Leio VII«, šiev. 105. Celfe, čeirieK 24. sepiembra 1925. Foštnina plsčana o gotovlnl* j^^^^^^B ^^^^^^^^^^H ^^^^^H ^^^^^H ^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^b ^^^^^^M ^^^^^& ^^^^^m ^^^HH ¦^¦^¦V' ^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦b liaročntaa« Za Jugoslavijo : meseCno 7 Din, letno 84-Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna fttevilka I Din. Izliaja v sorek. čefrtek in soboio. Redakoija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, prith Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oenlku. Stabilizacija dinarja. Tu in tarn se že čujejo posamezni glasovi za stabilizacijo dinarja in za črtanje ene ničle pri zneskih, kakor si naši Ijudje zamišljajo stabilizacijo in prevajanje na zlato valuto. Da je želja po stabilizaciji našcga clinarja žc dokaj močna, a vsekakor prezgodna, tiam dokazujG gospodarski danek, ki jc izšel nedavno v »Jutru«. Ne da bi hoteli dodati kako lastno miscl, ki bi se itak kretala približno v tern okviru, posnemamo izvajanja v danku in jih podajemo našim čitateljem: Pod silo razmer so slovenski de- narni zavodi sklenili sporazumno s hrvatskimi, da se obrestna mera 1. oktobra t. 1. zniža za nevezane vloge na 5%. za vloge na odpoved pa na 7%- Kajti žc od junija se opaža, da je na tržišču dovolj denarja in da ga tudi sedaj na jesen ne manjka. In vse kaže, da ga bode tudi po zimi dovolj. Sedanja obilica denarja je sledila hudi industrijski krizi, s katero smo še leto dni borili. Mnoga podjetja so ustavila prostovoljno ali prisiljeno svo- jo produkcijo. Druga podjetja so rc- stringirala svoj obrat Koncem prošlega leta ter početkom tekočega smo bili priča vedno novih prisilnih poravnav ali konkurzov. Mnogo trgovskih pod- jetij je storilo žalosten konec. Videli smo, kako so posebno velika podjetja prešla v inozemske roke. Inozemski denar je pokupil lep del naših denarnih --»avodov in industrijskih podjctij. Me- sto, da bi podprla Narodna banka domača podjetja, ki so prišla v tež~ koče, je to nalogo prevzel tuji kapital, seveda na način, da se je vgnezdil v naših denarnih in proizvajalnih za- vodih. Sedanja obilica denarja je nastala torej prvič radi zmarijSanega obrata, drugič pa vsled dotoka tujega ka- pitala. Gotovo je, da si ne bo niti in- dustrija, niti trgovina v najbližji bo- dočnosti tako opomogla, da bi zopet delala v polnem obsegu, kakor pred dvetna letoma. Tudi tujezemski kapital ne izgine tako kmalü iz naših krajev. Radi tega ni pričakovati, da bi tekom bodoče zime nastalo novo pomanj- Uanje denarja. Porast dinarja tekom zadnjih dveh let je v živo zadel dolžnike. Dolgov ne delajo le siromaki, ravno podjetni Ijudje opirajo svoje načrte na kredil. Brez njega ne bi bilo ne tovarn, ne drugih investicij. Brez kredita ne bi bilo rmpredka. Zato pa veže strah, ki se širi v zvezi s porastom dinarja, narodovo podjetnost. Soglasno je vsled tega mišljenje, da treba dinar cimprej stabilizirati. Mora se priznati, da nas je financno ministrstvo skuSalo obvarovati skokov in da bi bilo rado zaželjeno napre- dovanje dinarja uredilo tako, da bi se mcglo naše gospodarstvo vsaj deloma po njem ravnati. A prav tako je res, da S2 to ni posrečilo, in da ne more nihče jamčiti, da valovi mednarodnega zanimanja za dinar jeza izncnada ne preskočijo. Zato se bolj in bolj množe za- hteve, da mora država zavzeti končno stališče k stabilizaciji dinarja. Predno pa se to izvrši, je treba ugotoviti, koliko znaša dolg naše države in kako ga bomo odplačevali. Ta faktor je jako važen za odlodtev, kje naj se dinar stabiüzira. Pö vzoru drugih držav, zlasti Češke, vemo, kako se stabilizacija lahko provede, in je torej ta hip glavna naloga financne uprave in naše diplomacije, da se ugotovi stanje dolgov. Glasom službenega poročila, ki ga je finančni minister predložil Na- rodni skupščini, je bilo približno stanje našega državnega dolga 25 milijard dinarjev, ki mu je prišteti še za 300 milijonov bonov, 500 milijonov ne- plačanih računov in 200 milijonov ne- izplačanih čJnovniških razlik in inva- lidskih podpor. Torej 26 milijard. Glavno postavko pa tvori naš vojni dolg. Najboljšc je, da ga izra- zimo v dolaijih (približno 260 milijonov dolarjev). Visokost tega dolga pa še ni z zavesniškimi državami ugotov- ljena, še manj pa je došlo do spo- razuma, kako se bo obrestoval in od- placeval. Na drugi strani nam seveda Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bol- garija dolgujcjo vojno odškodnino. Belgija je svojo obveznost na- pram Severoameriški Uniji že ugoto- vila in je dosegla izredne ugodnosti. Končno se tudi mi pripravljamo, da se ta stvar uredi in da nc napravi naša država utisa, da se izmika. Gotovo pa je, da ako katera dr- žava, v prvi vrsti lahko Jugoslavia apelira z ozirom na vojne žrtve in na nerazvito gospodarstvo, da naj se ji dajo taki pogoji za odpladlo, ki jih narod lahko prenese, ne da se ogrozi njegova produktivnost. Nestabilnosi dinarja zlasti ubija sloje, ki delajo bolj z denarjem, a poleg industrije in vseh vrst podjet- nosti trpi tudi krnečki stan. Tudi on ne more živeti brez kredita in vsaka neprilika, ki vzraste iz porasta dinarja, ogroža njega v mnogo opasnejši meri. Zato opravičeho lahko zahtevamo, da se na vso moč pospeši ugotovitev naših obveznosti v inozemstvu. Čim sc bo v glavnih linijah vedelo za njihov celoten obseg in letno potreb- ščino za anuitcto, bo mogoče pristo- piti k stabilizaciji dinarja. Politikai p ČehoslovaškonemŠki garan- cijskl pakt. češkoslovaški poslanik Krofta v Berlinu je sporočil nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu, da je češkoslovaška vlada pripravljena stopiti v pogajanja za zakljudtev ce~ škoslovaško-nemške obmejnc pogodbe. Ta korak češkoslovaške vlade je vz- budil v Berlinu veliko pozornost. Listi vidijo v tern prvi korak za rešitev vzhodnega pakta. Dr. Beneš hoče Nemčijo prisiliti, da bi svoje mišljenje o vprašanju varnosti vzhodnih mej po možnosti jasno izrazila še pred kon- ferenco zunanjih ministrov. Gotovo je, da se nikakor ne sme podcenjevati taktična vrednost tega koraka. Nekako. sumljivo se drže pri tern Angleži. »Times« namreč pravijo: »Predno je bil storjen ta korak češkoslovaške vladc se nii-o vrsi1?, r.cbpna pogsjnr.j^ s Poljsko. četudi doslej Poljska ni na- pravila sličnccja koraka se smatra, da je zelo verjetno, da bo Poljska sledila zgledu Češkoslovaške. Vsekakor pa je napačno, ako se spravljLta obe cržavi v skupno zvezo, ker imata kijub so- sedstvu Nemčije le malo skupnih in- teresov. Med Nemcijo in Ceškoslovaško ne obstoje nobeni obmejni problemi, ker bi se mogli pojaviti šele pri mo- rebitnem združenju Avstrije z Nem- cijo«. p Avstrtja in NemČlja. V kratkem se prične aktivno izvajati boj za pri- ključitev Avstrije kNemdji. Zborovanje ki se bo vršilo dne 27. t. m. na Hel- denplatzu na Dunaju proti senžermen- ski in vcrsailleski tnirovni pogodbi, se razvije v veliko demonstracijo za politično in gospodarsko rešitev Av- strije s priključitvijo k Nemčiji. Vsi govori in resolucije bodo zbrane v posebno spomenico, ki bo izročena inozemskim časopisom in poslaništvom vseh držav. Na ta način hočejo Av- strijci pokazati inozemstvu, kako se je gibanje za priključitev k Nemciji raz- širilo in da je edina rešitev Avstrije v politični združitvi z Nemčijo. To vprašanje dozoreva. Saj je že celo bila na kongresu nemških socijalistov v Heidelbergu sprejeta resolucija, ki na slovesen načiri zahteva priključitev. p Avstrija bo morala «ničiti 7000 strojev za izdslovanje orožfa. V du- najskih diplomatskih krogih se je raz- širila vest, da veleposianiška konfe- renca v Parizu pozove avstrijsko vlado, da mora uriiciti 7000 strojev za izde- lovanje orožja in municije. Uničenje strojev se ima vršiti na temelju do- ločb saintgermainske mirovne pogodbe. Z ozirom na to vest so prizadeti krogi alarmirali celokupno Casopisje, ki hiti z dokazovanjem, da so vsi stroji za izdelovanje orožja in municije v držav- tiih in v zasebnih obratih predejani v navadne industrijske stroje. p Nameravan napad na sovjet- sko poslanlštvo. Na Dunaju so odkrili načrt za napad na sovjctsko posla- ništvo. Napad je bil naperjen proti osebi novo imenovanega ruskega po- slanika Berzina. Napad so hoteli iz- peljati bivši ruski carski častniki. V atero so zapletene tudi neki na Dunaju bivajoči Bolgari. Policija je zaprla več oseb, med njimi bivšega ruskega pod- polkovnika Borodina. p Italijanske 2e!je po novih ko» loniiah. _ Rimski ->Mcssagge"o < piše glede v Ženevi predlagane mednarodne gospodarskc konference, da bi se mo- rala ta konferenca baviti predvsem z razdelitvijo kolonij in sirovin na drzavq, ki jih potrebujejo. Francija, ki ima vse dalje manj prebivalstva, raz- polaga z velikim bogastvom na kolo- nijah in sirovinah, dočim primanjkuje Italiji, ki ima vse več prebivalstva, vseh sirovin in komaj preživlja svoje prebivalstvo. p Kdo podpira Abd-el-KHma ? Iz Aten poročajo, da so politične ob- lasti odkrile in zaplenile na otoku Kriti skladišče orožja in streliva. Orožje se je na skrivaj pošiljalo Abd-el-Krimu v Maroko. Zatrjuje se, da so pri tern tihotapstvu udeležene one osebe, ki so med vojno zalagale s strelivom in orožjem Nemčijo in Avstrijo, da ste se lažje borili zoper aliirane države. p Španska grozodejstva v Ma- roku. Spanske čete, ki so porazile Otmar Michälek: Kako nastane knjiga. Poslušajmo, kaj pripoveduje knjiga sama o svojem postanku ... V podstrešiii sobici velike štiri- nadstropne hiše, daleč zunaj v pred- mestju, je stanoval moj spočetnik. Mlad, nadebudcn pisatelj jc to bil in živel je bolj od idealizma kot od kruha. Kaj borno je izgledalo v njegovi so- bici: trhla postelj, mala mizica in po- lomljen stol, na stcni nekaj starih bakrorezov, po tleh pa razmetane knjige . . . To je bil ves inventar pi- sateljcvega stanovanja. Tu gori, visoko nad drugimi zemljani, je životaril, gle- dal \z malega okenca ponosno in za- iFv0* na P°ulieno vrvenje in raz- g abljal v mislih najtcžjc človeške pro- blerne. Zq dolgo je nosil v sebi načrt vehkega modernega romana, vendar konture so bile še nejasne, motne in čakal je venomer na intuicijo, ki kakor blisk v temni noči razjasni duševni kaos ter izobličuje iz njega veličastno stavbo duševnega dela. Tu, v eni onih nocij brez spanja in miru so ga po- Ijubile muzc ; brez oklevanja je vstal, prižgal malo svetiljko, se vsedel za mizo ter započel svoje veliko delo ,.. Neumorno kakor poletni dež po hudi , suši so mu tekle besede iz peresa ter se na belern papirju razvrščale v stavke in strani. Spodaj pa je počivalo mesto v svojem velikem, trudnem snu in samo žvižg lokomotiv iz daljave je prekinil semtertja vdičastno nočno tišino. V tern razpoloženju so se mu misli kar tako vsipale v pero in ko so ga prvi žarki jutranjega solnca zalotili pri nje- govem delu, je bilo dvoje poglavij do- vršenih. V listi nod torej sem bila spočcia in imenujetn jo lahko noC svojega rojstva. To je bil začetek vsega mo- jega nadaljnega preoblikovanja in prc- snavljanja in red moram; na tej dolgi poti mi ni bilo vselej z rožicami po- stlano . . . Ko je inoj spočetnik pričel svoje na široko zasnovano delo, mu je šlo pisanje kaj brzo izpod rok. Komaj da si je vzel toliko časa, da je stopil na- sproti k branjevki ter si kupilzazadnje bore kronice skromno juzino, kajti pri vsej duševni razboritosti je potrcboval vendar nekoj želodčnega okrepdla za svoje delo. Tako je šlo teden za ted- nom . . . Jtončno, v neki lepi poletni nod je zastavil zadnjo piko in vzra- doščen nad dovršenim delom je na- pisal na zadnji strani rokopisa — bolj iz radosti kot iz potrebe — »Finis«. »Tako«. je dejal sam pri sebi, »sedaj pa stopim k založniku ter mu ponesem plod svojih misli; vesel bo, če bo mogel založiti tako delo.« Ponosno kakor vojskovodja po dobljeni bitki je vstopil pri založniku in držeč rokopis v desnici mu je po- nudil v tisk »roman, ki bo vzbudil splošno pozornost dtajočegaobdnstva.« Založnik je spočetka molče poslušal pisateljeve tirade, le semtertja mu je hušknil kornaj viden nasmešek preko gladko obritega obraza. Končno, ko je pisatelj že razjasnil vse vrline svojega romana ter se nalahno tudi dotaknil skrajno kočljivega vprašanja radi ho- norarja, ga je prekinil z besedami, ki so kakor mrzel curek polile pisateljevo yzhicenost. »Romani nam zastajajo.« je dejal, »polno skladišče jih že imam, ne vem, kam ž njimi. Stroški so ogromnj, denar pa le počasi prihaja nazaj. Težko mi je, se odločiti za to založništvo; premislil si bom .... Sicer pa — pustite rokopis tu, videti hočem, kaj se da napraviti.. .< Skoro bi bil pisatelju vzel vso nado, ko bi ta ne bil preveč prepričan o dovrše- nosti svojega dela. Znova je zastavil vso svojo govorniško silo in tako pie- pričevalno razložil založniku velikanski uspeh tega romana, da je ta po dol- gem preliminiranju pristal na založni- štvo. Vzpodbujen od tega svojega uspeha je pisatelj skromno zaprosil za majhen predujem »a konto«. Založnik ni bil mož trdega srea, poznal je tudi dobro življenske razmere podstrešnih idealistov ter mu tudi v tern ugodil. Tako je dobil moj spočetnik prvo od- pladlo za svoje delo . . . Tu je mej- nik mojega presnavljanja, sedaj se je pričelo ročno oblikovanje moje bist- venosti. Ko je založnik predtal delo in kalkuliral, da je godno za tisk, ga je nesel tiskarju, mu ga predložil ter ga prosil za proračun. Ko mu jc tiskar ustregel, je zra- čunal, po čem bi lahko knjigo pro- dajal in koliko bi mu v skrajnem slu- čaju ostalo čistsga dobička. Nič prav ni bil zadovoljen z računom. Vendar je pustil rokopis tiskarju ter mu na- rocil, da po domači korekturi poslje krtaCni odtisek pisatelju, ki ga bo ta- koj vrnil. Ko je še dolodl naklado, je odšel z narodlom, da naj bo knjiga v treh mesecih zgotovljena. Sedaj je faktor izrodl ves rokopis stavcu in ta — to že moram red — ni posebno lepo ravnal z menoj. S svojimi umazanirni rokanii je prijemal list za listom, do- Stran 2 »NOVA D O B A « SUv 105 rifanske oddeike pri Kudia Taharju in Bed Karrihu, so se vrnilc v Tanger; mesto je bilo slavnostno okrašeno. Pri vhodu v Tanger je pričakoval čete general Primo De Rivera. Izkazale so mu vojaške časti. Španska tujska legija, ki je zmagoslavno korakala v mesto, je nosila na bajonetih odrczane glave Rifancev, ki jih je poklala v Taharju. Ker se nahaja več Špancev v rifanskem ujetništvu, je verjetno, da bodo .Rifanci krvavo maščevali gro- zodejstva španske tujske legije. Celjska ki*onika» c \z stranke. Ker je predsedstvo celjske krajevne organizacije zadržano v sredo dne 23. t. m. zvečer ni red- nega sestanka. Pač pa je prost raz- govor članov in pristašev. c Sestanek organizacije demo- krafske stranke za Celje-okoUco se vrši v četrtek 24. septembra ob 8. uri zvečer v gostilni Nerad v Gaberju. c Ljudsko vseuČlHSče v Celju je imelo v pondeljek 21. septembra v risalni dvorani meščanske šole svoj redni občni zbor. Iz poročila predsed- nika g. vladnega svetnika Lileka, taj- nice gdč. Debelakove in blagajničarke gdč. Zupandčeve posnemamo, da je bilo v preteklem letu 7 predavanj, in da je Ljudsko vseučilišče bilo nave- zano izključno na skromne prispevke članov (75), ki pa niso zadoščali za kritje tekočih izdatkov. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dosedanji velezaslužni in delavni pred- sednik g. vlad. svetnik Ern. Lilek, v ostali odbor pa povečini stari člani, le mesto odstopivšega knjižničarja je bil izvoljen g. strokovni učitelj Cilen- šek. Obširna debata se je razvila pri vprašanju, o čem se naj predava, da se dvigne zanimanje širših slojev, ker se je lani opažalo, da je obisk padel. Želimo prekoristni institueiji dobrih predavateljev in zvestih obiskovalcev. c ObČnl zbor »Glasbene Matlce« v Celju se bo vršil v sredo dne 7. oktobra t. 1. ob osmih zvečer v pro- storih »Glasbene Matice« Slomškov trg št. 10/1 z običajnim dnevnim re- dom. Vabljeni so vsi prijatelji glasbene umetnosti, da se udeležijo občnega zbora v kolikor mogoče velikem šte- vilu. c Solopetje pri »GJasbeni Matf- ci«. Solopetje se na šoli «Glasbene Matice« še ne more poueevati, ker se ni priglasilo dovolj reflektantov. Za slučaj, da se pravočasno javi zadostno število solo-pevcev, se bo pouk lahko vršil. c Nova učna moč na »Glasbeni Matlcl«. Letos je na šoli nastavijena še nova učna moč za vijolinski pouk, gdč. Vida Jerajeva, ki je absolvirala konservatorij v Ljubljani z odliko in se lansko leto izobraževala v Parizu. c Mladinski koncerti In glasbena predavanja se bodo tudi letos vršila na »Glasbeni Matici«, Prvo tako pre- davanje bo v oktobru t. 1. pod na- slovom »Orglje«. Glasbena Matica v Celju ima za letošnje šolsko leto za- nimiv spored glasbenih prireditev. Na to se že danes opozarjajo starši in javnost sploh. Še posebej so prošena ločil širino in dolžino stavka in ko je imel načrt knjige v mislih zgotovljen, je sei na delo. Rokopis je pričvrstil na rokopisno držalo, isto zapičil v svoj črkovnik in začel staviti s polno paro. Coin se je polnil z vrstami in kmalu je bila prva stran gotova. Za njo druga, tretja itd. in v nekaj dneh je stalo na deski 16 stranij — prvi udi mojega bodočega telesa. Ponosno je gledal stavec na zgotovljeno prvo polo in ukazal odtiskaču, naj polo odtisne za domačo korekturo. Odtisnjeno polo je dobil v roke korektor, ki je moje ude precej hudo razmrcvaril. To in ono mu ni bilo prav; tu je manjkala ve- jica, tarn je bila črka postavljena na glavo, da, nekje je bil celo stavek iz- puščen. Ko me je tako zlikal in po- pravil, me je vrnil stavcu. Ta pa ko- rekture ni bil nic kaj vesel. Z glasnim pridušanjem je pregledoval posamezne strani in pri korigiranju je razbijal po črkah kakor čevljar po podplatih in z žalostjo sem mislila na oni lepi čas, ko me je še negoval pisatelj v svoji skromni sobici. Kako vse drugače je ravnal on z menoj, kako me je ljubil, kako se je z vsako žilico svojega bitja oklepal moje bistvenostil In sedaj to brezobzirno, skoraj bi rekla surovo ravnanje z menoj! (Konec pride.) vsa šolska vodstva, da bi šla prire- diteljem kolikor mogoče na roko s tern, da vzbudijo potrebno zanimanje med mladino. c Odmera dohodnine za leto 1925. v mestu Celju. (Davčno okrajno obla- stvo v Ceiju objavlja sledeči razglas): V smislu člena 204 finančnega zakona za leto 1924./25. (Uradni list 43/140 iz 1.1924.) se daje v splošno vednost: 1. V času od 1. do 15. oktobra 1925 bodo v uradnih prostorih davčnega okrajnega oblastva v Celju razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentnega davka za leto 1925. za Celje mesto. 2. Davčni zavezanci bodo ob- enem Se individualno obveščeni s po- sebnim obvestilom o višini predpisa- ne dohodnine in rentnine. 3. Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 30. oktobrom 1925 neodvisno od tega, ali in kedaj je bilo dostavljeno posebno obvestilo. Prizive je kolekovati s kolekorn za 20 Din, prošnje za odmerno podlago pa s 5 dinarjev. c Predpis dohodnine za davčno leto 1925. za Celje deželo. (Razglas davčnega okrajnega oblastva v Celju): V smislu el. 204 fin. zak. za 1. 1924.- 25. (Uradni list št 43/140 iz 1. 1924.) se daje v splošno vednost: 1. V času od 1. do 15. oktobra 1925 bodo v uradnih prostorih prisiojnega davčnega urada in pri davenem okrajnem obla- stvu v Celju razgrnjeni izkazi o pred- pisu dohodninskega in rentnega davka za daveno leto 1925. za Celje deželo. 2. Davčni zavezanci bodo obenem Sc individualno obveščeni s posebnim ob- vestilom o višini predpisane dohodnine in rentnine potom pristojnega občin- skega urada, ki bo vsakemu dostavil tozadevno obvestilo v tekü 8 dni pred razgrnitvijo izkazov. 3. Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 30. oktobrom 1925 neodvisno od tega all in kedaj je dostavilo žu- panstvo posebno obvestilo. Prizive je kolekovati s kolekom za 20 Din, proš- nje za naznanilo odmerne podlage pa s 5 dinarjev. c Dljaška kuhlnja v Celju se naj- srčnejše zahvaljuje za naklonjeno svoto 1200 Din, katero so nabrali gospodje pri obhajanju petnajstletnice svoje ma- ture v Celju. Darovali so gospodje: Hanžič Fran 100 Din, Mirko Detiček 100 Din, Gucek Karol 100 Din, Jezov- šek Vladimir 100 Din, Černelč Oskar 100 Din, Turk Miloš 100 Din, Gro- belnik Davorin 100 Din, Virant Fran 200 Din, Marine Ernst 200 Din, Korun Fran 100 Din. —Vivant sequentes! c Mesto venca na krsto rajnega g. dr. Serneca so darovali Dijaški ku- hinji: Dr. Rihard Bergmann iz Žalca 100 Din in dr. Fran Mayer iz Šoštanja 100 Din. c Mesto venca na grob pokojne- mü dr. Josipu Sernecu sta darovala za celjsko Dijaško kuhinjo 150 Din Joško in Fina Bizjak v Celju. c Slaba kompanlja. V manufak- tunni trgovini Brata Sumer & drug na Glavnem trgu so se dogajale že dalje časa tatvine, ne da bi bilo mogoče zaslediti storilca. V noči od 16. na 17. t. m. pa je bila izvršena večja tatvina v sktipni vrednosti 20.000 di- narjev. Tokrat je postalo vse jasno. Kot storilca sta bila aretirana mož in žena, ki sta kompanjona tvrdke. c Napad na Celjana v Ljubljani. Blizu hotela »Tivoli« pod tivolskim gozdom so pred par dnevi napadli trije neznani moški medicinca Viktorja Cvara iz Celja in so ga z njegovo lastno palico pretepli, da je nezavesten obležal. Neznanci so pobegnili in slu- čajno mimo gredoči ljudje so mu nu- dili pomoč. c Knjigo »Z ognjem In mečem« sem pred pol leta posodil nekemu znancu. Ker mi isti knjige še do danes ni vrnil, ga prosim, da to stori nemu- doma! Makso Res, upravitelj invalid- skega doma Celje. — 934. c Zgubila se je psica 4 mesece stara, istrski brak, bele barve z rja- vimi lisami. Najditelj naj se javi v upravi *Nove Dobe« proti nagradi. — 933 c Jesen |e tu. Včeraj je bil prvi jesenski dan. Solnce je stopilo v zna- menje tehtnice in je zopet prišlo do ekvatorja. Dan in noč sta bila zopet enako dolga. Zelenje rumeni, solnce medli, narava in vse življenje peša. In v svoji rahli bolehnosti je narava tako ljubka, da nam je težko pri misli, kaj bo ... Ražširiajte „Novo DobcH Slavnosti na Loveenu. Listi objavljajo izčrpna poročila o triumfalnih svečanostih na Cetinju in na Lovčenu povodom slovesnega pre- nosa zemeljskih ostankov škofa, vla- riarja in pesnikn Petra Petroviča Njegoša. Že ob 4. uri zjutraj so v pon- deljek naznanili topovski streli in zvo* nenje pričetek svečanosti. Öb 5. uri se je brala v cetinjskem samostanu služba božja. Ob 6"50 sta se prikazala kralj v uniformi gardnega polkovnika in kraljica v črnogorski narodni noši. Ljudstvo ju je navdušeno pozdravljalo. Po končani službi božji . so odnesli kralj, patrijarh in škofje krsto iz cerkve, kjer so jo prijeli ministri in odnesli do lafete. Nato se je formiral impo- zanten sprevod in se pričcl pomikati proti Loveenu. Kralj je spremljal sprevod v avtomobilu do periferije mesta, od tarn pa je kraljeva dvojica nadaljevala pot po novi cesti na konjih. V sprevodu so bili tudi ministri, ge- neraliteta in drugi odločniki. Ob 11. so svečano položili krsto v grobnico. Obred je trajal celo uro. Kapcla je zgrajena iz navadnega belegakraš- kega kamna in hna napisano na fasadi, da jo je kralj stleksander zgradil na lastne stroške in da počivajo v njej ostanki škofa Njegoša. Po svečanostih sß je vršil obed v Ivanovih Koritih. Zvečer so bile v gledališču razne predstave s prizori iz Njegoševega »Gorskega venca«. V torek je bil pregled čet, potem sprejem odposlanstev ljudstva, a po- poldnc banket, ki se ga je udeležilo nad tisoč oseb. Takega slavja Črna gora še ni videla. Velikanske množice ljudstva so kraljici in kralju povsod po deželi, zlasti pa na Cetinju, kjer je bil rojen kralj Äleksander, vzhičeno vzklikale. Grobnica vladike Njegosa je stala že pred vojno na Loveenu. Za časa okupacije med svetovno vojno pa je dal avstrijski poveljnik Weber grobnico odpreti in prinesti Njegoševe kosti v neki samostan na Cetinju, kjer so va- rovali krsto z veliko skrbjo. Avstrijci so položili Njegoševe kosti vpreprosto leseno rakcv in jo zabili z velikimi žeblji. To rakev so sedaj položili v novi sarkofag. Značilno je, da je avstrijska vlada po svojem zastopniku v Belgrada iz- ročila našemu zunanjemu ministru ro- kopis »Gorskega venca« od vladike Radeta Njegoša. Ta originalni rokopis se je nahajal v dunajskih državnih arhivih. Za ta rokopis so se med našo in avstrijsko vlado vršila dolgotrajna pogajanja. Dunajski državni arhiv je vrnil to delo, ki je bilo svoj čas za časa okupacije odneseno na Dunaj. Ši7«om domovine* š Do leta 1926. ne izdajajo pot- nlh llstov za Amerlko. Ameriški kon- zul v Beogradu je ministrstvu za so- cijalno politiko izročil seznam oseb, ki dobe potni list za Zedinjene drža- ve severne stmerike v dobi od 1. ju- lija 1925 do 1. julija 1926. Seznam vsebuje 210 oseb, ki so prosile za potni list že pred letom dni, dvema ali tremi leti, pa so šele sedaj prišle na vrsto. Med temi so 104 Jugoslo- veni, 106 pa je Nemcev in Madžarov iz naše države. Ministrstvo za soci- jalno politiko pred 1. julijem 1926 pot- nih listov ne bo izdajalo; izvzeti so le oni, ki potujejo izven kvote kot turisti, dijaki in žene ameriških držav- ljanov. š Iz državne službe, Premeščena sta od srezkega poglavarstva v Gor- njem gradu k velikcmu županu mari- borske oblasti kanclist Alojzij Podbu- kovšek, od velikega župana maribor- ske oblasti k notranjenm ministrstvu pa okrajni komisar Fran Verbič. Na lastuo željo je vpokojen okrajni ko- misar Franjo Rodošek. š Osebna vest. Mesto upravitelja hiralnice v Vojniku je prevzd g- Janko Jerala, doslej upravitelj pri Inspektorju ministrstva narodnega zdravja v Ljub- ljani. š Sllkar Ante Trstenjak, Ijuto- merski rojak, ki jc doscgel v Parizu nepričakovano velike uspehe, obišče V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapefrnka gosp. Silbersteina. na povratku v domovino Sicilijo, Sar- dinijo in vsa večja mesta Italije. Doma priredi več razstav, nakar se zopet vrne v Pariz. š Žalostna smrt. Na Pristav^ pri Mestinju se je zastrupil tamošnji trrjovcr z jajci g. Emerik Suppanz. Rajnik ie bil prej avstrijski kavalerijski oficir in se je po prevratu začel baviti s trgn- vino. Nekaj Časa je šlo izborno, a sedaj so drugi časi. Zaslužka ni bilo več takega in mozu je že tako predlo, da so ga celo že za davke rubili. To ga je tako zadalo, da je Sel raje v smrt. š Jugoslovenski zdravnikl na študljah v Amerlki. Na račun Rocko- fellerjevega instituta študirajo sedaj v Zedinjenih državah ti-le jugoslovenski zdravniki: dr. Valentin Meršolj iz Ljub- ljane študira epidemiologijo v Balti- moru, dr. Berlot iz Zagreba priprav- ljanje serumov v Bostonu, dr. Uros Ružičič iz Plevlja otroške bolezni v Bostonu, dr. Pejic iz Vojvodine histo- lo^ijo v Ann Arborju, dr. Amalija Si- menc \z Ljubljane bakteriologijo v Ai bang in dr. Radoje Tomič iz Požo- revca higijeno in bakteriologijo v Baltimoru. š KakosmoneprJpravljeni! »Slov. Narod« pise, kako se Avstrija stra- tegično pripravlja proti naši državi. Posebno cesta z Obirskega v Korte je za nas jako opasna, ker z gor, ki ogrožajo Korte, lahko Avstrijci žc ? navadnimi topovi obstreljüjejo Ljub- Ijano, saj se vidijo te gore ob Konii že s Celovške in Dunajske ceste. Ime- novana cesta je zgrajena, da v slu- čaju kakšnega zapleta razbremeni cestno progo Železna Kaplja — Bel?.. Nemci imajo torej že sedaj tri ceste na našo niejo in se pripravljajo, da zgrade še cesto iz Beljaka v smeri proti Ratečam na Petelinjek in baje tudi na Pastirhov vrh iz Želczne Kapljc- In mi? Naša država ne smatra niti za potrebno, da bi vzdrževala sedanje ceste! š Prvi ženski državni pravdntk. Pred sarajevskim sodiščem je pri neki razpravi nastopila gdč. dr. Iličeva kot državni pravdnik. To je prvi slučaj, da je v naši državi nastopila ženska kot državni pravdnik. V Zagrebu se jc nedavno raxvila ostra debata med pravniki, sme-li prevzeti žena-pravnica funkcije državnega pravdnika. š Novi motorni čolnl za našo flnančno kontrolo. Komisija finančne- ga ministrstva je odpotovala v Kra- ljevico, da prevzame skupino novih motornih čolnov, ki so se zgradili v ladjedelnici v Kraijevici. Novi čolni so tipa »Ivana Crnojeviča« in nekoliko manjši nego čolni, katere je naša dr- žava prejela od Nemčije. Novi čolni se uporabijo za finančno kontrolno službo na morju. š Smrtna obsodba v Osjeku. Osješko sodišče je obsodilo na smrt 23-letnega Ivana Bacmago, ki je iz ljubosumnosti ubil svojo ženo. š Bančni ravnatelj pobegnil. Rav- natelj banke Manojlovič & Co. v Srbo- branu v Vojvodini Manojlovic je po- begnil, ko jc bil osleparil več belgrai- skih trgovcev za 5 milijonov dinarjev. Manojlovic je bil v avstrijski armadi feldvebel, to pa mu je bilo premalo in zato se je oprijel trgovine, kjer je imel v prevratnih letih lepe uspehe. Ko pa je bilo koncc lepe in prijetne konjunkture, se je pripeljal v Beograd in sklcnil tarn z raznimi trgovci in bankami velike žitne kupčije, za katere je prejel plačilo naprej v znesku nad 5 milijonov dinarjev. S tern denarjom je sedaj pobegnil. Oškodoval je tudi neko francosko družbo v Beogradu. š Strašna toča na otoku Hvaru. Pred nekaj dnevi je razsajala na otoku Hvara katastrofalna nevihta z nalivorn in točo, ki jc popolnorna unicils ves letošnji pridelek. To je letos že tretji slučaj, da je toca napravila na Hvaru ogromno škodo. Ljudstvo je popolnoma obupano in prosi državne oblasti za pomoC. š Radi 30 Din pe§ iz Like v Banal. Novosadska policija je prijela pastirja Rada ftadakoviča, ki se je brez sred- stev potikal po Novem Sadu. Pri za- slišanju na policiji je izjavil, da je bil v Veliki Kikindi pri svojih sorodnikih, ki mu dolgujejo 30 Din in da je šel po ta denar. Sedaj se vrača zopet peš v Liko. Policija, kateri se je zdela ta izjava malo verjetna, jc obdržala Ra- dakoviča v zaporu in uvedla poizvedbe glede njegove identitete. SVrv, 105 »NOVA DOB A« Stran3 š Smrt vsled strele. Med nevihto, ki je te dni divjala po Hercegovini, je udariia strela v hišo posestnika Save Miletiča v Alostarju ter ubila njega in njegovega sina. Hišo je požar do tal uničil. š Zopet prijet tihotapec saharina. V torek popoldne so carinski organi v dunajskem brzovlaku v kupeju II. razr. zaplenili nad 5 kg saharina. Saharin je bil v majhnih zavojčkih skrit pod okni. Edtni potnik, ki se je nahajal v tem kupeju, zanika krivdo, vendar je bil aretiran in predan oblastim v na- daljno postopanje. š Dve nevarni taticJ. Zagrebška policija je zaprla neko Marijo Gržetič in Danico Frankovič iz Voloskega. Obe ste kradli zlasti v Italiji. Udinjali sts ste se navadno kot služkinji. Največjo svojo tatvino ste izvršili v Milanu, kjer ste odnesli neki gospe Barci vrednosti nad 100.000 lir. Ukradeno blago ste pošiljali v Zagreb, kjer ga je njihova pomočnica Zora Vlah prodajala. Po veliki tatvini v Milanu ste pobegnili v Trst, pred tržaško policijo pa v Za- greb, kjer so ju sedaj prijeli. š Poskušen samomor Siovenke y Omlšlju. Pred nekaj dnevi so potniki na ladji »Vitezič« opazili nenavadno potnico. V I. razredu je sedela ženska, ki je polagoma metala svoje stvari v morje. Najprej je vrgla dežnik, nato neko knjižico in razne papirje, končno pa svojo ročno torbico. Potniki so z začudenjem opazovali početje žene, kateri se je omračil um. Prišedši v Omišalj je rieznanka takoj odšla v Nji- vice in se nastanila v hotelu, Drugi dan je odšla v Sv. Vid. Okoli ll.ure so jo zalotili v nekem gozdu orožniki v trenotku, ko si je zadrgnila vrv okoli vratu z namero, da se obesi. Orožniki pa so jo pravočasno rešili smrti in jo aretirali. Na orožniški postaji je po- vedala, da je Äna Bergant, poštna uradnica v pokoju in doma iz Ljub- jjane. Bergantovo so nato odpeljali v Sušak. Podatkov o njej niso mogli zvedeti, ker je kazala znake omračenja uma. Pridobivajte nam naročnikov ali nam pa na dopisnici pošljite naslove znancey, o katerih mislite, da bi si list naročili. S tem si ne nakopljete nikake dolžnosti. Olnar v Curlhu dne 22. septembra dne 23. septembra 9*21 9*20 (»AvalaO Devlze v Zagrebu Dne 22. septembra: Dunaj 78775-797-75 Berlin 133375—133475 Budimpešta 0-0785—0*0795 Bruselj ~— Milan 230—232'4 London 272 1/8—274-1/8 New-York 55-9872—56'58 Pariz 264—268 Praga 1659—1679 Curih 1084—1092 Dne 23. septembra: Dunaj 788'75- 798 75 Berlin 1335—1345 Bruselj — Milan 22983—232*23 London 2723/8—2743/8 New-York 5602—56'62 Pariz 266.91—270-91 Praga 166'40—16840 Curih 10849—10929 ________(»Avala«.) Ppoti odebclosti tSXm äsä »Vilfanov čaj« ÄSÜ0 - Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 240. A. č s Ljudska prosvef a. 1 Lepa nova pesmarica. Izšla je v samozaložbi zbirka »30 troglasnih mladinskih zborov«, katere je zbral in harmoniziral ucitelj Ciril Pregelj v Celju. So to večinoma narodne pesmi, in sicer 16 slovenskih, od katerih se bodo zlasti koroške rnladini najbolj priljubile in 9 hrvatskih oziroma srb- skih. Knjiga je namenjena v prvi vrsti mladini osnovnih, meščanskih in sred- njih šol, dobrodošla bode pa tudi ženskim zborom. Ker ne presegajo pesmi glasovnega obscga mladine in ker je harmonizacija naravna in v narodnem tonu pesmi ne bodo delalc mladini posebnih režkoč. Zunanja oprema knjige je prav okusna, tisk lep in razločcn. Knjiga se po vsebini in po zunanjosti priporoča. Cena iz- vodu je Din 20'—, po pošti Din 22'—. Naroča se pri izdajatelju. 1 »Pri strict! zdravniku na kme- tlh« se imenuje od P. H- prevedena knjižica M. Oker-B!oma, ki sku§a s povesticami iz živalskega življenja tol- mačiti dečkom skrivnost postanka živ- Ijenja in pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vsebino in pomen broSure odlomek iz predgovora, ki veli: Če si hočejo starši v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo natančno opazovati njega razvoj ter ga pravočasno na- vajati, da se tudi v tem obrača na nje za svet. Važno je namreč, da ne zamude pravega trenutka, sicer jih lahko škodljivi vplivi prehite, napravijo otroka boječega in nezaupljivega na- pram njim. V pouku o spolnih zade- vah bi se morali vedno držati pravila: Bolje eno leto prezgodaj kot eno uro prepozno. — BroSura stane Din 7'— in se dobi v Zvezni tiskarni v Celju. Spoi*t» s Prvenstvena tekma S. K. C, — S. K. Atletik: 5:0 (2:0), V nedcljo, dne 20. t. m. sta se srečala po dvo- letnetn presledku na igrišču »Pri Skalni kleti« stara rivala, da preizku- sita svoji deloma z mlajšimi mcčmi izpopoljeni postavi v častni borbi za prvenstvo celjskega okrožja, kateremu sledi v spomladi finale za prvenstvo Slovenije. Kakor je bilo pričakovati je prožila igra tipično sliko«prvcnstvenih tekmovanj: Brezobzirno borbo za zmago, katera se je na mahe izrodila v preoster tempo tako, da je bila po- gostoma potrebna intervencija sod- nika, ki pa je imel vkljub težki nalogi igro dokaj dobro v rokah. Petnajst minut pred iztekom regularnega časa je moštvo fltletike demonstrativno od- stopilo, kar pa klubu nikakor ne služi v čast, ker je s tem pokazalo izrazito nedisciplinamost in nerazumevanje podsaveznih pravil za prvenstvo tekme ter pomanjkanje sportnega čuta sploh. Potek igre: V prvem polčasu odprta, precej nervozna igra z izmeničnimi napadi; na strani Ätletikov mahoma lcpe kombinacijske poteze, ki pa jim ne prinesejo nobencga uspeha. Sport- nemu klubu se posreči po Popoviču doseči vodstvo ter malo pred koncem tega polčasa povišati rezultat s pra- vilno diktirano enajstmetrovko na 2:0. V drugem polčasu najpreje lahka premoč S. K. Celje, katera pa postane vse bolj izrazito taka, da se igra proti koncu tega polčasa večinoma na nasprotnikovi polovici. Trije drugi goli so zaslužena nagrada boljšega moštva. — Med igro je prišlo neko- likokrat do neljubega prerekanja med nasprotnimi igralci, pri čemur so se odlikovali posamezni igralci Ätletike z izrazi, ki nikakor ne gredo na sportno igrišče in ki dajajo žalostno spričevalo o njihovi pomanjkljivi sportni in splošni vzgoji. Tudi publika se je vedla precej nedisciplinirano, skušajoč z neprestanimi hujskajočimi klici vpli- vati na potek igre, zlasti kadar je bil S. K. Celje v napadu. Konstatiramo ta žalostni pojav s priporočilom, da se tisti izmed publike, ki se ne znajo premagovati ter si najbrže domišlju- jejo, da iniajo privilegij ovirati igralce in sodnika pri igri, v bodoče tekem rajše ne udeleže. Listnica. Boris, Celje: Oglasite seprinas! Zavarovalnice In požlgl: Predali smo spis upravi. Ce želite oglas, se javite ! Vellka prodaja damskth plaSJev! Trpežni športni Din 400"-, modni Sevjot 550--, velour la. 6oO-, velour lala 720'-. Kladki suknenl 800'-, fini inodno-sukneni 900--, MODELI velour z »Biberette« kožo 1020-, modno sukno z »Electrik« 1330-, Eskimo velour sPanterkanin 1650*-, najnovejši modeü s Chinchilla opusom 2600--, 30001- y ve- lctrgovini R. STERMECK1, Celje. Cenik zaston. Vsak kupec dobi clarovnico. X ÜHAmn/i iz useh pudnihog 11VIIIVIJ |ja na dorn FR. JUST, CELJE, Aleksandrova nl. 4. Plačilo tudi na obroke. Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih $ „Novo Dobo" 0 Veliko ftveftio skladi&če, be- tonipano s pripravnirn vhodom za vozove, eventuelno tudi za avto-garažo, setakoj odda. Zavodna68(Pri čolničku). Jakob Kovač, krojaski mojstes», Cefije, RazBagowa ulica 6« Cenj. strankam sepriporočaza izdelavo vseh vrst oblek do najfinejäe iždelave. Vsakovratno češko in angleSko blago stalno v zalogi po zmernih cenah. Zanesljivemu uradniätvu dajem tudi 5 na obroke. 1 Tirnež zajamčeno čist, dvakrat kuhan, 22 Din 1 kg, lake, terpentin, brunolin, Spirit, kit, barve, Copiče itd. nudi najceneje tvrdka Franc Öuk, Celje, 10 Ppešes-nova ulica 5. 10 Dijakinja išče 2-2 stanovanje pri boljši družini, katera ima že eno dijakinjo iz prve trgovske ali Četrte meščanske Sole, Uoošteva se v prvi vrsti soba z električno razsvetljavo in oddeljeno za dijakinji. Ponudbe z na- vedbo pogojev hrane in cene je poslati na upr. lista pod značko »dobra hrana«. tBRIDniCI ROŠIOmflD (Prešernova ulica 19) se brijete in strižete najceneje» Pozor dijaki in delavci! Večja množina svinjskega gnoja se poceni proda, po vozovih ali cela množina skupaj. Vpraša se v tovarni bonbonov PINTER & WEBER, Zagrad 3 pri Celju. 3 Oglašujte! Izredni občni zbor Trgovske zadruge „Sloga" v Celju se vrsi dne 29. t. m. ob 8. uri zjutraj v pisarni gospoda ANT0NA FAZARJNCA. Dnevni red: 1. poročilo o likvidaciji, 2. reasumiranje bilance, 3. sluČajnosti. NAČELSTVO. ¦ ¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦BiaBHBBBHBBniaBHaBHHgEaBHaHBHBnHKHBaBaiiBaiaDiaBB \ Jugosloyanska hranilnica in posojilnica v Celju. l l Pisorna: glchsandroua ulica St. t : 9 0 o Hranilne vloge obrestuje stalno po 8%. vloge prot» odpovedi pa višje m S" 5 ¦ po dogovoru. Uraduje vsak dan. 1 { ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦niBBBBBBiBistiittHMNaiaiiiagaiHiHi^aHHii......¦» OGLAS. Na osnovi naredjenja Komandanta Dravske diviziske obiasti li broi 12155 od 15. sept. 1925. g. održače se na dan 11. oktobra 1925. g. u 10 Ca- sova pre podne u komandi 39. peSadiskog puka u Celju javna usmens Säcitacija (direktna pogodba) za nabavku i isporuku artikala ljudske hrane i to: (6000) šest hiljada kg pasulja (fižola) (2000) dve hiljade kg pirinča (riža) (3000) tri hiljade kg kukuruznog griza (zdroba) (1500) jednu hiljadu pet stotina kg makarona (2000) dve hiljade kg svinjske masti (10.000) deset hiljada kg slatkog kupusa (zelja). Propisani uslovi mogu se videti svakog radnog dana u kancelarijt blagajnika 39. pe5ad. puka. Kaucija 5% polaže se na dan licitaciie dolOCasova pre podne n? kasi 39. peSad. puka u Celju. 1z kancelarije komande 39. pešadiskog puka bro! 9336 od 15. sept. 1925. godlne. Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, ¦ so predpogoj nravnosti I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%• Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. gy» Pri naložbi zneska po 20 Pin se dobi |bF* nabiralnik na dom. -^pg -^W "TPI Jatnstvp za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Iz malega raste veiiko! Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 105. Telefon 8tev.75 in 76 Podružnica PoŠtnlček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delaiškaglavnicainrezerve GGIftPAlfll V Ljlll)ll«llli DelniSka glavaica in rezcrve Din 60,000.000- • * Din 60,000.000 ~ Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec. Podpužnioe Aflencija Legatee Brežtce, Crnomeli, Gorica, «ranj, As arlbor, Metl&ovlč, Nova Sad, Ptus, Sarajevo, Split, Trst. Sprefema Vloge na Rltjižice In lekočt 9538 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račltn protl ugodnemu obrestovanju 9$3^S valut in dovoljuje vsa&OVrstne kredlte. Ppodaja specke diräarirxie x»a,z:x»edLift.e lotex»ljci- Otvarfa aKredltive in Izdafa Kredltna plsma za lu- in inozemstvo. ¦ | vsako sredo in soboto | 1sMäSäi6äSMSi6ttSMSmSmmSäm^^ „IN KR A" ,pr°daja. I-------------------------------------------------------------1 D. CeHinS & Gomp. lastnega «delka na stojnicf, Olavni trg, Celje. Ceije, Vodnikova ulica. 3-3 SlVwZC LCoplJC KUpUjW Velika izbira vseh Radi gotovih vzrokov zaCasno ne smem »%««•«» vAlA7ffflMiAi*nsi prodajati na stojnici. — Naročila za Pariia V©ieZgailiarm& vrstKravat. veanono- vse vrste pietenin po meri in izbiri DARFDTTlYFfll CPT 1W VOSti od najcenejših do barve \z prvovrstne volnečešketvornice W^%^M3M^a\M. mJM.M*smM.m4i VUliJLtfo 60 najfinejših kvalitet. 22 Tiberghien Fils Trendinf 9~~9 Cene konkurenčne! J8M0 y \^\n\ Voduf^OVa ttlka. _ Pupllai»üOwaiHm te fnwiMrtWPtotott ctonarnl xavod oaljttkega mesta Mestna branilnlca celjska trt&tlm drasemla magotttvmk Vfdaost nunrvnih takindov aid «BKH» »$tOÖO.OOO»~. 2a hranftn© vtofja JamSI masto GsQo 8 celim svojim premozeiijem ta i m avojo davčno raočjo* ZaKva.lLL. Ob prebridki nenadni izgubi, smrti dragega nepozabnega gospoda dr. josipa Serneca izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili svoje sožalfe ali ga spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, velikemu županu dr. Pirkmajerju, zastopnikom raznih oblasti, šol in društev, častniškemu zboru, Sokolu, Orjuni in lovski skupini. Iskreno zahvalo izrekamo pevskemu zboru »Glasbene Matice« vv Mariboru, »Celjskemu pevskemu društvu«, godb. društvu »Drava« iz Maribora in »Železničarski godbi« v Celju za krasne žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu daro- vali cvetje in vence v zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se cenjenim gg. govornikom : ravnatelju Smertniku, županu dr. Hrašovcu, ministru v p. dr. Kukovcu in nadzorniku Černeju za presrčne govore,' s katerimi so se poslovili od dragega pokojnika. Naj v miru počiva in njegov spomiri naj Živi v naših srcih! Celje, dne 22. septembra 1925. Žalujoči ostali. Tiska in izdaja Zveina tiskarna v Celju, Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Celju. Urejuje Vinko V. Gabero v Celju.