\ VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 Leto I. BUENOS AIRES, 17. FEBRUARJA 1934 31 — Retiro 5839 štev. 22 NAROČNINA: íá Juž. Ameriko in začelo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH KRVAVI BOJI NA DUNAJU IN V DRUGIH AVSTRIJSKIH MESTIH Socialisti so se z orožjem v roki uprli proti vladi, ki je na fašistični pritisk odredila razpust socialno-demokratske stranke - Hudi spopadi v Linzu, na Dunaju iiivv Gradcu -Bombardiranje delavskih stanovanjskih hiš - Ogromno število mrtvih in ranjenih Dollfussov boj proti nacionalnim socialistom ter napetost v odnoša-jih z Nemčijo sta v zadnjih mesecih potisnila v ozadje notranje spore v avstrijski republiki, kjer se je že več let bil oster boj med socialnimi demokrati ter heimwehrovci, avstrijskimi fašisti pod vodstvom kneza Starhemberga, močno razširjenima strankama, ki sta že pred mnogim časom organizirali svoje oborožene oddelke. Nevarnost "Anschlussa", to je priključitve Avstrije k Nemčiji, je bila močno narastla, ko je nacionalno socialistično gibanje v Avstriji dobilo novih pobud ob nastopu Hitlerjevega režima v "raj-hu". Dollfuss je tedaj začel klicati vkupe vse one avstrijce, ki se proti-vijo združitvi obeh držav, s katero bi se sedaj neodvisna avstrijska republika spremenila v nesamostojen privesek povečane nemške države. našli svoje oborožene zaščitnike. V pr. z dohodki, ki jih je dobila od j skega velemesta prinesle posledice zadnjem tednu, ko se je spor z Nemčijo vsaj konsolidiral, če že ne ublažil, so se fašisti pripravili na odločilni boj. Močnega zagovornika so imeli tudi v vladi, v osebi svojega pristaša majorja Feya, ki opravlja posle podkancelarja. Fey je pretekli teden imel proste roke, ker je Dollfuss odpotoval v Budimpešto na razgovor z madžarskim ministrom Goembesom, pa je to priliko temeljito izrabil. Na Tirolskem so se ! heimwehrovci polastili vseh državnih uradov, na podoben način so na- i stopili tudi v drugih avstrijskih de- ¡ želah. dočim je Fey pripravil ofen- i živo, ki naj bi izpodrinila sociali- ! stične oblasti z Dunaja ter pripra- i vila soc. demokrate ob sleherno moč j tudi v drugih avstrijskih mestih. davka na gradnjo hiš, sezidala celo i svetovne vojne ter gospodarska kri vrsto modernih stanovanjskih kom- | za. Seveda pa je občinski davčni vi-pleksov za delavske družine. Poskr- j jak izstiskaval iz boljše stoječih slo-bela je, da so se z denarjem premo- jev vse, kar se je le dalo. In to je žnejših slojev, ki so si postavljali j jačilo socialistične vrste. Na drugi strani pa so si heimwehrovci osvajali simpatije onih ljudi, ki so morali nositi stroške tega socialnega skrbstva, tako široko zasnovanega. Knez Starhemberg je proglasil, da hoče uvesti korpora-cijskr sistem po italijanskem vzorcu, pa torej ni čudno, da je našel veliko oporo v industrijalcih, pod-j jetnikih in kapitalistih v splošnem, i Saj se zavedajo da bi takšen sistem | temeljito obračunal s pravicami de- I lavstva. i ■ Ko se je Dollfuss vrnil v petek na Dunaj, je našel svojega name-1 stnika Fe.va zelo zaposlenega. Fey je trdil, da je policija odkrila veliko marxistično zaroto proti vladi in Pretekli četrtek zvečer so policaji in heimwehrovci vdrli v prostore, To Dollfussovo politiko ¡jo takoj pod- j kjer ima socialistiina stranka svoj t Dollfuss prli heimwehrovci, avstrijski fašisti,! sede- ¡zvršili so preiskavo, zasedli lastne hiše, zgradila velika stano- ¿a je treba radi tega takoj nasto ki so proti združitvi z Nemčijo, pod- i fjgkarno socialističnega glasila "Ar- vanjska poslopja za preprosto ljud- Piti proti soc. demokratom. Verjet prli so jo krščanski socialci, a tudi ^eiter Zeitung" ter urade strankine- stvo' in sicer v skladu z najmoder- no je, da se je skušal Dollfuss še ne socialisti ji niso nasprotovali, saj : vodstva .Naslednjega dne je vla- nejšimi načeli gradbene tehnike, koliko upirati, končno pa se se je so videli, kako so njihovi somišlje- j da -e objavi]a poročilo, v katerem niki v „rajhu" našli v Hitlerju svojega najhujšega in nad vse brezobzirnega sovražnika, ki je močno organizacijo socialnih demokratov je zagotavljala, da je bilo najdenega tekom preiskav mnogo orožja. To je bil uvod za nadaljnje ukrepe, katerih namen je bil zatreti socialno Nekateri izmed teh kompleksov so | le vdal fašistovskemu pritisku, lepe in organizirane ter nekako sa- V ponedeljek je izbruhnilo. Vla-mostojne delavske naselbine, ki so j da je objavila naredbo o razpustu zaslovele radi svoje modernosti in j socialistične stranke, razpustila je uničil v par dneh z ognjem in me- j demoi-ske državi, med temi pred vsem j hVOjjh uspešnih prizadevanj za iz- i Tudi na drugih poljih je mestna stranke. Boj se je kmalu razširil na Francija, Mala antanta, pa tudi I- | boljšanje socialnega položaja du- uprava skušala blažiti gorje, ki so vse mesto, kmalu pa tudi drugam in talija in, kolikor toliko, Rusija, do- j najs]c€ga proletarijata. Tako je na ga med delavsko ljudstvo dunaj-1 pred vsem na Dunaj in Gradec. O-čim se zdi, da je Poljska ubrala v zadnjem času povsem druga pota. Avstrijski fašisti, to je heimwehr- j ovci, pa le niso pozabili na svoje i stare domače nasprotnike, na socialiste, in so že več mesecev pritiskali na Dollfussa, naj nastopi proti j "marxizmu", kateremu očitajo, da ' je spravil državo "na rob propasti". I Izgleda, da se je Dollfuss nekoliko j upiral tem zahtevam, vsaj v začetku, a, pozneje so se začele širiti vesti, da bo dunajska vlada nastopila pro- j ti socialistom. Knez Starhemberg I je takšen nastop odločno zahteval na ' javnih zborovanjih in je tudi začel , groziti, da se bo njegova organizacija postavila proti vladi, če kance-lar ne bo poslušal njegovih zahtev, j V glavnem se je tu začel boj med delavskim slojem, ki si je od pro- j glasitve avstrijske republike pa do i danes priboril marsikatero pravico, I ter med onimi sloji, katerih koristi so v odkritem nasprotju S sociali- ' stičnimi in ki so v heimwehrovcih „Karl Marx Hof", skupina modernih stanovanjskih poslopij za delavce, ki jih je zgradila dunajska občina in kjer so se vršili krvavi boji med socialističnim Schutzbujndom ter policijo, vojaštvom in heimwehrovci. V poldne so socialisti proglasili splošno stavko za vso Avstrijo, spor med socialisti in vlado pa je v par urah zadobil obliko prave državljanske vojne. Oddelki Schutzbunda so zasedli važne strategične postojanke ter se vgnezdili v delavskih okrožjih, kjer so se pripravili na odločen odpor proti vladni policiji in vojaštvu, ki je že prvi dan poseglo v boj. Proti upornikom je Dollfussova vlada nastopila s skrajno odločnostjo in brezobzirnostjo ter poslala proti njim ne samo policijo in pehoto, marveč tudi topničarje, oklo-pne avtomobile in letala Schutzbun-dovci so bili namreč močno oboroženi; razpolagali so ne samo s samokresi in puškami, marveč tudi z ročnimi granatami in s strojnicami. Vgnezdili so se v močna poslopja, zidana v cementu, zgradili barikade na nekaterih ulicah ter se utaborili v strelskih jarkih. Najhujši spopadi so se dobojevali na Dunaju v delavskih okrožjih in naselbinah, kakor na pr. v. Florids-dorfu in okrog Kari Marx Hofa. j Tu, pa tudi v mnogih drugih krajih, je topničarstvo obstreljevalo iz havbic postojanke upornikov. Kari Marks Hof, čigar sliko prinašamo, so morali socialisti po hudih bojih izprazniti, a so ga pozneje, ko so dobili nova ojačenja, spet vzeli v naskoku. Krvav boj se je bil tudi okrog Delavskega doma, kjer so se socialisti krčevito branili ter so poslopje zapustili šele, ko je bilo že močno porušeno radi večurnega bombardiranja. Vladne čete so poslopje zasedle, a so ga kmalu za tem pognale v zrak z dinamitom. Nešteto drugih podrobnosti prinašajo poročila z Dunaja in drugih mest, a preobširno bi bilo, ko bi jih hoteli navajati, pa makar samo najvažnejše. Celé bitke so se vršile V raznih krajih na Štajerskem, kjer imajo socialisti v industrijskih krajih mnogo pristašev. Kakšen je danes resnični položaj v Avstriji, ni mogoče razbrati iz poročil. ki prihajajo iz Evrope. Vlada trdi, da popolnoma obvlada položaj ; vesti, katerim se je posrečilo izbegniti cenzuri, pa zatrjujejo, da še boji še vedno nadaljujejo. Nekateri celo zagotavljajo, da pripravlja-jc socialisti pohod na Dunaj in da zbirajo v to svrho svoje pristaše, ki so precej dobro oboroženi in številčno močnejši nego vladne čete in heimwehrovci skupaj, le da nimajo topov, s katerimi pa razpolaga vlada. Vlada je takoj proglasila preki sod in je sploh nastopila z vso brezobzirnostjo . Mnogo socialistov, ki so jih zajeli, je bilo takoj obsojenih STANKO KOSOVEL: SLOVENSKA KULTURA V JUGOSLAVIJI (Konec) J Književniki se ločijo po svetovno nazorskih smerih v glavnem v katoličane, ki bi jih lahko imenovali dominsvetovce, v knjižlvnike Zvo-novega kroga in v marksistična usmerjene literate .V prvi skupini so poleg Izidorja Cankarja in njegovih prvih sodelavcev (Majcna, Bevka, Velikonje in Lovrenčiča) vidni Anton Vodnik, Tine Debeljak, Bogomir, Magajna, Jože Pogačnik in drugi. V skupino "Zvonovcev" (ki pa se je razcepila, o čemur bo govora pozneje) lahko prištevamo: Frana Albrech-ta, Alojza Gradnika, Iga Grudna (pesnika neodrešenega Primorja), Stana Kosovela, Janka Glaserja, A. Debeljaka, Budala-Pastuškina, v novejšem času še Antona Ocvirka. V tretji skupini so — čeprav ne idejne skupaj: Kožar, Tone Seliškar, Kreft, Čufar itd. Prozaisti vseh smeri so v tem pisateljskem rodu: Juš Kozak, avtor velikega romana Štentpeter", Jože Pahor, pisatelj "Medvladja" in "Serenissime", Ivan Zoreč (Domačija ob Temenici, Beli menihi), med najmlajšimi: Ludovik na smrt in nekateri so bili že obešeni. Med temi je tudi inž. Weissel, poveljnik ognjegascev v Floridsdor-fu, ki se je bil postavil na stran socialistov. Izgleda, da je padlo v dosedanjih bojih od 1500 do 2000 oseb, med njimi tudi ženske in otroci. Vladni to-pničarji so namreč vztrajno bombardirali tudi delavska stanovanjska poslopja, v katerih so se bili nastanili schutzbundovci s svojimi strojnicami. Nekatera izmed modernih poslopij, ki smo jih zgoraj na kratko opisali, so močno poškodovana. Poročevalci tujih listov pravijo, da so se tudi ženske udeleževale bojev ter da so svojim možem nosile municijo in jedi, na policijo pa metale goreče oglje in vrelo vodo. O številu ranjenih se tudi še nič gotovega ne ve, a je verjetno, da jih mora biti na tisoče. Krvavi dogodki v Avstriji so izzvali pozornost vsega sveta. Iz raznih držav se oglašajo socialistične organizacije, katere izražajo svojo solidarnost napram avstrijskim tovarišem, ki so se oboroženi dvignili, da branijo svoje pravice pred fašizmom. Mnogo skrbi so ti dogodki povzročili tudi v diplomatičnih krogih, kjer se še nič ne ve, kakšne posledice bo imel socialistični upor za Dollfussov režim. Mnogi računajo z možnostjo državnega udara s strani nacionalnih socialistov, Hitlerjevih pristašev, ki se morda ne bodo mogli ubraniti izkušnjavi, da izrabijo oslabljeni položaj Dollfus-sove vlade za to, da jo strmoglavijo ter vpostavijo v Avstriji nacijevski režem, kar bi bilo skoro istovetno s proglasitvijo „Anschlussa". Pisali smo že pred nedavnim, kakšne mednarodne politične zapletljaje bi utegnil imeti takšen razvoj dogodkov. Iz Pariza je prišel predlog, da bi v imenu Zveze narodov poslale Dollfussu vojaško pomoč Italija, Francija, Anglija in morda še katera druga država. Zlnačilno je, da so se v Italiji precej razburili radi zmešnjave, ki je nastopila v Avstriji, ter da je rimska vlada začela že zbirati čete ob meji. Iz Verone so baje odrinili večji oddelki proti Bocenu, na Tirolskem, in nekatere vesti zagotavljajo, da je bilo tudi iz Trsta poslano vojaštvo proti avstrijski meji. I Mrzel, Rudolf Kresal, Miško Kranjec (ki kaže največ koncepcije za bodočega velikega pisatelja) Jože Kranjec in drugi. Ljubljanska univerza .— .Bogastvo slovenščine Slovenska univerza v Ljubljani, ki jo je prinesla Slovencem šele narodna država, je dala marsikatero pobudo za znanstveno in prosvetno delo. Po zaslugi njenega profesorskega zbora je izšlo v zadnjih 15 letih veliko število učnih knjig in drugih dragocenih publikacij, ki jim je trenutno težko oceniti vrednost, ker je v njih nakopičenega ogromno semena za bodočnost. Trdimo, da bi brez slovenske univerze ne imeli mnogo knjig, ki nismo mogli pod Avstrijo o njih niti sanjati. Posebno delavna je v tem pogledu filozofska fakulteta, ki je dala po svojih vodilnih predstavnikih kopo znanstvenih spisov najrazličnejše vsebine. Z imeni omenjamo samo nekatere učenjake, ki so s svojim delom opravili pionirsko oranje. To se predvsem: dr. Prijatelj (Idejni utemeljitelji in predhodniki ga realizma, Mladoslovenci itd.), dr. Kidrič (enciklopedično delo o začetkih slovenskega pisanja, ki izhaja pri Slovenski Matici v Ljubljani), dr. Veber (knjige o filozofiji in psihologiji), dr. Kos (zgodo- šan leksikon za Slovence pod uredništvom dr. Glonarja in v založbi Umetniške propagande v Loki pri Zidanem mostu, nadalje "Domači vedež", francosko-slovenski slovar itd. Glede miselnosti v splošnem velja ugotoviti, da se nagiba od 1. 1918 dalje v francoskem pravcu, medtem ko je prej imela nemško smer. Najvažnejši naš slovar je še ve- esejistov in izdajateljev. Semer ki ga je vrgel s tem v brazde domače njive, je burno vzklilo. V Ljubljani se je takoj osnoval slovenski PEN klub kot podružnica londonske ustanove in kot tretji klub te vrste v Jugoslaviji. Z ustanovitvijo tega kluba je dobilo slovenstvo mogočen povdarek. Klub ne združuje sicer vseh reprezentativnih književnikov, vendar pa skoro vse, ki zastopajo dno Pleteršnikov. čeprav se je slo- P° SV0J'ih zv«zah slovensko literatu-venski jezik od 1. 1918 dalje tako ro in kulturo vobče pred zunanjim azgibal in obogatil, da bi bilo skoro i svetom. Klub goji ra že treba misliti vsaj na njegovo izpopolnitev. -^Kolikšen je slovenski besedni zaklad? Na to vprašanje še nimamo preciznega odgovora. Znani slavist graške univerze, zaslužni urednik "Slov. nar. pesmi" univ. prof. dr. Karel Štrekelj je cenil Klub goji debato o vseh slovenskih vprašanjih ter jim išče primerne rešitve, kakor to zahtevajo značaj, čast in ponos slovenskega naroda. Kot posledica tesnejših stikov kulturnih Slovencev z zunanjim ' svetom' se je začel zadnja leta v slo- naše besedišče na 80.000 besed, ko- j venskem revialnem tisku gojiti esej likor jih obsega Pleteršnik. Če pa pritegnemo k temu še razna dopolnila mlajših jezikoslovcev norejše dobe, zvišamo njegov zaklad na najmanj 100.000 izrazov, če pomislimo, da ima italijanski jezik samo nekaj nad 64.000 izrazov, da znaša francoski besedni zaklad dobrih 93.000 besed in da ima angleščina ki velja za najbogatejši na svetu, 250.000 izrazov, ne moremo Sloven- I (Jos. Vidmar, Stanko Leben, France j Koblar, Fr. Štele, Izidor Cankar i itd.) Ta književna zvrst, ki je bila pri nas dolga leta zapostavljena na račun čistejše književnosti, je imela za posledico, da se je težišče mla-¡ dega pisateljskega rodu usmterilo vanjo. Povzročila je tudi, da se je prerinila v ospredje problematika, ki jo je prej čistejša književnost ¡odrivala v stran. i Debate o tem, kaj smo Slovenci in ci reči, da smo v tem pogledu med siromaki na zemlji. Skupni zaklad j^gno je naj€ mesto v jugoslovan-ruske- j slovenščine, hrvaščine in srbščine, gjjj državi ter vobče svetu, so rodile če bi ga dobili, pa bi nedvomno tu- 'mnogo pobud in nasprotij. Naposled di obsegal četrt milijona izrazov ter j g(J zara{j; svoje vehementnosti razbil enak angleškemu besedišču. klale celo do nedavno na zunaj enot- forum slovenske svobodne knji- Ločitev svobodnih duhov 'BI I ževnosti "Ljubljanski Zvon'. Ta pregled bi v vsej skromnosti i Koncem 1932, leta je zaradi članka ¡bil še bolj pomankljiv nego je, če bi ¡največjega živečega našega pesni i i rt X .. " „ "T »n.n A rtn rvi 11» i T vina), dr. Melik (zempljepis itd.), dr. šerko (medicina), dr. A. Uše-| U11 U"1J "~ ~ ¡ka n Zupančiča "Louis Adamič in .. ., , . , t. t \ prezrli idejne silnice današnje do- Ka- u AUP"UL mčnik (sociološka literatura) itd. iH ' - ■ - j- i-í.j— Tudi tehnika je dala po svojih pred- stavnikih nekaj vzornih publikacij. Z univerzo nima direktne zveze, a vendar dobiva od nje največjo pobudo "Slovenski biografski leksikon", ki izhaja že več let v založbi "Zadružne gospodarske banke" ter bo, ko bo v nekaj letih dovršen, priročnik vsega, kar pomeni kaj za slovenstvo v kakršnem koli pogledu. Vidimo torej, da se je na vseh koncih in krajih izvršilo ogromno kulturno in prosvetno delo. Izšla je tudi vrsta slovarjev in drugih za vsakdanjo rabo potrebnih knjig (Poučni slovar, nekak okraj- I be med takozvanim svobodomiselnim , slovenstvo" prišlo do ločitve duhov tedanjega "Zvona". Nastal je razumništvom. Tu pa moramo zopet seči nekáliko nazaj v 1. 1927. Tedaj se je pojavil v Slovenjii učeni belokranjski rojak Janko Lavrin, | profesor za rusko in primejavno i književnost na univerzi v Notting-hamu na Angleškem. Ta mož, ki je prepotoval skoro ves svet ter ima kljub svojim relativno mladim le- | skega rodu na tom za seboj zelo razgibano življenje, po katerem se je končno ustalil med Angleži, ki ga priznavajo za strokovno avtoriteto, je prinesel 1,. 1927 iz Londona v Ljubljano i-dejo Galsworthyjevega PEN kluba, mednarodnega združenja pesnikov, razcep in razkolniki so si ustanovili lastno glasilo "Sodobnost", ki stoji svetovnonazorsko na tleh svobodnega mišljenja, a zahteva neomadeže-vano slovenstvo v vsakem pogledu. Če vse to seštejemo, bi lahko rekli, da je geslo pomembnejšega pisatelj- | Slovenskem slede-Slovenstvo v kulturi, a jugoslo-venstvo v državnosti. S to oznako je obeležen tudi ves boj, ki se vrši v tem pravcu. Za sklep nam ne preostane nič drugega nego ugotovitev, da je usoda slovenskega naroda zato takšna RAZNE VESTI 200.444 dolarjev odkupnine je morala plačati družina bankirja Bre-werja iz Saint Paula v Severni A-meriki ugrabiteljem, da so ga po treh tednih izpustili na svobodo. Nove zakonske naredbe, katerih namen je omejiti pretirane špekula-tivne operacije na borzah, pripravljajo sedaj v Združenih državah. Paragvajci objavljajo vsak dan poročila o novih zmagah, ki jih pa bolivijska vlada zanikuje. Zunanji minister v La Paz je poslal zastopnikom tujih držav noto, v kateri trdi, da Paragvajci namenoma pot-varjajo resnično stanje, ker hočejo I vplivati na komisijo Zveze naro-I dov, ki sestavlja predloge za po-Iravnavo spora. Osem smrtnih obsodb je bilo iz-| vršenih v enem samem dnevu, namreč pretekli petek, v Združenih državah. Pet zamorcev je moralo sesti na električni stol vTifontgomeryju, trojico so pa usmrtili v Texasu. Smrtna kazen jih je doletela, ker so izvršili razna ubojstva. Hud mraz imajo v Združenih državah. V new Yorku so imeli v petek 26 stopenj Celzija pod ničlo. Iz severnejših in zapadnih krajev poročajo, da je mraz povzročil preko 20 človeških žrtev. Japonski trgovinski minister Na-kajima je moral odstopiti, ker so ga v parlamentu začeli napadati radi nekega članka, ki ga je bil spisal pred desetimi leti. V tem članku je hvalil kot narodnega junaka nekega Ashkago, ki je bil leta 1337, torej pred skoro šest sto leti, strmoglavil takratnega vladarja Godaiga. ce: DENARNA NAKAZILA Pri nas lahko nakažete kakršnokoli vsoto in ni Vam več treba, da bi prosili za dovoljenje, kakor je bilo prej predpisano. Nakazila izvršujemo po prostem tečaju, in sicer BRZOJAVNO Z ZRAČNO POŠTO Z NAVADNO POŠTO Vprašajte še danes za pojasnila! Dal Vam jih bo Slovenski oddelek BANCO DE GERMANICO LA AMERICA DEL SUD Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. ure zveéer Avenida L. N. Alem 150 Buenos Aires V ječi se je obesil neki Verne Sankey, severnoameriški državljan, ki je bil osumljen, da je ugrabil Lindberghovega sina. Mož je bil zapleten še v dva druga zločina, glede katerih je tudi priznal svojo i krivdo. Rimski fašistični tribunal že spet deluje. V soboto je razdelil 70 let ječe med 17 obtožencev iz Reggio Emilije, ki jih je bila policija aretirala, ker da so snovali novo protifašistično stranko. Dva glavna obtoženca sta bila obsojena vsak na deset let ječe. V Franiijo se je povrnil mir, a ogorčenje proti onim, ki so povzro- i čili prelitje krvi, je še vedno veli-i ko. Vodja neke bolnišnice,* kjer se | zdravijo mnogi ranjenci, je vrnil Daladieru ček za 50.000 frankov, ki ga je bil ta poslal za oskrbovanje ranjenih. Bivši notranji minister Frot je pa moral bežati iz mesta. in ne drugačna, ker se na slovenski zemlji in v njeni bližini stikajo in križajo prirodno svojstveni deli Ev-rope in pa evropske rase. Slovenija je po svoji zemljepisni legi tipično prehodna pokrajina. Ta značaj se odraža tudi v njeni današnji politični in kulturni usodi. To je posta la že zgodovinska tradicija slovenskega naroda in to je tudi vzrok, da mu časih nekoliko opešajo sile. Na etnografskem prostoru, kjer žive Slovenci, se stikajo tri glavne evropske rase: na zapadu Romani (Italijani in Furlani), na severu Germani (Nemci), na sverovzhodu ¡Madžari. Ta položaj je vplival in še vedno vpliva na oblikovanje civilizacijske, kulturne, ekonomske in socialne strukture SloVehcev. In ker je ekspanzivni pritisk od zunaj zaradi današnjega časa zelo močan, je treba proti njemu večjega, odpora. Veliko vprašanje je, če bi Slovenci brez* lastne države našli dovolj moči, da se ohranijo in ne utonejo v tujem morju. NO VI LIST Stran 3. sx IOEZOI acnoc aonoc VS. argentinske vesti g s s ZA BOJ PROTI KOBILICAM Svoj čas smo poročali, da so se začeli pobirati po vsej državi denarni prispevki za boj proti kolicam. Sedaj je bilo objavljeno poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo nabranih okrog 642 tisoč pesov. Ta vsota je o-mogočila 12.000 delavcem, da so našli nekaj zaslužka pri pobiranju kobiličnih jajčec, katerih so okrajni odbori pokupili nič manj ko 12.125.000 kilogramov. Kobilic pa je bilo kupljenih preko šest milijonov kg in je pri tem našlo zaslužka pri-b'ižno šest tisoč oseb. ZRAČNA ZVEZA MED GLA VNIM MESTOM IN CORDOBO Pretekli petek je bila vposta-vljena redna zračna zveza med Buenos Airesom in Córdobo, ko sta z letališča El Palomar priletela v zadnje izmed imenovanih mest dva aviona. Pot sta preletela v treh urah in deset minutah. DEMISIJA Guverner province Jujuv dr. Fenelón Quintana je podal o-stavko na svoje mesto. Pokrajinski parlament je demisijo sprejel. Guverner se je baje odločil za ta korak radi nekaterih sporov, ki so se pojavili v partido Popular", čigar pristaš je. .... V IZGNANSTVU Bivši državni predsednik Al-vear in njegovi radikalski tovariši, ki so morali zapustiti deželo radi poslednje vstaje, so prispeli na Portugalsko, kjer so se nekateri izkrcali, dočim je druge odpeljala ladja „Pampa" dalje proti francoskemu pristanišču Le Havre. VELIK VIHAR Veliko nevihto so imeli pretekli teden v kraju Coronel Borrego, v pokr. Buenos Aires. Razdejala je lesena skladišča tvrdke Bungé v Bora, ki je utrpela radi tega 25.000 pesov škode. Na mnogih krajih so se pretrgale žice telefonske in brzojavne napeljave. Pri Pergaminu je pa strela ubila 18-letnega fanta V. Ceba Carnevaleja in njegova dva konja. MED NEODVISNIMI SOCIALISTI V stranki neodvisnih sociali-; stov so se pojavila resna nespo-razumljenja, ker se mnogi njeni pristaši ne strinjajo s strankinim vodstvom, ki je kar na lastno odgovornost sklenilo sporazum z nacionalnimi demokrati, torej s konservativci. Pretekle dni se je vršil kongres te stranke, pa je vodstvo moralo ob tej priliki poslušati hudo kritiko od strani opozicije. Priseljenčeva hiša G. arh. Viktor Sulčič, predsednik našega konsorcija, ki je objavil v "Novem listu" vrsto člankov pod gornjim naslovom, nam je sporočil, da je pripravljen dati, brezplačno, pojasnila in nasvete glede zgraditve ali povečanja hiše vsakemu našemu priseljencu, ki bi se v tej zadevi obrnil nanj, tudi če ni naročnik "Novega lista". Pobotnico pošljemo vsakemu, ki nam dostavi naročnino po pošti. One osebe, ki so od našega upravništva pooblaščene, da pobirajo naročnine na domu, izstavijo naročniku pobotnico takoj, ko prejmejo denar. POIZVEDOVANJA Tukajšnje kr. jugoslovansko poslaništvo išče naslednje osebe: Nikolaja Mardošiča od pok. Ivana iz Komize; Jerka Ramiljaka Ivanova iz Suti-vana na Braču. Kdor bi kaj vedel o omenjenih, je naprošen, da to sporoči Konzularne-¡ mu odseku kr. poslaništva, Charcas ; 17095, Buenos Aires. Kdo ve za naslov? Gd. Josip Roje, bivajoč v Buenos Airesu, Avda. La Plata 744, bi rad izvedel za naslov našega rojaka Andreja Filipčiča. ki se je poslednji krat oglasil iz Rosaría. Monte Agudo 334. Kdor bi vedel za naslov g. Franca j Miklaviča, je naprošen, da ga sporo-I či našemu uredništvu. Če Vam kdo reče: I „Prišel sem po naročnino za list", vprašajte ga, za kateri list, da se Vam ne bo zgodilo kakor nekemu našemu prijatelju, ki je bil prepričan, da se je naročil na "Novi list", a je šele po nekaterih dneh, ko mu je prišla spet pobotnica v roke, ugotovil, da je plačal naročnino za neko drugo glasilo- Zrno pri zrnu — pogača, Kamen pri kamnu — palača. . . Varčujte, da se bodo uresničile Vaše želje! Banco de las Américas o D o D Buenos Aires San Martín 429 o D o Sprejema hranilne vloge ter plačuje letnih 4 2 obresti, D j ki jih vsakih šest mesecev pripisuje glavnici. Instituto Medico Moderno Ta zavod je edini v Uueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregled.t 7. X-farki ter jim analizira kri in seč Konzultacije in analize brezplačno KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMAT1ZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 547 - SUIPACHA - 347 DRUŠTVENIVESTNiK PRESELITEV SOKOLA "LA PA TERNAL" Odbor Sokolskega društva "La Paternal" naznanja javnosti, da se je društvo preselilo v nove prostorne lokale z lepim, ($Širirim dvoriščem za domače prireditve. Novi prostori se nahajajo v Calle Luis Víale 1746 (esq. Donato Alvarez) to je 2 kvadri od dosedanjega stanovanja proti Gaoni. Šolska Prireditev se bo torej vršila v nedeljo 18. t. m. že v novih prostorih: Calle Luis Viale 1746. Toliko v znanje in ravnanje. Odbor. II. SOKOLSKI F1K-N1K Preteklo nedeljo se je vršil drugi letošnji društveni piknik v San Isidro. Bilo je prav lepo in zabavno. Društveni orkester je poskrbel tudi, da smo se malo zavrteli v prosti naravi. Zadovoljni smo se vrnili v mesto, ki je že bilo vdano pustnemu vrvenju. Našim klijentom da jamo brezplačno nasvete v vseh pravnih zadevah, in sicer ob sredah in petkih od 11.30 do 13. ure B o o D o 30E30I IOE aoi PUSTNA ZABAVA Na pustni torek se je vršila v društvenih prostorih Sokola "La Paternal" pustna zabava s plesom. Društveni orkester se je topot .dobro oddrezal, sviral je živahno in pogosto tako, da so bili vsi udeleženci veseli in zadovoljni. Buffet je bil skrbno pripravljen in je deloval na vso moč. Ob dveh zjutraj smo se dobre volje odpravili domov k počitku. K K K K KKHKK IC.K )C X K.K.lt J K AK O bi se naročili na naš list? NIČ NI LAŽJEGA Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, LA VALLE 341 Buenos Aires HKUH KKKKK KUKK1C K K CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 18. februar — prva postna nedelja — ob desetih dopoldne na Pa-ternalu slovenska sveta maša, popoldne ob šitrih pa slovenski križev pot in litanije z blagoslovom. 19. februar — pondeljek — spomin svetega kartaškega škofa imenovanega Quod-vult-Deus, ki ga je zaradi stanovitne vere v Kristusa arijanski kralj Gajserih na majhni ladji, brez vesel in brez krmila prepustil morskim valovom. Ugodni vetrovi so prinesli ladjo v Neapelj kjer je izgnani škof blaženo umrl. 20. februar — torek — spomin svetega škofa Sadot in sto osemindvajsetih tovarišev na povelje perzijskega kralja Saporja mučenih zaradi stanovitne vere v Kristusa. 21. februar — sreda — spomin svetega Fortunata in dvaindvajsetih tovarišev mučencev. — Zapovedan postni dan: pritrganje v jedi. 22. februar — četrtek — spomin prihoda apostola Petra v Antijo-hijo, kjer je prevzel vodstvo cerkvene občine in kjer so se Kristusovi verniki najprej imenovali kristjani. 23. februar — petek — spomin svetega škofa, kardinala in učenika Cerkve, Petra Damijana. — Zapovedan postni dan: pritrganje v jedi in zdržnost mesnih jedi. — Ob pol-sedmih zvečer španski križev pot. 24. februar — sobota — spomin apostola Matija, ki je bil namesto izdajalca Juda Iškarijota izbran za apostola. 25. februar — druga postna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. * Ta teden je kvatern, posebej posvečen prošnjim molitvam za dobre duhovnike. Začel je čas velikonočne spovedi, za katero je prilika ob sobotah popoldne in ob nedeljah katerokoli u-ro, najboljše pa v soboto od pol sedmih zvečer dalje in- v nedeljo po sedmi maši. Zadnja številka "Našega duhovnega življenja", uradnega vestnika Slovenske katoliške misije za Južno Ameriko, prinaša poleg drugega zanimivega gradiva tudi popolno in primerno razloženo postno postavo za Južno Ameriko, ki je dosti različna, kakor po naših krajih. "Naše duhovno življenje" izhaja tedensko j2i stane za vso Južno Ameriko letno samo po en peso in pol, zadnjo številko pa bomo poslali na zahtevo vsakomur brezplačno. Naš naslov je: Slovenska katoliška misija, Avalos 250. Buenos Aires. Vsak katoliški slovenski izseljenec bi moja] citati "Naše duhovno življenje." DROBNE VESTI 54 hiš je pogorelo v vasi Kostary na Poljskem, ko se je razširil požar, ki je bil izbruhnil v tamošnjem mlinu. Na španskem so v preteklih dneh mnogo govorili o nevarnosti nove revolucije, pa je vlada radi tega izdala celo vrsto varnostnih naredb. Izgleda pa, da so se sedaj duhovi pomirili. Sovjetski general Bluecher je na kongresu v Moskvi zatrjeval, da se Japonci pripravljajo na vojno proti Rusiji. V Mandžuriji da imajo sedaj 500 vojnih letal, vojne ladje in drugo orožje, zgradili so dolgo omrežje železnic v vojaške svrhe, 50 letališč in mnoge poti ter oja-čili mandžursko posadko od 10 tisoč na 130 tisoč mož. Poljski zunanji minister Beck je prispel v Moskvo, kjer so ga prisrčno sprejeli. Kakor namigujejo listi, je prišel, da se pomeni z Litvi-novim o političnem položaju, posebno pa, da mu pojasni postopanje Poljske z ozirom na dogovor o ne-napadanju, ki ga je pred nedavnim sklenila z Nemčijo. Skupina demonstrantov je v San-tiagu napadla s kamenjem poslopje, kjer ima svoj sedež italijansko poslaništvo. Demonstrantje so vpili proti fašizmu ter razbili stekla v oknih. Poslaništvo je zahtevalo od vlade, naj poslopje zastraži po ka-rabinerjih. ■ SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s ¡ r » VESTI IZ DOMOVINE obsojeni italijanski vohuni j Sodišče za zaščito države v Beogradu je izreklo svojo sodbo v pro- ' cesu proti Karlu in Mariji Kozulič, | italijanskima državljanoma s Suša-ka, ki sta bila aretirana radi špijo-liaže v korist Italije. Karel Kozulič ! je bil obsojen na deset let ječe in ne bo smel, po prestani kazni, priti več v Jugoslavijo. Marija Kozulič pa jc dobila eno leto ječe. 100-letnica srbskega novinarstva Dne pr. m. je minulo vprav sto let, odkar je v Kragujevcu začel izhajati prvi srbski list "Srbske novine". Ustanovil ga je bil Dimi- i trije Davidovič in list še danes iz- ! haja pod imenom "Službene novine kraljevine Jugoslavije". V proslavo i te obletnice so organizirali v Beo-j gradu razstavo jugoslovanskih li- | stov ter se je ob tej priliki vršila | tudi posebna svečanost, katere so se udeležili zastopniki novinarjev iz vSeh banovin. gradnja nove železniške proge V prvi polovici januarja so se pričela pripravljalna dela za železniško progo Kuršumlja — Priština, to ; je oni del prekobalkanske proge, ki ' ima zvezati Donavo z Jadranskim ; morjem. Do sedaj je bila dograjena proga od Prahova preko Negotina, Zaječara in Kraljevca do Niša, ter od Niša do Prokuplja in Kuršumli- 1 je. Sedaj pride na vrsto proga od tega poslednjega mesta do Prištine, železnico bo napeljalo francosko podjetje Batignol; zgraditi jo bo moralo v treh letih in za 180 milijonov dinarjev. po sili v zakon Policija v Subotici je napovedala vojno vsem onim, ki žive v divjem zakonu. Takšnih parov je v. mestu preko 300. Mnogi so se že vdali pritisku policije ter se "obesili", drugi pa imajo raje sitnosti in globe, nego da bi se odločili za tako važen korak, kakršen je poroka. da se s pomočjo sina ne more obesiti, je sina zavlekel v kot sobe, sam pa je vrgel zanjko na kljuko in se vpričo svojih otrok obesil. Otroci so poklicali babico, pa je bilo že prepozno. Nesrečni mož je bil mrtev. žalosten slučaj V vasi Salovci, ki leži med gozdovi, kako uro hoda od Središča, je živela na srednje velikem posestvu družina Hudinova. Vdova Munda s štirimi otroki, se je poročila po vojski s Hudinom, čeprav so ji drugi branili. Mož Se ni hotel resno oprijeti dela, ker ni bil soposestnik, rajši je popival ali delal drugim. Zato je bil v hiši večen prepir, otroci, ki jih je bilo več tudi v drugem zakonu, sc rastli zapuščeni. V četrtek. 28. decembra 1933 se | Bavonneski župan Garat jc napil Hudin žganja pri nekem posestniku v vasi, kjer so ravno žga-li. Se isto predpoldne je pretekal svojo šmarnico in jo tudi pil. Grozil je, da se bo isti dan pri njih nekaj zgodilo. Tisto strašno se je zgodilo zvečer. Mož je prišel domov vinjen, zopet robantil in vzel, v roke nabru-šen nož. Pastorek, 21 letni Alojzij Munda, je zahteval od očima, naj da nož iz rok in stopil za njim v sc ga gnali v Koper, nato pa v Reko, kjer so ga končno izpustili na svobodo. Na njegovem telesu se po- ki zapleten v afero Staviskv sunek z nožem v prsi, ki je prerezal pljuča. Mož jo je ranil tudi v desno roko, skoro odrezal dlan in prerezal žile. Sosedje so kmalu po tem strašnem dejanju oba ranjenca odpeljali v Ormož, kjer je fant umrl še tisto noč. Ženi je po operaciji že boljše in upajo, da ostane pri življenju. Mož je odšel še tudi po dejanju na Poročilo pravi nadalje, da je vsa še vedno pod vtisom Ju-riševičeve smrti. Ljudstvo je tem r gre glas, da je mladeniče ovadil karabinerjem vo- drugo sobo. Ta pa se je obrnil, za- ! žganjekuho. Ko se je že drugič vrnil bodel Alojzija v trebuh, mu razre-¡ domov, so ga čakali orožniki in od-zal drob in tudi želodec, da se je vedli v zapor. Doma so ostali nesre-fant zgrudil. Ko je mati zaslišala čni otroci, najstarejša hči ima 19 krik, je planila v vežo in že dobila let. NESREČA NA REKI Iz Broda poročajo: Pri vasi Du-bočnik se je zgodila nesreča, ki bi kmalu zahtevala več človeških žrtev. Ladja, naložena z lesom, je ponoči plula po Savi nizdol. Približala se je nekemu mlinu, ki ni bil nič razsvetljen, ker zaradi velike vode ni delal. Ker je bila zelo temna noč, je ladja zadela v mlin ter se pri tem tako poškodovala, da se je začela potapljati. Ker pri ladji ni bilo nobenega čolna, so bili delavci v nevarnosti, da utonejo. K sreči so njihove klice na pomoč culi kmetje in prihiteli so čolnom na pomoč ter rešili ogrožene delavce. Ko so bili vsi rešeni, se je ladja potopila. POSLEDICE PIJANČEVANJA V Sremski Mitrovici se je obesil 38-letni nameščenec električne centrale Sima Vukčič in prisilil svojega 10-letnega sina, da mu pomaga pri obešanju. Vukčič se je pred tremi leti ločil od svoje žene in od takrat je začel pijančevati. Usodnega dne je prišel o polnoči pijan domov, vzel vrv in si vregl zanjko okrog vratu. Svojemu sinčku je ukazaj, naj vleče za en konec vrvi, kar je sin tudi storil, ne vedoč, kaj dela. V tem hipu je prišla v sobo Simina babica, ki jo je pa Sima sunil v želodec, da je morala pobegniti. Ko je videl, J§Š w'&j&Ji \frtm mam , ' i* Ruševine pri Nelsonovem rudniku v Oseko na Češkoslovaškem, kjer je radi eksplozije izgubilo življenje 150 rudarjev 3UIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIim VESTI S PRIMORSKEGA Novi žrtvi fašističnega! S™STN « ¡L i Iz Vodic poročajo, da se je mla- lllUUlIdld ' denič Gaberšnik, katerega so bili _ .... I obenem z Juriševičem in Rupeno . | cdvedli v tržaške zapore zaradi Ar- Zgaga in Grohar, 52 letna mo- naIdovih drevesc, vrnil zafetkom jaza, obsojena vsak na dvajset nuarja domov. V Coroneu je bil zalet ječe! Prt sam, v posebni celici, in za svoja i Meseca septembra leta 1932 |dva tovariia ni nič vedeI" Iz Trsta ¡ sta bila nepričakovano aretira-i na od italijanskih oblastev jugoslovanska državljana Janez Zgaga in Toma/ Grohar, doma!2"3' da je moraI v za"oru mnogo iz Podbrda. O vzrokih aretaci- prestati" Bil je bolj srečen neg0 nje-ie ni nič znanega. Po 16 mese- gov drug Ivan Juriševi,:' 0 katerem ¿nem preiskovalnem zaporu sta ¡ sm0 poroíali' kako je umrl v bila 10. januarja t. 1. obsojena ^ tl-'aik€m zaporu" od fašističnega tribunala za zaščito režima vsak na dvajset let u.can'a ječe. Italijansko časopisje ni •»• - t i ' bolj razburjeno, ker gre glas, da je mc poročalo o tem procesu, pa J J se zato še sedaj ne ve. zakaj sta bila prav za prav obsojena na diiki *upnik' lako težko kazen. Oba sta v 52. letu starosti. v rimskih zaporih Bivala sta v Podbrdu že od mla- Ivan Karlovič. mladenič iz Klane, dih let in sta bila znana daleč ki ¿€ bil pred približno enim letom na okrog kot poštena in mirna aretjran, ker se je bil v bližini meje moža, ki sta uživala splošno spo- pribli¿ai nekemu kraju, kjer so gra-štovanje. Grohar je imel gostil- i dili vojaške utrdbe, se nahaja sedaj no, ki je pa zaprta odkar so ga jv zaporih v Rimu, kjer čaka baje, aretirali. V njegovi veliki dvo-'da,ga bo sodii fašistični tribunal, rani se je pa vgnezdil fašjo. Janez Zgaga je bil Groharjev sosed in svak. Imel je trgovino balillski kaplani V slovenskih krajih V slovenske kraje so začeli prihajati italijanski balillski kaplani. V goriški nadškofiji jih je že šest. Zanimivo je, da je upravitelj Sirotti u-krenil tako, da so ti kaplani prišli v popolnoma slovenske župnije, ki imajo sv<>je slovenske duhovnike. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici poročajo. sedaj o prihodu sedmega ba-lillskega kaplana v naše kraje. To je neki gospod Graci, ki je že po par dneh imel incident z domačim duhovnikom, kateremu je kratkoma-lo prepovedal, da bi še nadalje učil v župnjišču veronauk v slovenskem jeziku, kakor je to doslej delal. mešanega blaga, a pečal tudi z lesom. se je italijanska kolonizacija na krasu Iz komenskega okraja poročajo, da so tudi tja že prispeli prvi italijanski koloni. Neka hipotekama banka iz Benečije je naselila v Vojšči-ci dve italijanski družini iz okolice Asiaga, na Tirolskem; marsikateremu bivšemu avstrijskemu vojaku je ta kraj dobro znan še iz časov svetovne vojne. Naseljevanje italijanskih kolonov v krajih, kjer prebiva slovensko ljudstvo, pospešujejo fašistične oblasti z namenom, da bi vrinile med domače prebivalstvo, kateremu ne zaupajo, svoje zanesljive ljudi. Novi priseljenci v Vojščici niso preveč zadovoljni na trdih kraških tleh. Sami izjavljajo, da jim njihova nova usoda ni nič preveč všeč ter da bi se prav radi spet vrnili v svoje kraje. . mussolinijev "popolo"* na krasu Mussolinijevi glasilo "Popolo d'I-talia", ki izhaja v Milanu, je začelo delati v Julijski Krajini konkurenco tržaškemu "Popolu", ki je imel doslej skoro izključno pravico, da je v ¡menú fašizma pritiskal na velika in mala podjetja zaradi oglasov in podpor ter naročnin. Tržaški zavarovalni zavod "Assicurazioni Generali" je naročen kar na sto izvodov milanskega "Popola"; od teh jih prejema mladi Perusino, fašistični tajnik v Trstu, 93. Zavod liste plača, a jih potem odstopa fašistični organizaciji, ki jih razpošilja v slovenske vasi po Krasu v svrho pro- Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡jpagande Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO V VSAKEM SLUČAJU I m KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V ¡ NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER | NEJSE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ f 1 NASA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | ¡ OSKRBO. IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | ( POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. = finančna politika v gostilni Pred goriškim sodiščem je bil o-proščen 23-letni Josip Kosmačin iz Breginj, katerega je bil tožil krč-rr.ar Modrijančič radi telesnih poškodb, ki jih je dobil v prepiru, katerega je bil povzročil — po tožite-ljevih izjavah — Kosmačin, ko je nekega večera prinesel v gostilno vest, da lira zelo slabo stoji in da bo njena vrednost kmalu padla. Obtoženca so oprostili radi pomanjkanja dokazov. 5348482348232323485353485323532348235323010101000002010000534800000201020123484848235348482353534823482348232323232348534848532323484823482348485323482402012348485323482353235348482353 00020100020201000202020001020023532323485353484853235353532348235323480001484848230100020200020101022353534823234823232353235348232323534848232353010053480202025323480001020202020102 232348234853484823232353232348532353532323485323234823482353234823232323232323532332532353535353535353534848480053532353235348535353235353485323483223234800000023 NOVI LIST Stran 5« /AR MIENTO 1017 ÓRDINIRAoelOppl2 114»2« SATI ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od k;e ¡/vjt* ■ profesorju Glassner. zdravniku univerze r.a 1 ;• KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO. NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek,) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. sfc Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista «p. $ TreIIes 2538 - Donato Alvarez 2181 ¿«iiililiiiliitillliiiiiiliMltiniitiitiiliiiiimiiiiH.....iiiiimhiiiiiiiiiim * U. T. 59 La Paternal 1723 Zapomnite sij Restavracija "Vuono" naš novi naslov "NOVI LIST" Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 L A VALLE 940 - U. T. 35-4205 | | Prvovrstne italijanska kuhinja § Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE ^IMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHHiiitimiMIIIIIIIMIIimilllHlllMM»«" CERKOVNIK MARTIN Spisal Ciril Kosmač (Nadaljevanje) Ti brinje, borovci, če-smijr pa divja trta ste si delili to gmajno. In ne samo to gmajno. Tamle Strmarjeva, Logarjeva, pa na oni strani Vogričeva in Kočar-jeva, vse je bilo vaše. Pa je prišel človek. Pri Hlistovih se je rodil in bil je drugi sin. Zdoma je moral. Pa ni šel daleč. Niti uro hoda ne. O Ameriki ni sanjal. Samo do semkaj je. prišel. Vrgel je svoj pogled na desno in levo, pritrdil z glavo samemu sebi in dejal: „Tu bi se dalo. Lepa kotlina je, gmajna položna. Tu bo laz, tam za skalo bajta. Pod vrhom, kjer je sonca največ, brajda za teran.'' Tako je razsodil. Bil je inoj ded. Najprej je otrebil krog skale in si postavil bajto. Samo tri prostore ima. Zanj je bilo dovolj, za nas je tudi. Potem je začel trebiti. Sam Bog ve, koliko brinja in česmina je izruval, da je napravil ta , laf Vse krvave in žuljave roke je imel. To bo VrtaČna"! jé dejal, ker sem toliko vrtal v to kamenje. Ko je ded umrl, je prišel moj oče. Zgrabil je za kramp, ki je padel dedu iz rok in je kopal dalje. Na smrtni postelji mi je dejal: „Martin, kramp zgrabi pa kopiji. Nikar ne misli na Ameriko. Amerike ni. Tu smo. Milijon Kraševcev je že umrlo na Krasu in še milijone jih bo umrlo. Rodilo se jih bo tudi še milijon. Zemlja je njihova. Krstili so jo in z žulji so podpisali pravico do nje. Ameriko pa ne hodi nikamor iskat. In zdaj nadaljujem z delom, ki je bilo započeto že pred tisočletjem. Moram iztrebiti to vrzel, da razširim Vrtačno, da zasadim ob robu še nekaj terana. Amerika — ? Sami jo bomo priklicali. Če ne jaz, moji o-troci ¡Deset jih imam. Devet jih skače doma pred bajto. Vsi so bosi in razkuštrani, v samih srajčkah. Desetega drži Tona na prsih." Martin je kopal in govoril. Z ra-zoranega štiridesetletnega obraza jo padal znoj v kamenito kraško zemljo. „Moram! Preveč nas je Bog dal... in bajtarija je majhna. Cerkovništ-vo pa mi malo da. A kljub temu rad zvonim. Ta navada gre pri nas že od rodu do rodu. Še živeli ne bi brez tega. Kaj pa je lepšega, kakor biti prvi na nogah. V vseh časih smo radi zvonili. Danes pa še posebno rad zvonim, da vabim k vstajenju. Vstajamo k delu in trpljenju in legamo mrki po gmajnah. Pa bom že nekoč zazvonil dan, ko boma vsak večer s pesmijo legali k počinju." Kmalu bo poldne. Martin bo zadel kramp na rame, šel k cerkvi in bo zvonil. Zvónil bo in Kraševct se bodo odkrili in molili. S prekrižani-mi rokami, s krampom na rami bo šel vsak proti svoji bajti. Martin bo šel in bo zvonil. Čez brdo gre pet ljudi. Bližajo se Martinu, Ne vidi jih. Dviga kramp in ga zasaja za korenike. Žuljeve roke pulijo grmovlje. „Stoj!" Martin se strese. Samo za hip. Potem zrase iz tal •/. visoko dvignjenim krampom, z vprašujočimi očmi. Vsi so okamenili. Tišina. Orožniki se vržejo na Martina. „Čemu ste prišli? Ne, ne, ne grem! Kopati moram! Otroke imam. Zvoniti moram!" Mišičaste roke držijo krčevito kramp, kakor bi bile nanj prirašče-ne. „Zvoniti? Mi, vam bomo dali zvoniti! Mi vam bomo vsem dali z odsekanimi udarci zvona dajati posebna znamenja, klicati na upor!" „Upor?" je zastrmel Martin. Roke so mu omahnule ob telesu. Kramp je padel na kamen in zazve-knil. * Peljali so ga mimo bajte. Na ramah orožnikov so se bliskali bajoneti. Na rami širokoplečega, razgaljenega in bosega Martina se je med ukovanimi rokami svetlikal nov. težak kramp. Otroci so jokali. Tona je tekla za njim, z najmlajšim v naročju, ki se je je krčevito držal za prsi, in vpila: „Martin, Maartiiin!" Krik je usihal med bori in bri-j njem. Martin se je vil v železju in pro-! sil: ,.Pustite me! Kdo jim bo dal kruha? Pustite me!" „Tiho, pes!" Martina je zadel na usta težak udarec. Kaplja krvi je padla na belo cesto in se zgubila v prahu. Martin se je sunkoma okrenil, da so zarožljale verige, in zaklical: ,,Tona, pojdi in zvoni — poldan!" Tona je okamenela sredi prašne ceste. Zazrla se je v svoje bose noge ; palec ji je krvarel, nekam se je bila zadela. Stisnila je k sebi otroka, mu pokazala v prahu kapljo krvi in zamrmlala: „Pojdi in zvoni poldan..." Martin in orožniki so izginjali za obronek. Na bajonetih in na svetlem krampu se je svetilo sonce. Na belo cesto je kdaj pa kdaj kanila od razbitih Martinovih ustnic kaplja krvi in se posvaljkala v prahu. * Martina so gnali po cesti, ki je bila podobna široki, neskončani beli rjuhi. Prepletala se je čez brda in gmajne, se vila skozi borove gozdove. se vijugala skozi brajde in skozi vasi mimo sivih bajt in belih cerkva. Glava mu je ležala na prsih. Gledal je v cesto. Bila je neskočno bela, samo tu pa tam je ležala na njej borova senca. Hodili so dolgo. Cesta ni nikjer usahnila. Vlekla se je v neskončnost in prah na njej je bil svetel in pekoč. Zašla je med kamnolome: bližali so se Nabrežini. Martin je za-čul ostro pesem dlet. Dvignil je glavo. Med sivimi kamni so se na zagorelih obrazih v soncu bleščale bele papirnate kape. Brez števila rok sc je dvigalo in brez števila kladiv je enakomerno padalo na dleta. Peljali so ga v orožniko kasarno in pahnili v klet. Sesedel se je na mrzla tla. Z rokami se je prijel za vroča in skeleča stopala. „Zdaj sem tu. Kaj sem zagrešil?" je rekel. Pogledal je v zamreženo li-goma na modre tihe gore. V dolin-no, se stresel in umoknil. Pod večer so prišli ponj. V veži je zagledal pet fantov iz sosednje vasi. „0, kaj pa ti, Martin?" ga je ogovoril eden izmed njih. „Zvonil sem!" je odgovoril. ,,Tiho!" so vzrojili orožniki. * Ukovali so jih v okove in jih priklenili na dolgo verigo. Ko so prišli čez trg in se je cesta nagnila, se je pred njimi zaleskalo morje. Dvignilo se je do sonca in ga vsrkavalo vase. Po valovih je do sonca peljala široka srebrna cesta. Hodili so hitro. Med rožljanjem verige so enakomerno padali odsekani udarci dlet iz nabrežinskih kamnolomov. * Ob morju je ležal Trst. Silil je na morje, potopljeno v noč. Po ulicah so valovili ljudje in med njimi so s težkimi, upognjenimi koraki stopali jetniki. Iz širokih obločnic jena njihove zagorele obraze lila luč. Izza steklenih kavarniških vrat je nanje pljuskala razigrana godba. S sklonjenimi glavami so prestopili visok kamenit prag tržaškega zai oia. V široki veži so jih slekli do nagega, jih preiskali in jih ločili. Videli se niso nikoli več. (Dalje prihodnjič). PREBIVALSTVO TRSTA V Rimu so začeli objavljati podatke o ljudskem štetju, ki se je izvršilo leta 1931. Nekateri podatki, ki se nanašajo na Trst, so prav zanimivi. Tako na pr. nam statistika pove, da se je število prebivalstva tržaškega mesta povečalo tekom 21 let samo za 20.000 duš: Trst je štel 1910. leta 229.510 prebivalcev, ob zadnjem ljudskem štetju pa 249.574. Od teh jih je bilo priseljenih iz starih italijanskih pokrajin približno 50^000, kar pomeni, da je povprečno vsak peti prebivalec Trsta privan-dranec iz stare Italije. ARETACIJE V Gorici je policijski agent aretiral Antona Ipavca, starega 22 let, ker da se mu je zoperstávil. ' Pri Dornbergu, na Saksidu, so karabinerji prijeli Ivana Lisjaka, ker da so našli pri njemu prepovedano orožje. V Tribuši so odgnali v zapor Urbana Grudna, ker so našli na njegovem domu razstrelivo. V Borštu je bil aretiran mladenič Rok Kocjančič, ker je na nekem sestanku Dopolavora ugovarjal ta-mošnjemu italijanskemu učitelju, ko je vabil ljudi naj se vpišejo v to fašistično organizacijo. Fanta, so pozneje izpustili, ker mu niso mo- gli dokazati, da bi bile njegove besede nevarne za obstoj režima. V fiembijah so aretirali pet naših fantov, baje zato, ker je na novega leta dan vihrala na cesti, ki gre na Trnovo, rdeča zastava. Arefcirance so odvedli v bistriške zapore. V Zgoniku je bil aretiran cerkovnik Franc Živec. V ječi pritiskajo na,j naj bi priznal, da je ponesna-žil spominsko ploščo, ki so jo svo-čas vzidali v lopi cerkvenega zvonika. V Komnu so karabinerji polovili nekaj moških, ker so neznane roke poškodovale Arnaldovo drevesce. Črez nekaj dni šo pa aretirance izpustili, ker so dokazali, da niso bili v zvezi z onim dejanjem. OBSODBA Dr. Vidmar Franc, odvetnik v Idriji, je bil v Gorici obsojen na 500 lir globe. šel je nekega dne na sprehod na Rake, pa je na svoji poti naletel na tablico, ki je oznanjala, da naprej ni dovoljeno. Odvetnik je radi tega zavil v stran na neko stezo. kjer ga je pa dohitel miličnik ter ga aretiral radi.... špijonaže. Dr. Vidmarju se je pa le posrečilo, da je goriškega sodnika prepričal, da je bil šel na čisto običajen sprehod. Globo so mu prisodili, ker da sa ni držal predpisa. Bivši nemški cesar Wilhelm II. je pred nedavnim praznoval svoj 75. rojstni dan v Doornu, kjer živi odkar je moral zapustiti Nemčijo Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom GVIDON JUG: MANICA Ob treh zjutraj je. Magična ura za one, ki umejo nje tajnost. Pišem pri oknu v podstrešni sobi. Srebrn rnesec sije na temne strehe in mlečni žarki se lomé v blestečih mokrih listih dreves. Ob treh zjutraj se mi zdi bolj glasno ko podnevu. Slišim vsak šum, vsak vzklic, vsak korak. Nekaj je v meni prazničnega in svečanega ob tej uri, ker je ta ura moja, ki jo jaz prečujem. Pero hiti po belem papirju in riše drobne neenakomerne črke, ki se mi zde včasih nečitljive, često se mi dozdeva, da te črke niso moje, temveč da so tuje arabske, pisane po drugi osebi, ki je v meni. Roka hiti in včasih se zdim avtomat, ki sedi pri mizi, ali drugi piše zame. Ali ta nekdo vodi mojo podzavest? Stara nikljasta budilka na nočni omari tiktaka neprestano, brez oddiha, kakor čas, ki ne čaka in drvi naprej, polagoma in stalno, v neskončnost. Kje neha ta neskončnost? Zaslišim korake. Nekdo stopa po starih léSenih stopnicah, ki škripajo. Tako težki in trudni so ti koraki; podnevu ne bi mogel paziti na to ta-korekoč psihično svojstvo korakov, ali ponoči se razloči vse tako natančno, z vsemi podrobnostmi. Mnogokrat sem že slisal te korake. Potrka. „Naprej!" „Ali smem, Mirko?" „Kar naprej, gospodinja." „Za božjo voljo, zakaj pa še ne spite?" „Ne da se mi. Danes je tako to pla noč." Oblečena je v smešno staromod no nočno srajco, s širokimi, nagubanimi rokavi. Ruta iz rumenih čipk le deloma pokriva posivele lase. O braz je širok, z dvojnim podbrad-kom. Oči modre, mile in dobrodušne. Malo žensk je tako dobrih kot ta gospodinja. „Zakaj ne spite, Mirko? Poglejte, kakšni ste; sama bledost vas je. V vaših letih bi morali biti rdeč kot roža in zalit, da bi se oči kar same smejale. Oči so pa tako žalostne in ndrte, da bi se najraje zjokala." Dvignila je rob srajce do oči in jih obrisala. Zasmilila se mi je; odložil sem pero in jo pogladil po mehkih laseh. „Ne hudujte se gospa, ravnokar sem se namenil spat. Hotel sem končati samo še ta odstavek." „Kaj je v vas, da zgubljate noči pri tem pisanju? Kolikokrat sem vas našla še za mizo, ko je solnce že sijalo v sobo. Ne vem, ali vas je to črnilo zacopralo ali kaj? lll>IIIItltUftftltlllflllltlllH>llllllUlllllliIIIIIIlllltlflllltlltllB1ttlltlIllltll1)IIIIIVIIIIIttilIII)lllllIllt|lllltlllllll>Bltl Vllllltllllltllllll Vllltlf HfTKtC^M^ ! PRVA SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA j IZ VILLA DEVOTO § PRIREDI ¡ i dne, 18. febraurja t. 1. točno ob 17 uri = SLOVESNI ZAKLJUČEK PRVEGA ŠOLSKEGA LETA g v društvenih prostorih Sokola ' LA PATERNAL" = I Calle LUIS VIALE 1746 i Skupina ruskih deklic IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima t217, 3 kvadre od Plaza ^enititUGifin — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiak Vstala je in šla k oknu. Pogledala je v belo mesečino, ki je bila nad mestom in vzdihnila. „Enaki ste kot rajni Dušan. Tudi on se ie zatapljal najraje ponoči v knjige in pisal. V marsičem je bil podoben vam." Na steni je slika pokojnega, v ozkem temnem okvirju. Kaže mladega fanta, brhkega in smejočega, kodrastih las, skoro ženskega obraza. Ima vojaško čepico nagnjeno na uho in na ovratniku gumb enoletnega prostovoljca. Šel je bil na fronto, od koder se ni več vrnil. Padel je na svetem Gabrijelu. Sosedna hiša ki se jo vidi z mojega okna, je majhna, snažno pre-pleskana in vsa obdana z divjimi kostanji. Beli veliki cveti diše do nas. Mnogokrat sem sedel pod temi drevesi. Eno okno z belimi zagrinja-li je še razsvetljeno. „Kajpak, Manica najbrže tudi bdi", je dejala nevoljno in s skrbjo gospodinja. "Današnja mladina je vsa enaka." Potem me je poglediila vprašujoče in dejala toplo: .,Sveža in lepa je kakor cvet, ki se ravnokar prebudi v jutranji rosi. Ali ni vredna, da se jo ima rado?" Pokimal sem. Nekaj je bilo v meni neprijetnega in mučnega, kar me je vznemirjalo. Včasih sem imel vtis, da jaz ne bi smel biti tukaj, ker zavzemam prostor drugega. Nekoč mi je dejala Manica: „Ali se spominjaš, kako si me v taki lunini noči poljubil v vrtni lopi?" Pogladila me je mehko in nežno po licu. Ali spominjam se dobro, da nisem bil nikoli ž njo v vrtu ob luninem svitu. Nekoč mi je priznala tiho: „Zdi se mi, da imam tebe raje nego sem imela Dušana. Včasih pa me obdaja dvom. Tedaj ponoči ne spim. Morda to mine. Ali me razumeš, Mirko?" Držala me je za roko in me opazovala pozorno in vprašujejoče, ne da bi trenila s svojimi velikimi in bleščečimi očmi. Razumel sem jo in radi tega mi je bilo tako hudo. Jaz bi moral biti nekje drugje, daleč od nje, in na mojem mestu Dušan. Najbrže bi potem Manica našla mir in srečo in njena duža ne bi imela dvoma. To bitje je hodilo po razpotju, ne da bi se moglo odločiti za pravo smer. Zelo daleč na vzhodu je temno zvezdnato nebo pričelo nekoliko bledeti. Navzelo se je rožne barve, ki je postajala polagoma močnejša. Nad planjavo se je dvigala komaj vidna, prozorna megla. S planin je Gospodinja je prijela za kljuko in dejala: «Manica ima danes rojstni dan. Prosi, ako prideva nekoliko bolj zgodaj, ker bi rada da ji pomagam. I-mela bomenda precej gostov.'* Med stalnimi gosti je bil tudi odvetniški koncipijent Ribnikar. I-gral je zelo dobro gosli. Bil je visok, nekoliko suh, z dolgimi, črnimi, nazaj počesanimi lasmi, s finim, orlovskim in energičnim nosom. V družbi je bil zelo zabaven. Manica ga je spremljala na glasovirju in kadar je padal močan odsev lestenca na njeno vitko telo, na bele roke s tankimi prsti, ki so z lahkoto ubirale akorde, in na temne kostanjeve lase, ki so padale v kodrih na ramena, sem se čutil, zaljubljenega in srečnega. Ali to veliko srečo je kalil negotov dvom- in strah pred nečem, kar sem se bal razkriti. Gospodinja je odšla. Po stopnicah so se zaslišali zopet koraki, morda bolj trudni, žalostni in brezupni kot ob prihodu. Ali razumemo mi, kaj čuti in trpi mati v svoji samoti, potem ko je hodila dolgo poleg bitja, kateremu je dala življenje? Uprav njen sin je ležal sedaj na Krasu in vroče solnce je belilo njegove kosti. Čeravno so ležali tam tudi drugi in je tisoče mater trpelo v spominu na nje, ali je moral biti tam ravno njen sin? Vse to je usojeno že od vekomaj, je že zapisano v zibelki in se ne da preprečiti? Vse to se mi je zdelo kakor da čitam v trudnih korakih žene, ki je bila tako sama na svetu in katere pot je bila sedaj tako bridka in trpka. Začutil sem na licih dve skeleči solzi in čeravno sem bil sam, me jih je bilo sram. Spal sem par ur in ko sem se zjutraj prebudil, je bilo solnce že visoko. Nad vrtovi je ležal jutranji vzduh. Dišalo je po zemlji in cvetju. Zrak je bil nekoliko slan, ker je prihajal od morja, ampak svež je bil kakor jutranja rosa. Vržem nahrbtnik na rame in krenem na ozke steze, ki vodijo na planine. Včasih se vijejo ob obronkih, včasih peljejo skozi hladen smrekov gozd. Vedno više ležem. Doline in vasice leže globoko v modrikasti temi. Potoki so tanke srebrne niti in cerkvice šivanke. Na nebu, ki se zdi plavo morje, jadrajo beli oblaki. Pod skladom rdečih skal, ki se zdi od daleč baržunasta preproga, izvira studenec. Skale so vlažne in polne pestrega cvetja. Nekoč sem sedel tukaj z Manico. Dolgo je že od tega. Sedela je ob iobu, močila rdeč nagelj v vodo in me obsipala s kapljami. Smejala se je in beli, mali SPORED ¡ Govor; = Razne pevske točke in deklamacije; |j „SESTRIN VARUH" mladinska igra v enem = dejanju; ¡1 „STAVA", komičen prizor; ^ Delitev spričeval; š Prosta zabava. j§ | K ŠTEVILNI UDELEŽBI VABI VSO SLOVENSKO ¡ KOLONIJO ¡ | ŠOLSKI ODBOR f 'iitrtiiiti«iBiiiiifitt«itMiiiHt«tti»ittiiiiiiiiiiiifititiitritiiiitiiittii»iiiiiiittiiiEiiiiiiiiiiiiittEiiiiiiii>tiitiiiiiit ti»tfitTiri>iiiifiit>iiaftiiaii4iitiiti>*n i. 2. 3. 4. 5. 6. Clínica Medica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatejrmia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. t PREGLED SAMO 2 PESA Almirante Brown 1039 POZOR! "^{g KROJACNICA NA PATERNALU (nasproti postaje) NANUT in SANCIN KROJAŠKA JMOJSTRA se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti. WARNES 2191 BUENOS AIRES pihljal svež vetrič in dišalo je ne- zobki so se blesteli koliko po vlagi. DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih. JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava Jovanivic San Martin 608, Buenos Aires „Kaj bi bilo, ko bi me sedajle u-grabil vitez na črnem konju", je vprašala nagajivo Manica in si zataknila rdeč nagelj v goste kostanjeve lase. ..Nobeden te ne bo ugrabil, Manica", sem dejal odločno. „Dokler sem jaz poleg tebe, se ti ni treba bati." Vsedel se je ob studenec velik rumen metulj s črnimi pegami. Pil je vodo in pregibal plašno peruti. Niti Manica niti jaz se nisva upala dihati, da ga ne bi splašila. Potem je sfrfotal ob rdeči skalnati steni, kjer je bilo toliko pisanih cvetk. Sedaj sem bil sam. Studenec je žuborel in v gozdu so se oglašale ptice. Nekje je tolkla žolna. Vladala je tukaj voljna tišina, pravi balzam za nas, ki imamo trudne in vznemirjene duše. Minil je dan. Noč je padla polagoma na modre tihe gore. V dolini je že bilo zelo temno. Vračal sem sé zopet po beli cesti, ki se je zdela v temi še svetlejša. Med jelkami so letale kresnice z modrikastimi lučkami in včasih sem jih zamenjal za zvezde na modrem firmamentu, ki so mežikale, ker so bile še zaspane. Pozno je že bilo, ko sem prišel do hiše z divjimi kostanji. Močan svit oken je padal na velike ortenzije na vrtu in na bele steze, potresene s kamenčki, naplavljenimi od Soče. Stopil sem prav blizu k oknu in pogledal v notranjost. Najpreje sem ugledal Manico. Poleg nje je stal Ribnikar Igral je na gosli. Manica KiDniKar. k j sem na tem svetu tako sam., ga je spremljala in včasih je pogle- dala nanj in se nasmehnila. Ob mi- '— zi je sedela sama, zatopljena vase, gospodinja. Ni odvrnila pogleda -od Manice in v njenem pogledu je bila bolest, nekaj neutešenega, neizved- ljivega in kar se ne more izpolniti. Čutil sem, da misli na Dušana in kako bi bilo, ako bi on igral gosli namesto Ribnikarja. Ali usoda ni hotela, da bi imela mati to veliko srečo. Bila je sedaj tako sama, brez moža, ki ga je vzela bolezen, in brez sina, ki se ni vrnil iz vojne. Vrata so bila samo naslonjena, ali nisem vstopil, ker me je nekaj zadrževalo in česar nisem razumel dobro. Ali smem jaz vstopiti v življenje Manice, če ona še vedno misli na Dušana in ni gotova svojega čuv-stva do mene? Ali lahko mirno vz-držim pogled njegove matere, ko se vendar ta mati vedno spominja r.anj? Morda bi drugi tega ne razumeli, ali meni se je zdelo, da se ne smem siliti med spomine, ki so drugim mili. Ti spomini so bili še edino, kar jim je ostalo od njega. Uvidel sem sedaj, da nimam te pravice. Zapihalo je, da me je zazeblo. Zapustil sem tiho vrt, zaprl železna vrata in šel na ulico. Nekaj je bilo sedaj v meni mirnega in pokojnega, kakor da bi opral greh, ki sem ga mislil storiti. V srcu mi je pa bilo tako trpko, stisnjeno, kakor pri o-r.ih, ki niso okusili ne sreče, ne veselja. Stopal sem po temnih, tihih ulicah in šele sedaj sem začutil, da NAROČITE SE NA "Novi list" NOVI L I S 'i Stran 7. ŽENSKI KOTIČEK Duševna in srčna vzgoja Poleg igre je bivanje v naravi ja-ko močna pobuda otroškemu duhu in srcu. Otrok najde v prirodi vse polno čudežnih stvari, ki vzbujajo v njem željo, da jih spozna. Dete treba pustiti, da samo opazuje in se uči misliti. Nespametno bi bilo, razlagati mu podrobnosti, pa tudi kvarno da ga mučiš s prekomernim podukom. Na ta način bi mu naravo najhitreje priskutil. Roditeljem treba samo nadzirati otrokov duševni razvoj in pomagati mu, da pride čimpreje do zrelejših misli in pra-i vih pojmov. Nekateri starši ne morejo dočakati, da se jim otrok duševno naravnim potom razvije. Na vse možne načine vzpodbujajo in silijo, da bi postal otrok nekaj posebnega, čudovitega. Ako jim uspe, je to na veliko škodo otroka, ki zaradi duhovne preobremenitve postane kmalu nemiren, razdražljiv in tudi telesno slaboten. Nespametni so ljudje, ki že zgodaj mučijo deco z učenjem na pamet, ko otrok še ničesar ne razume, a delajo tako samo zaradi tega, da bi se mogli s svojimi čudežnimi otroki pred tujci ponašati Nasprotno treba duhovne sile, ako se javijo prezgodaj in se prenaglo razvijajo, nekoliko zadrževati, da se prepreči prerana zrelget. Kajti tako preuranjeno zrelost dete lahko plača z zastojem ali nazadovanjem duha in telesa. Torej vsaka stvar ob svojem času, tak je zakon narave. Vzgajaj pa otrokom ljubezen do rastlin, cvetlic in živali; povej jim, da tudi rastline in živali čutijo, se radujejo in se žaloste, a-ko trpe, čisto tako kakor človek. Otrok bo potem obziren, pazljiv na vrtu in na trati, in ne bo surov do živalstva, do ptičev, kužkov in živine. Vzbujaj mu srce, sočutje in u-mevanje stvarstva, da postane dober, plemenit človek. Vse to je modri materi prav lahko delo, ako ima le sama dovolj razvito dušo. Njen pouk se mora zmerom naslanjati na otroku dobro znane pojme. Rastlina je kakor otrok: lačna je in žejna. Zato je treba gnojiti in zalivati. A-ko jo zlomiš, jo boli in morda celo umre. Mačka ima mladiče; goji, doji, krmi in umiva jih, pa varuje in brani kakor mati svojo deco. Ptica ima moža, s katerim spletata gnezdo za svoj zarod, ki ga pitata, grejeta in ščitita kakor starši svoje otroke. r -...... • Dasi imajo še hudo zimo, se pa v Evropi le pripravljajo za spomlad: originalna obleka za prve toplejše dni Zimske novosti iz Evrope: Temna suknja s črnim astrahanom Nobene živali ne smemo pretepati, mučiti ali celo ubiti, ker žival prav tako trpi in ljubi življenje kakor človek. Cvetlica, kadar dozori, ima seme, ki se zaseje v zemljo in iz semena vzrastejo cvetki — otroci. Ptički zležejo jajčka, ki jih grejejo tako dolgo, da pridejo iz njih mladiči, ptičice otroci. Kakor trpi in boli človeka, če ga tepeš, režeš, hodiš po njem, če je lačem in žejen, prav tako boli rastlino, grm, ptičko, mačko, psa, konja kravo ali katerokoli živo bitje. Drug drugemu moramo ljudje pomagati in olajševati trpljenje, a pomagati in lepo ravnati moramo tudi z bitji, ki so nema ali celo negibno v zemlji rastoča... Vzgajaj svojo deco za ljubezen do vsega stvarstva in srečna bo! (Ž. S.) Migljaji za hišne gospodinje Kako čistimo srebrne stvari. Prav lahko napravimo same jako dober prašek, s katerim pridemo do istega uspeha, kakor če kupujemo drage preparate. Vzemo i dele vode in 1 del prav dobro in gladko stolčene krede, ki jo še preeejemo, da r>e ostane kak kamenček vmes. Potem prilijemo približno 60 gramov salmijaka, pa spravimo v steklenico in dol^o zamašimo. Kadar hočemo očistiti pribor, ga na-nažemo s to raztopino in z volneno krpo in še z drugo mehko cunjo. Svetlo kožuhovino čistimo istotako z zdrobljeno kredo. Prav dobro jo se-greiemo in ko je vroča, jo posujemo na kožuhovino. Ko se ohladi, manemo dobro proti dlaki, da se prah utere do kože. Naposled vzamemo prožno bambusovo palčico 'n kožuhovino narobe dobro stepemo, da odleti ves prah iz dlake in z njim tudi umaza-nost. Za temno kožuhovino jemljemo otrobe in čistimo na isti način. Za čiščenje košuhovine je dober tudi loje-vec v prohu, katerega uteremo v kožuhovino proti dlaki. Lojevec pustimo v kožuhovini do drugega dne, potem pa dobro ktrepljemo, da pe prah popo'noma odstrani. LETNIH $ 5 - ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! Buenosaireška kronika Krvava žaloigra Pretekli četrtek se je dogodila v ul. Suarez 1062, na Boki, krvava tragedija, pri kateri sta zgubila življenje zakonca Vincenc in Paulina Markevich, litvanska državljana. Umoril ju je Paulinin bratranec Anton Dabkunas, ko ga je popadla blaznost, kateri je bil podvržen. Nepričakovano je začel streljati iz samokresa, ki ga je imel pri sebi, pa so streli smrtno zadeli Paulino. Ko je prihitel na lice mesta njen mož, se je blazni Anton vrgel nanj z nožem v roki, ker je bil že izstreljal vse naboje. Zadal mu je tri globoke rane, izmed katerih je ena segla do srca, tako da se je Markevich takoj zgrudil mrtev na tla. Streli so priklicali policaja, a je Anton, ki je bil med tem spet nabasal svoj samokres, začel streljati tudi nanj ter ga ranil v nogo. Ista usoda je čakala Markevichevega soseda Stanislava Linkevisziusa, ki je prihitel na pomaganje. Po teh krvavih dejanjih je revež najbrž spet prišel k pameti; ko se je zavedel. kaj da je storil, je nameril samokres proti sebi ter ga štiri krat sprožil. V težkem stanju so ga prepeljali v bolnišnico Argherich, kjer se bori s smrtjo. Nasilen upnik V soboto sta se sprla, v neki trgovini v til. Entre Rios 796, 49-let-ni Frailan Fernandez ter Juan No- ZA NAŠE KUHARICE JEZIK Z NADEVOM Kuhaj, ne preveč mehko, jezik in ga čedno olupi.. Razpoloviči ga po dolžini. Iz obeh polovic izgrebi toliko mesa, da dobiš dve lepi votlini. Preostalo meso zamešaj z . dobro sesekljano gnjatjo ter z nekoliko popra in soli, napolni vdolbine s to zmesjo, položi zopet polovici skupaj, zveži dobro z nitjo. Peci ,v kozi na maslu, čebuli in peteršilju ter več krat namaži na obe strani s sardelnim maslom. (Sardelno maslo napraviš tako-le: Razsoli v vodi eno do dve sardeli, jih dobro očisti in pretlači skozi sito. Mešaj maslo toliko časa, da se osmetani, in počasi, med mešanjem, pridevaj sardele.) MASLENI KRAFELJČKI Zreži iz maslenega t tata koleščke, namaži polovico teh " raztepenim jajcem, deni na vsak kupček pečenkine-ga nadeva, položi prazen kolešček na vsakega, ocvri in deni v juhi na mizo. Utrjene mladenke: skupina mladenk, ki se ne boje mraza, čaj na leda po osvežujoči kopeli v ledenomrzli vodi x * # * # * # > * # ' * & ya, in sicer radi par pesov, ki jih je Noya - dolgoval svojemu tovarišu. Prepir je bil vedno hujši, pa se je končno zabliskal tudi nož v Fer-nandezovi roki. Upnik je svojega dolžnika tako porezal,*da je pozneje izdihnil v bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Ubijalca so spravili pod ključ. Nesrečno naključje V ponedeljek ob 8. uri zvečer je čistil v svojem staonvanju, v ul. Drzen napad V mlekarno, ki je last nekega J. Turenza, v ul. S. Peña 109, sta prišla neznanca, sedla k mizi ter naročila sladoled in kavo. Ko se je gospodar okrenil, da jima bo postregel, sta planila za njim; eden je držal v roki samokres, drugi pa je grozil z nožem. Zahtevala sta od njega, naj jima izroči ves denar. Mož se je prestrašil in se ni prav nič upiral. Pustil je, da sta pobrala iz predala samokresu pozabil naboj. Pri čiščenju se je samokres sprožil in mu je krogla šla v levo stran prs. V torek ponoči je v bolnišnici podlegel rani. Prometna nesreča V torek zvečer je na Avdi. Vértiz povozil avto, katerega je vodil šofer Indalecio garrón, 35 let starega Juana Sancheza. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, a poškodbe, ki jih je bil dobil, so bile tako hude, da jim je kmalu podlegel, šoferja so aretirali. Podivjanost V torek ponoči so se ljudje na razne načine poslavljali od pusta. Cisto posebne vrste zabavo so si pa privoščili trije podivjani neznanci, ki so na križišču ulic Cnel. Roca in C. Berg začeli kar na lepem streljati na mimoidočega Joseja Fereiro, 53-letnega portugalskega državljana. Po ugotovitvah policija izgleda, da so neznanci vzeli ubofega Portugalca za tarčo samo v zabavo. Bili so najbrž vinjeni, a vendarle ne toliko, da bi ne brž odnesli pet, ko so videli, da se je Fereira zgrudil na tla. Težko ranjenega so ga prepeljali drugi ljudje v bolnišnico, kjer ga zdravijo in upajo, da mu bodo oteli življenje. Bogotá 2127, svoj službeni revolver | 00 pesov ter nato brž odnesla pete. policaj E. Alvarez, star 39 let. Ne- i šele potem je začel klicati na po-srečno naključje je naneslo, da je v moč, da je prihitel policaj, kateremu se je pozneje posrečilo prijeti enega izmed napadalcev. Imenuje se Angel Sánchez. . FOTO "DOCK SUD" Darujem, za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos "Aires Monte Dinero 901 aiSjjygiaigjii^ Rojakom so priporoča Edina Slov. Brivnica katero je otvoril v ulici Paz Soldán 4979 Paterna! Leopold Zavrtanik lastnik Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih z?upno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMÉRNE CENE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 234823534853534823532348485323 BESEDILO BALKANSKEGA PAKTA Besedilo balkanske pogodil, ki je bila podpisana pretekli petek v Atenah, se glasi: „Nj. Vel. kralj Romunske, ekscelenca predsednik grške republike, ekscel. predsednik turške republike ter Nj. Vel. jugoslovanski kralj — z željo, da bi prispevali k ojačanju miru na Balkanu, prežeti z duhom sporazuma in poravnave, iz katerega se je porodil pakt Briand-Kol-leg ter so izšle določbe, ki se nanašajo na Zvezo narodov, za trdno odločeni, da zagotovijo spoštovanje prevzetih obvez ter ohranitev sedanjega teritorialnega stanja na Balkanu, so sklenili naslednje: ,,Člen i*. Romunska, Grška, Turčija in Jugoslavija jamčijo medsebojno za varnost svojih balkanskih mej. „Člen 2. Visoke pogodbene stranke se obvezujejo, da se bodo sporazumele o potrebnih u-krepih vsaki krat, ko bi nastopilo kaj takega, kar bi moglo ogražati njihove koristi, navedene v tej pogodbi. Obvezujejo se. da ne bodo začele nobene po-litčne akcije napram katerikoli drugi balkanski državi, ki ni podpisala te pogodbe, brez predhodnega medsebojnega obvestila, ter da ne bodo prevzele nobene politične obveznosti napram nobeni drugi balkanski državi brez predhodnega privolie-nja drugih pogodbenih strank. K pogodbi lahko pristopi sleherna druga balkanska država; vsak1 tak pristop bodo pogodbene strake blagohotno pretresle in bo stopil v veljavo takoj, ko Ixxlo: vsi pogodbeniki obveščeni o sporazumu. ,.V potrdilo teh določb so opolnomočeni zastopniki podpisali pričujočo pogodbo v Ate-nah, dne 2. februarja 1934. v četvero izvodih, od katerih je dobila po enega vsaka pogodbena stranka. Podpisani: Titulescu, Malísimos, Tevfik Ruškdi beg, Jef-tič." V poslopju grškega zunanjega ministrstva v Atenah se je vršila preteklo soboto prva konferenca sveta balkanske zveze. Po seji je bilo objavljeno naslednje poročilo: „Zunanji ministri četvorice držav so proučili položaj na Balkanu ter se razgovarjali o sredstvih, ki bi mogla služiti za ojačenje trgovinskih in pravnih vezi med vlastmi, ki so podpisale balkansko pogodbo. V vseh vprašanjih se je. ugotovilo popolno soglašanje vseh štirih zunanjih ministrov." Nova francoska vlada Bivšemu predsedniku republike Doumergueu se je posrečilo. da je sestavil vlado m sicer na osnovi precej široke koalicije strank. Najbolj znané osebnosti v novem kabinetu so, poleg Doumerguea, Herriot, Tardieu in Barthou. Barthou bo vodil zunanjo politiko, pa se radi tega širijo vesti, da se bodo v kratkem spet pričela pogajanja za dosego sporazuma z Italijo. Sedanji francoski zunanji minister je namreč znan kot velik prijatelj Italije. Nova vlada je že zavzela svoje stališče napram nemškim zahtevam po oboroževanju. Te dni je poslala v Berlin noto. v kateri izjavlja, da, nemških zahtev ne more sprejeti. Zapletljaji trgovinske narava so se pojavili v odnošajih z Anglijo, ker je Francija znižala kvote, določene za uvoz angleškega blap-a, ki je na francoskem trgu močno izpodrival francoske izdelke Angleži so odgovorili s tem. da so močno povišali uvozno carino na celo vrsto francoskih proizvodov. Po zadnjih poročilih izgleda, da se bo-i do začela pogajanja v svrho po-jravnave tega spora. Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo ' vez., 2. izd.......2,— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jelenec: Spomini 1914—1918, r trdo vez.......3.— Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1-50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez........• • • .4- — Sič: Narodne noše . . . . 2.— šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1 20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik ........ 1.50 Marija kraljica src, molitvé- nik...... . • • • 2.— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 cemtavov, za dve pa 40. MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, ¡posebno iz jugois;. in i tal. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168. ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno'. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal UGODNA PRILIKA ; Dvoje stavb, zemljišč v Villi Devoto, j se z velikim popustom prepusti. Po-itreben kapital S 500.—. I Poizve se pri g. Al. Drufovki, ulica Cor. Ramón Lista 5549 (V. Devoto.) PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope bodo prispeli: V februarju: 19. Neptunia 23. High. Princess in Vigo 25. Zeelandia in Massilia 27. Cabo S. Antonio Proti Evropi bodo odpluli: • V Januarju V februarju: Pri Kashiwasakiju na Japonskem se je neki osebni vlak prekotalil z nasipa v morje; 25 oseb je utonilo. * # * # * VREDNOST DENARJA Računali so v četrtek ' po tečaju prostem uradnem za: Splošna stavka uaFrancoskem Splošna delavska zveza v Franciji je proglasila pretekli ponedeljek 24-urno stavko, katere namen je bil, pokazati vladi in javnosti, da francoski delavci ne bodo dopustili vposta-vitve nobene vrste diktature. Stavka je popolnoma uspela in je potekla razmeroma mirno, le i v nekaterih mestih je prišlo do spopadov med komunisti in policijo V Parizu in v vseh večjih središčih so se vršile velike demonstra^ je proti fašizmu. Za obratovanje najvažnejših javnih naprav so skrbeli specializirani vojaki. ZA KRATEK ČAS Potrpežljivost Čevljarski vajenec je tekel v trgovino in med potjo izgubil novec za : dva dinarja. Slučajno je prišel mi-: mo neki gospod, stopil na novec ter I se ustavil. Čevljarski vajenec je čakal nekaj časa,da bi se mož. odstranil. Ker pa ta le ni hotel z mesta, je vajenec dejal: "Gospod, na Vašem desnem čevlju se Vam je odtrgal podplat." Gospod je dvignil nogo, pogledal in se prepričal, da ga je vajenec nalagal. Zato se je razjezil nad njim, češ: "Kaj se norčuješ iz mene?" Čevljarski vajenec pa je skromno pripomnil: "Hvala lepa, gospod, da ste dvignili nogo. Že pol ure ste stali na novcu,