E vropski rdeči seznam ogroženih ptic, ki ga izdaja BirdLife International, je pregled tve- ganja za izumrtje 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi ter sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na določitev stopnje ogroženosti vrste se oblikuje državna in mednarodna okoljska politika, sprejemajo ukrepi ter potekajo akcije, potrebne za ohranjanje posamezne vrste. VARSTVO PTIC V EVROPI UPADAJO POPULACIJE 30 % VRST PTIC / / Tilen Basle, Urša Gajšek Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic, ki je bil posodobljen v letu 2021, kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogro- ženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst). Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Upadajo tudi populacije četrtine vrst, ki so vezane na gozdove. V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla po- pulacija vsake tretje ptičje vrste. Morske ptice, pob- režniki (Charadriiformes), vodne ptice (predvsem race in gosi) in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšimi upadi populacij. Upadajo tudi populacije vrst odprte krajine, kot so škrjanci, strnadi in srakoperji. Glavni dejavniki, ki nega- tivno vplivajo na populacije ptic po vsej Evropi, so spremembe v rabi tal, intenzifikacija kmetijstva, urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov in onesnaževanje voda, medtem ko so globalne pod- nebne spremembe dejavnik, ki razmere še dodatno zaostrujejo. Zadnja analiza kaže tudi zaskrbljujoče upade popu- lacij nekaterih ptic selivk. Ogrožata jih predvsem izguba njihovega življenjskega okolja in močan lovni pritisk vzdolž selitvenih poti. Za njihovo ohranjanje je treba omejiti ali ukiniti zakoniti lov, zelo pomembno pa je tudi preprečevanje nezakoni- tega lova. Lov je eden izmed glavnih vzrokov za izumrtje klavžarja (Geronticus eremita) v Evropi. Klavžarja sicer po Evropi še srečujemo, opažanja te markan- tne vrste beležimo tudi v Sloveniji. Gre za osebke, Nekaj vrst, pri katerih je na nivoju Evrope prišlo do VELIKIH SPREMEMB STOPNJE OGROŽENOSTI na Rdečem seznamu 2021, v primerjavi z Rdečim seznamom iz leta 2015: VODOMEC (Alcedo atthis) Trend populacije vodomca se razlikuje od države do države. Najnovejši podatki pa kažejo, da je vrsta na evropski ravni še vedno v upadu, a je ta manj strm kot v letu 2015. foto: Vlado Jehart Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča. foto: Katarina Denac Svet ptic 01, marec 2022 18 vključene v program ponovne naselitve vrste v Evropo, ki poteka v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Vsi osebki, ki jih opazimo pri nas, so iz njihove vzreje, zato ne moremo govoriti o prostoživeči populaciji. Poleg klavžarja so v Evropi izumrle še štiri vrste ptic - kirgiška sadža (Syrrhaptes paradoxus), teka- čica (Turnix sylvaticus), beloglavi strnad (Emberiza leucocephalos) in afriški kačjevratnik (Anhinga rufa). Populacije nekaterih vrst pa so si nekoliko opo- mogle, denimo populacija rjavega škarnika (Milvus milvus) in brkatega sera (Gypaetus barbatus). Glede na trenutni Evropski rdeči seznam je rjavi škarnik zdaj uvrščen med najmanj ogrožene vrste (ang. least concern), brkati ser pa med potencialno ogrožene (ang. near threatened). Stanje teh dveh ujed se je izboljšalo zaradi prenehanja uporabe pesticidov, kot je DDT, zakonske zaščite vrst in njunih habitatov likšne, da bodo verjetno kmalu negativno vplivale na vse preostale vrste, tudi človeško. Pri ohranjanju narave ne gre le za ohranjanje vrst in njihovih ha- bitatov. Naše zdravje, družba in gospodarstvo so neposredno povezani s stanjem v naravi. Ključno je, da se zavedamo neprecenljivega pomena ohra- njene narave. Vsak posameznik lahko k temu pripomore na številne različne načine – prispeva svoj čas, trud ali spremeni vsakodnevne navade. Vsaka dobra gesta šteje, pa če se ta zdi še tako nepomembna ali majhna. Več informacij o posodobljenem Rdečem seznamu lahko najdete na spletni strani BirdLife International ter vztrajnega meddržavnega ali regionalnega varo- vanja (med drugim tudi projektov ponovne naseli- tve brkatega sera). Pomembno je, da se vse akcije, namenjene ohranjanju vrste, nadaljujejo tudi v pri- hodnje, vse dokler nevarnosti za vrsto niso odprav- ljene in si populacija v določeni regiji opomore do te mere, da ni več odvisna od načrtnega varovanja. Ptice so zelo občutljive za spremembe v njihovih življenjskih okoljih in so zato odlični indikatorji, ki kažejo na dejansko stanje narave. Dejstvo, da v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic, ogrožena pa je že vsaka osma vrsta, je zelo zaskrbljujoče. Življenja vseh bitij na Zemlji so medsebojno pove- zana in soodvisna. Ogroženost ali izumrtje neke vrste kaže na to, da so spremembe v naravi to- RDEČENOGI MARTINEC (Tringa totanus) Populacija rdečenogega martinca je v splošnem upadu, ki je posledica upada v državah, kjer najdemo približno 50 % evropske populacije te vrste (Islandija, Rusija, Belorusija). Upad populacije je povezan z izginjanjem mokrotnih travnikov, ki so ključni življenjski prostor vrste. foto: Jure Novak VELIKI ŠKURH (Numenius arquata) Vrsta je bila uvrščena v kategorijo z manjšim tveganjem za izumrtje, a populacija velikega škurha na evropski ravni še vedno upada. Najpomembnejša dejavnika ogrožanja velikega škurha sta slabšanje stanja in izguba življenjskih okolij. foto: Kajetan Kravos POLJSKA VRANA (Corvus frugilegus) Približno polovica evropske populacije poljske vrane doživlja upad. Ta je najverjetneje povezan s preganjanjem vrste ter uničevanjem njihovih gnezdišč. foto: Gregor Bernard Svet ptic 01, marec 2022 19