegovo kamelo in ga vzeli s seboj do prve vode, ki smo jo našli in kjer smo ga pustili. Do te vode smo prišli tako, da smo jahali za sledmi njegovih prijateljev. Od tam smo jezdili s kozjimi mehovi polnimi vode in s polovico Arabčeve hrane. Digby,jeva smrt je bila začetek vseh nesreč. Najprej na« je dohitel strahovit peščeni vihar, ki nas je skoraj ubil in nam zabrisal vse sledove. Nato smo blodili semtertja, in ko smo zaradi žeje že skoraj omagali, smo prišli do neke struge, ki pa je bila popolnoma izsušena. Tam so naše izstradane kamele jedle nekakšno »iru peno grmičje, takoj nato obolele in po šest in tridesttib urah vse poginile. Tako smo bili v puščavi brez vsake pomoči, ne bi vedeli ali teče karavanska cesta vzhodno ali zahodno mimo nas; bili smo brez pušk, brez hrane, brez kamel in le z enim mehom vode. Tako smo se odločili, da ne bomo pili prej, dokler nam bo treba od žeje umreti ali pa piti... Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubijatu: Karei Ce č izdajatelj: ivai» Kauovec Ureuuik: Franc Kreiuzar.