Leto VII., Stav. 117
Poštnina plačana v gotovini.
V Celju, v torek 29, maja 1923«
Posamezna šleir, I Din.
Držav
\\ce}sHa
Glasilo
UubVja«'
Vn)WcaCJ
stranke Jugoslavije.
Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan.
UredniSlvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise: Celje po5t. pred. 43. Telef. int. št. 53. Ček. rač. St. 11.959.
Stane mesečno...................20	Din,
za inozemstvo...................30	Din.
Oglasi; prostor 1 > 65 mm 1 Din.
Dopise frankiraju* in d.)iMi;!e, ^:iei se ne priobčijo. Rukopiii s n«j vranjo.
Reklamacije za list so t.o/irnue proste.
Hamburški sveto^rft^šScialistični kongres.
Četrti dan (četrtek 24. rt^jaljp
Ob začetku te seje je nder-velde sporočil, da je izvr.^Wff!ni odbor dok čil London kot sedežMove internacionale in Toma Shawa ter Adlerja kot nje prva tajnika.
Nato so prešli k obravnavi točke »Imperialistični mir in naloge delavskega razreda*. Kot prvi referent je govoril angleški sodrug Sidney Webb, ki se je ostro obrnil proti nasilni imperialistični politiki in označil obnovitev razdejanih krajev kot edino zdravo misel reparacije. Mnogo obveznosti, ki jih zavezniki nalagajo Nemčiji, pa je popolnoma neupravičenih in z mirovnimi pogoji v direktnem nasprotstvu, zato jih je treba črtati. Sploh mora prepojiti demokratični duh mednarodno politiko in v tem duhu se morajo mirovne pogodbe popraviti. Drugi referent s. Hilferding je obravnaval predvsem uničenje svetovnega gospodarstva po mirovnih pogodbah in je na koncu po-vdaril, da treba kapitalistični internacionali postaviti nasproti proletarsko internacionalo, ki pa mora zavladati s premočjo duha, ne pa nasilja. Potem je govoril Lev Blum (Francoska), ki se je pridružil popolnoma predgovornikovim besedam. Versajska pogodba ima svoje predhodnike v mirovnih pogodbah pred 100 in 200 leti, ker pa je našla veliko bolj komplicirane razmere, nego so bile tedaj, je morala vplivati tembolj razdejalno. On kot Francoz lahko odkrito obsodi na internacionalnem kongresu to pogodbo, ker jo je francoski socializem že od vsega po-četka odklonil.
Za politično izšolanost.
Bral sem, kako je zastopnik komunističnega Centralnega radni£kega sindikalnega odbora J. Petakovič na konferenci, ki se je vršila 12. aprila radi celotnega organizacijskega edin-stva v Belgradu med našimi in »neod-
MILENIN :
»Športni pes«.
(Konec.), i
»No, milu, dražestna, kelih mojega trpljenja’ in monštranca mojih srčnih bo- % le čin! Ka j ti je1, dušica, srček, popček, čemu me ne gledajo tvoje zlate oči ?« la molči. Samo z nogo drsa in grize nohte na desni ročici. Oj, ojoj mene, kaj naj počnem? Zlezem na kolena, dvigam sklonjene roke, mežikam s solznimi očmi in jecljam ves obupan:
»Solnce mojega življenja, zarja moje mladosti, studenec mojega hrepenenja, usmili se me! Povej, kaj ti Je storila moja nesrečna glava, .kani te Je zadel moj nebogljeni jezik! Odrežem ga, odtrgam glavo sebi kakor majskemu hrošču in jo položim pred tvoje prečistc noge. Če te je razžalilo moje pohotno oko, ga izderem, če se te je dotaknila ob nepravem času moja sitna in radovedna roka, jo odrežem, vse storim, samo zapovej!« In slišim glas kakor težko kladivo po nesrečni moji butici:
»Grduh si, nepoboljšljiva mrcina, nič več te nimam rada. Kaj si napisal in koga .si obrekoval? Konec je najine ljubezni, poberi se, da te ne vidijo nikoli več moje očij«
In se pobiram in grem s povešeno glavo naravnost na Prule, kjer sc deli naša prestolna reka v dva rokava. Tam
Zadnji dan (petek 25. maja).
Zaključno za-.edanje je bilo veličastno. Najprej sta še dva sodruga govorila k točki : Boj proti reakciji. Govoril je prvi ogrski sodrug Kunfi, ki je bičal horthyjevsko strahovlado. S. Wels je dodatno k reDratu s. Bauerja še dokazal, kako je v Nemčiji reakcija podpirana ne samo po francoskem imperializmu, temveč tudi po komunizmu. Angleški s. Bradford je govoril za va-varovanje mlade nemške republike in o simpatijah angleškega delavstva do boja nemškega proletariata proti reakciji. Pri glasovanju o tej točki dnevnega reda je bilo doseženo popolno soglasje razen v točki o sovjetski Rusiji, kjer se je angleška delegacija glasovanja zdržala. Vanderveldu so italijanski sodrugi v neki točki nekoliko ugovarjali, ko je v zaključnem govoru še enkrat pozival v boj proti reakciji.
S tem je bil kongres končan. Predsednik ga je zaključil s kratko ocenitvijo izvršenega dela in s pogledom v bodočnost, ki bo zedinjeni Internacionali prinesla mnogo dela. Z viharnim vzklikanjem so delegati zapustili kongresno dvorano.
Izvrševalni odbor nove internacionale je bil sledeče sestavljen : Hender-son (Angleška), Bračke (Francoska), Vandervelde (Belgija), Troelstra, (Holandska), Branting (Švedska), Wels (Nemčija), Bauer (Avstrijska), Modi-digliani (Italija) in Abramovič (Rusija). Ta odbor pa je samo začasen, dokler ne prične internacionala redno poslovati.
visnimi« strokovnimi in političnimi organizacijami ter podružnico Saveza grafičnih delavcev, kako je torej ta gospod Petakovič sledeče izjavil: »Mi smo strankarsko neodvisni in se ne moremo spuščati v strankarske vode. Mi te tendence ne moremo sprejeti.«
Mi marksistični bojevniki poznamo sicer vzroke, ki vedejo južne kakor
sedem na kamen, da mi potegne iz telesa obup in žalost in ko se docela o-iiladim, skočim v razburkane valove, ki me zgrabijo in vlečejo moje sedaj Ze truplo v strašne globine Črnega morja. Tako končam težko življenje, utopim nesrečno ljubezen in pomirim nemirno srce. O, jade, jade, kako je hudo, če človek /. jezikom pokoplje vse svoje nadel
V duhu sem videl žalostni konec in bridko prebujenje iz svojih najsvetejših sanj in sem takoj sklenil, da bom o tem poglavju raje molčal. Kajti sem zaljubljen tako, da čutim ta ogenj v koncu mezinca na nogi in bi sc mi res utegnila pripetiti nesreča, d;t izgubim svoj zaklad.
Peto poglavitno poglavje opisuje rodovno knjigo pasjega plemena in pravi, ' da se naraščaj vpisuje v to knjigo samo pod pogojeni, če imata oče in mati priznan rodovnik. In je že ta izvleček iz pravilnika o negi pasjega rodu tako imeniten, da ga mora vsak pošten človek izrezati iz knjige in odnesti v najbližjo juvelirno trgovino, da mu prc-sl-rbe primeren medajlon, ki ga bo nosil okrog vratu. Dvanajst let so ir.e mrcvtrili po šolah in nadlegovali mojo nedolžno glavo z učenostjo, pa sem spoznal šele zdaj, da je bil ves trud zaman. Kajti nisem izobražen niti toliko, kolikor ie črnega za nohtom nežne narodne dame. Dozdaj sem mislil, da je kuzla nezakonska žena psa in da sta v deviškem sta-
naše »neodvisneže« po dobi največjega boljševiškega ekstremizma (vsaj na jeziku) k drugemu ekstremizmu brezbarvne povodenelosti, vendar ne moremo niti teh kolikortoliko človeško umljivih vzrokov priznati kot upravičene in si njim na ljubo naenkrat predstavljati delavsko gibanje brez močne politične, marksistično intransi-gentne stranke. Vsako delavsko gibanje, pa naj bo makar gibanje za zvišanje mezd, je obenem politično. Preko tega dejstva nas ne more zapeljati niti to dejstvo, da so javnim in železničarskim nastavljencem ter upokojencencem pod firmo neodvisnosti skrpucali nekak brezbarvni oziroma mnogobarvni akcijski odbor. Kaj pa nam je ta brezbarvnost ozir. mnogobarvnost do danes dosegla? Poglejmo faktom mirno v oči in povejmo si istotako mirno: dosegla je kapitulacijo in ponižanje — delavstva seveda, ne buržoazija, proti kateri se je baje borila. Da je tista »neodvisna« brezbarvnost v resnici strankarsko kričeča kakor beraški plašč nam dokazuje že to, da so v koaliciji čisto strankarske organizacije, kakor je Prometna zveza, ki je velika opora za klerikalno stranko, ta pa s svoje strani zopet služkinja vladajoče radi-kalne~buržoazije. In s takimi elementi v sebi hočejo frazarski gospodje dokumentirati svojo brezbarvnost in boj proti buržoaziji?! Daleč smo zašli, tako po morali, kakor po zavednosti!
Vsako mezdno gibanje, pa naj bo železničarsko-uradniško ali katerokoli drugo, je odvisno od zmage v skupščini. Toda, prijatelji, v skupščini ne sedijo zastopniki kakega vodeno pobarvanega tehtelmehtla, temveč zastopniki političnih strank z jasno izpovedanim ali zakritim programom. Kaj pa zastopa delavce in javne nameščence v skupščini, na katero stranko naj se oprejo? Prav gotovo bi se morali na tako, ki ima v svojem programu boj za človeško eksistenco vseh delavnih-ljudi in še več: ki je za ta program tudi delala. Že če površno pomislimo, bomo takoj lahko priznali, da se ni razen socialistične, ki pa ima sedaj le
dva zastopnika, nobena izmed v skupščini zastopanih strank se nikdar resno lotila tega za vso državo tako nujnega in važnega vprašanja in če je kdaj tako delala, kakor da se ga loteva, potem je bila to laž, ki so jo naslednja dejan ia kot tako pokazala. Spomnimo se Žerjavovega »prizadevanja« za dobrobit našega delavstva, ki nam je odpravilo osenurnik in pošteno socialno zavarovanje, spomnimo se, kako sedaj radikalci rešujejo uradniško in železničarsko bedo z večnim odlašanjem, spomnimo se vseh drugih bur-žujskih strank, ki jim niti na misel ne pride, da bi rešitev tega vprašanja forsirale, čeprav jim časa za to ne manjka, ko ga imajo dovolj za to, da se v skupščini samo prepirajo in obkladajo s psovkami, spomnite se nazadnje, če hočete, kako so za časa svetega železničarskega ministia Korošca njegovi ljudje streljali na izstradano železničarstvol
Pa drugače tudi ne more biti, dokler bo delavstvo oslovsko nasedalo frazam patentiranih demagogov, dokler bo njim na ljubo trpelo svojo prokleto politično brezmiselnost in brezbrižnost in se ne bo dajalo poboljšati niti z udarci biča, ki si ga je samo splelo, in ki padajo po hrbtih in trebuhih njega in njegovih družin. Sami smo si svojega zla krivi, ker smo tako naivni, da mislimo rajši vse najboljše o našem kapitalizmu, ki se šele razvija, nego to, kar je o vsakem takem kapitalizmu resnica: namreč to, da ne pozna prav nič svojega sužnja, temveč edino svojo malho. Kadar tisoči poginjajo, »nema vremena«, da bi se nad tem zganil.
Delavci, javni nameščenci, železničarji, proletarci: spametujte se 1 Ne dajte se še dalje voditi za nos ! Vaša organizacija mora biti Ie taka, ki se čisto razredno in brezobzirno bori za vaše pravice, mora biti strokovna, ampak tudi politično orientirana. Taka organizacija je danes samo socialistična. Pa nam povejte drugo, če jo najdete ! Gospodje strankarsko »neodvisni« so le kratkovidni ali pa prodani, če vpijejo, da se more proletariat rešiti tudi
nii znana pod imenom samec in samica. Zarod, ki prileze na božji svet, če pes oplodi psico, v mojih skromnih možganih niso bili otroci, marveč psički ali ščeneta. In glej čudo čudotvorno! Vse to ni res in moji profesorji so lagali z vsemi prirodoslovnimi knjigami vred. Dokler sta pes in psica nedolžna, to sc pravi še nista izgubila svojega devištva, se je treba izogibati nedostojnega in žaljivega imena in titulirati prvega s priimkom gospod, drugo pa gospodična. Tako da je bolj spodobno in daje ■kulturnemu človeku pečat splošne olikanosti. Kadar pa ju obsede satan in premaga skušnjavec, da se strneta v Zvezdi med promenadnim koncertom v prijeten dotik, tedaj- se mahoma spremeni njun položai v družabnem življenju. On ostane gospod ona pa je že častitljiva gospa. In ko jih končno Bog neusmiljeno kaz-nuje za 'storjen greh in zacvilijo pod štedilnikom mladiči, tedaj je zadeva docela resna in predsednik kulturnega društva nemudoma pokliče tajnika, ki odpre rodovnik in zapiše, da sta gospod pes in gospa kuzla postala oče in mati, in da sta rodila pet čistokrvnih otrok. In se v klubu takoj vrše velike svečanosti in krstne ceremonije. Kar ic otrok ženskega spola, jih krsti predsednik v navzočnosti vseh rednih članov (izredni morajo čakati pred vratini). Prva hči dobi ime »Mila«, druga »Francka«, tretja »Nežka« iij četrta »Albina«, Sin
pa je zlezel zadnji iz matere in zato bo nosil ime »Benjamin«. Svečani krst se konča z domačo zabavo in plesom, Ki se ga udeleže vse narodne dame in gospodične. Očeta in mater odlikuje klub z zlato kolajno, otrokom pa podarijo krstni botri svilene nogavice in tople zimske jopiče.
Kar žal mi je, da sem že na zadnji strani te imenitne knjige. Pa tudi tu sc ne bomo mudili zastonj. Je namreč napisano razno, takole nekaj za kratek čas, pa tudi poučljivo in koristno zlasti za nadebudno mladino. Berem, da so v Gradcu razstavili dobermane in da so se te velevažne kulturne prireditve udeležili tudi naši* poglavitni zastopniki pasjega kluba ali po najnovejšem pravopisu povedano — gosposke zbornice. Nekdo je peljal seboj deviško čisto gospodično »Hello plemenito (von) Radcgund«. uru-gi gospod je potoval v prijetni družbi visokega pasjega dostojanstvenika, Id je slišal na ime »Vrag plemeniti Seden«, Zopet tretji zastopnik kulturnega slovenskega naroda je imel izredno časi, da je sedel v kupeju med vožnjo iz Ljubljane do Gradca z uglednim članom svoje rodbine, ki ga kliče »Benno plemeniti Grinzing« in na njegovi desnici je sedela sramežljiva devica »Nelly plemenita Emona«. V Gradcu so vsi ti gospodje In gospodične plemeniti psi dobili po vrsti zlate in srebrne kolajne vseh stopenj. In sem gledajoč in občudujoč ta
tedaj, če je politično nezrel, neizšolan, neaktiven. Ali hočejo držati proletariat nalašč v politični temi, da bo še desetletja suženj buržoazije in voditeljskih bogov? Tisti, ki so se pred par dnevi ^sklicevali na Marksov manifest in diktaturo proletariata, so danes pohlevni hlapci buržoazije in trobilci njenih Želj, njeni informirani ali neinformirani lakaji. Varujte se jih ! Ali vam ni razočaranj že dovolj? Dovolj je že bilo povojne blodnje med vsemi strankami in od vseh strank, čas je, da si s svojo politično, socialistično organizacijo priborite staro moč in vedno več novih pravic ! Pomnite : samo organizacije se boji buržoazija, samo politično zrelega proletariata, drugega nič. Brezbarvnost je voda na nje mlin, tisti, ki brezbarvnost pridi-gujejo pa so njeni priganjači 1
Revolucionarec.
Politične vesti«
* »Slovenec« se zopet baha. Pri volitvah predsedstva narodne skupščine so baje klerikalci, oddali prazne glasovnice, kar se posebno podčrtava. Da pa ne bi kdo sumil, da se res baha, pristavlja, da so isto storili tudi mu* slimani. Verna družba, papež pa piše okrožnice za boj proti islamu I — Dalje omenja »Slovenec«, da so radikali po-nudili klerikalcem v narodni skupščini mesto podpresednlka in dveh tajnikov, kar so ti seveda kot »opozicija« odklonili. Ljudje, ali se vam že odpirajo oči, da vas hoče Slovenec vleči za nos!— Kdo pa bo verjel, da so postali kleri-kali kar čez noč — ponižni, da se branijo mastnih mest pri koritu. Resnica je to, da klerikalci niso mogli tega mesta sprejeti, ker so bili baš tiste dni z radikalci nekaj navzkriž!	✓
* G. Radič izjavlja, da ga vprašanje v Bosni ne briga prav nič, da se zanj sploh ne bo več inieresiral.
O.	Radič je pač uvidel, da mu Spaho ni v krvnem sorodstvu, da mu nikakor ne bi dopustil, da spravi zmago v svoj lastni žep. Radič je pač uvidel, da so radikali močnejši in je sklenil milostno pogovarjati se o sporazumu. Ne načela, temveč osebnosti danes vo dijo politiko v naši državi. Vse zase, drugim pa figo !
* V soboto popoldne |e bila slavnostna prisega poslancev v narodni skupščini. Prisegli so radikali,demokrati, muslimani, klerikalci džemijetovci, Nemci, zemljoradniki in socialisti. Po prisegi so prešli k volitvam stalnega predsedništva. Izvoljena je bila samo-radikalna lista. Ko so izvoljeni funkcionarji zavzeli svoja mesta in izfraza-rili nekaj puhlih zahval za njun pover^ jena zaupanja, je novoizvoljeni Pr®d' sednik Ljuba Jovanovič sejo zaključil. Prihodnja se vrši v sredo dopoldne, na kateri se bodo kregali za posamezne odbore. Gospodje pač mislijo, da je za resno delo še čas.
* Švicarska vlada odklanja v svoji noti Sovjetski Rusiji vsako odgovornost na umoru Vorovskega, ceš,
žlahtna imena tiščal v usta pest in .sc režal vesti, ki so jo natisnili pred kratkim naši listi, češ da hočejo na Anglež-keni odpraviti dedno plemstvo in po-rdečiti vso kri. Ni res in kdor verjame je bedak.
In sem po dolgem občudovanju in v c s osupel zaprl knjigo in podpri z roko utrujeno glavo. Ko sem zaprl oči, se ml je zdelo, da vidim pred seboj družinskega očeta, ki ima štiri majhne otroke in bolno ženo, pa je trgal hlače Po šolskih klopeh deset let in ima polno glavo prazne slame. In je siromak, kajti zasluži toliko, da nikakor ne ve, kaj bi storil. Otroci prosijo kruha, pa ga nima, hodijo bosi in raztrgani, pa jim ne more kupiti potrebne obleke, žena hira v postelji, pa ji ne more poklicati zdravnika, ker nima denarja, da bi mu plačal, in je v silni zadregi, kajti ne ve, ali bi živel ali umrl. Trpi in molči. Pisati in brati se je naučil, šteti zna do sto, ve, kdaj so se rodili pradedi Karla Velikega, našteje vam rodovnik vseh rimskih cesarjev. »Športnega psa« pa ne pozna in če ga prime v roko, bo bulil vanj oči, delal važno lice, češ, da razume vsebino do zadnje pičice, v pesnici je pa slep kakor piščanec v lupini. Blagor jim, ki gledajo pa ne vidijo, ki poslušajo, pa nc slišijo in stokrat blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo in raztrgane copate na zemlji.
da ni imela ruska delegacija nikakega uradnega karakterja.
* Ta teden pričakujejo, da bo
nemška vlada odposlala novo noto. Vlada pa mnenje, da ne bo mogla ta nota tvoriti temelj pogajanjem, ker Nemci ne odnehajo v odporu v Poruhrju in ne morajo dali točen predlog za reparacije s številkami.—
* Med drjem Stahmerjem, nemškim poslanikom v Londonu in Forei-gn Officfcom na eni strani ter lordom d‘ Abernonon, angl. poslanikom v Berlinu in nemško vlado na drugi strani so se vršile zadnje čase važni diplomatski pogovori o novi reparacijski pogodbi, ki jo mora storiti Nemčija in ki bo po mnenju drjaStalunerja mnogo toč-nejša in resnejša kakor prva.
111 V Poruhrju rogovilijo zadnje čase komunisti. Velik del obratov so s terorjem ustavili, tako tudi delo pri listih »Bochumer Anzeiger« in »Volks-zeitung ■, ki ne morejo več izhajati. Pri rovu »Preussen 1.« in »Lunen« so se spopadli policisti in ustaši, oboroženi s samokresi in strojnimi pištolami.
V	Dusseldorfu so pa v soboto ustrelili Schlagterja. V Essenu je naložil general Degoute ogromno denarno globo, ki mora biti plačana v 8 dneh, sicer jo vzamejo nasilno. Essen še neke prejšnje globe ni bil zmožen plačati. Po mestih se pretepajo prebivalci in vojaštvo, delavci stavkaj«.-, se upirajo tem nasilnostmi komunističnih stotnij. Govori se tudi, da so izgnali iz Poruhrja zeleno varnostno policijo.
Dnevne vesti*
d Da ne bo kdo dejal, da se so
cialisti ne brigajo za važnejše dnevne dogodke, smo si vzeli toliko časa (in prostora, op ur.), da se spomnimo tudi 25 letnice škofovanja g. Bonaventure. O tem bomo seveda poročali čisto po svoje, ker nismo papagaji, da bi trobili z drugimi njegovo slavo. G. Bonaventura že 25 dolgih let sedi na ljubljanskem knezoškofovskem fotelju in se muči pod težo škofovske kape. Poleg tega pa jih je moral dolga leta mnogo slišati od političnih nasprotnikov klerikalizma, od demokratarjev in drugih meščanskih strank. Če je proci socialistom kaj zagrešil, tudi nismo molčali. Danes pa, ko praznuje g. Bonaventura svoj jubilej, so njegovi nasprotniki skrili loke in puščice in v paradi prišli prosit božjega blagoslova iz njegove z zlatimi prstani okovane desnice. Gospodje, če imajo zlati prstani tako čudovito moč, da pomagajo za srečno zadnjo uro, pa pojdite rajši k drugim »težjim« svojim voditeljem, ki imajo morda še lepše prstane in kar je glavno, velike in tolste roke, da so prstani večji in da je v njih več blagoslova. Če pa gospodje, ki se v svojih korporacijah pripravljajo na proslavljanje 25-letnega jubileja, delajo to iz drugih, ne verskih nagibov, potem pa se čudimo, da jim danes še kdo verjame, ker so tako nedosledni. Če bo g. Bonaventura doslednejši, jim bo najbrže pokazal vrata, kar pa je tudi malo verjetno.
d Velika Nedelja. Dne 24. maja ob 3. zjutraj je napadel niki zlikovec v gozdovih nemškega viteškega reda mizarja Stojko Štefana hoteč ga izropati. Ker pa je bil Stojko močnejši, se mu je posrečilo ubraniti se roparja, ki je nato pobegnil v gozd.
d Lepi navijale! cen. V Blagovni je neka gospa J. Simončičeva, ki dobro zna prodajati svoje stvari. V nedeljo je prišla neka rodbina iz Celja v njeno gostilno. Gospa Simončičeva si je pač mislila, da so Celjani silno premožni, pa je zaračunala poldrugo kranjsko klobasico celih 72 kron; pa klobase še najbrže kranjske niso bile. Opozarjamo go J. Simončičevo, da je ode-ruštvo kaznjivo.
d Aijažev dorn v Vratih je otvor-jen od 20. maja t. I, naprej. Preskrbljeno zn gorko in mrdo kuhinjo, dobro pijačo ter lepe fotografične razglednice.
V	domu lahko prenočijo istočasno 100 turistov. Prihodnji mesec bo uveden turistovski vlak, ki bo vozil samo ob nedeljah in praznikih; odhajal bode iz Ljubljane ob peti uri zjutraj.
CeSje.
c Kaj je z Ljudskim vseučiliščem v Celju? Dne 26. IX 1922 se je vršil občni zbor Liud. vseučilišča, na katerem se je srstavil odbor, kateri nam je v »N. D « z dne 30. IX. 1922. oblju-
bil lepo delo na kulturnem polju. V načrtu so bili razni tečaji itd. V to svrho je odbor pobiral članarino in izdal članom nekake izkaznice. Kakor smo se pa po dolgotrajnem čakanju prepričali, je ta odbor popolnoma zaspal. Člani Lj. vseuč. nas sprašujeio, zakaj so vendar plačali prispevke. 2e od začetka je bilo 80 članov, kakor odbor sam priznava v »N. D.« št. 112. Morda misli slavni odbor Lj. vseuč., da se pobirajo prispevki samo zato, da se nalagajo v demokratskih zavodih? Radovedni smo, kakšen izgovor bo gospoda našla, zakaj se je redno predavanje opustilo? Ali je res slovenska inteligenca taka, da ni voljna ničesar napraviti brez posebnega honorarja za narod, namreč tista inteligenca, ki ima pri vsaki priliki »narodnost« na jeziku? Mi delavci bi končno sami napravili kako Lj. vseučilišče ali delavsko visoko šolo, če bi nam buržoazija, katera sedi na vladi, tega ne onemogočila z raznimi naredbami, ki predpisujejo, da ima v šoli pravico govoriti le učitelj ali kak pedagog buržujskega tipa. Toliko za danes, prihodnjič se oglasimo še s čim drugim. Več članov Lj. vseuč. v Celju.
Ljubljana,
1 Prvenstvena tekma Primorje: Ilirija 1;0. Težko pričakovana tekma med vodilnima kluboma v Ljubljani, se je vršila v nedeljo ob precejšnem Številu občinstva. Obe moštvi sta nastopili s par rezervami. Kljub temu, da je bila Ilirija v lahni premoči, ni mogla doseči izravnave, ker se je ob žilavi obrambi Primorja razbil vsak napad, ali pa je ostala žoga v rokah vratarjevih. GjI za Primorje rezultira iz enajstmetrovke. Tudi Ilirija je imela ugodno šanso pri enajstmetrovki, vendar jo je pa vratar bravurno ubranil. Po končani tekmi je občinstvo napravilo burne ovacije moštvu Primorja.
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg 20.
Piu],
p Neki elementi so se začeli vtikati celo v tukajlnje delavske zdravniške zadeve in hočejo, da bi ne bil dr. Blanke zaradi tega zdravnik bolniške blagajne, k?r je — Nemec. Imamo sicer še dva druga zdravnika, drja Jenkota in drja Štuhca, ki sta pa bila ves čas z ordinacijami tako preobložena, da so morali bolniki dolgo časa čakati, preden so prišli na vrsto. Zaradi tega je Okrožni urad na dolge prošnje članov nastavil ša tretjega zdravnika, h kateremu jc hotelo veliko število članov. Mislimo, da to dotičnih gospodov, ki se sicer radi vozijo na dunajske in graške klinike in k specialistom v inostranstvo, popolnoma nič ne briga, kake zdravnike imamo delavci. Nikdo nam ne bo diktiral, h katerim zdravnikom naj hodimo, Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pa naprošamo, da eventualnim natol cevanjem ali kakim drugim budaios-tim ne odgovarja. Naj nam pusti zdravnike, ki imajo čas in voljo bolnim delavcem pomagati ter se naj ne ozira na kake klevete od neprizadetih ljudi.
Delavstvo ptujskega okraja.
s Produkcija In delavni Čas v Avstraliji. O. Bryants, tajnik avstralske organizacije za izdelavo strojev,
komentira številke, ki jih je izkaza statistični biro avstralske vlade, produkcijo 1. 1921. in 1922. in prihaja do sledečega zaključka : »Če se ne oziramo na naraščanje cen, je produkcija na glavo narasla od leta 1913. do 1921/1922. in to kljub 44-urnemu tednu in velikemu številu delavcev, ki so postali po vojni delanezmožni.« V neki primerjevalni postavki statistike je povedano, da je dejanska izvršitev dela v I. 1919/1920 bila za 69 °/0 večja nego v 1. 1913. in se je vzdignila produkcija v I. 1920/1921 na 78 % iri v
I.	1921/1922 na 109%- »Meni se zdi,« končuje Bryants, »da ne obstoja nika-ka potreba za redukcijo plač ali podaljšanje delavnega časa. Nasprotno, vlade morajo uvideti, da je povečanje varstva delavcev važno in ne kapitala, ker so delavci tisti, ki omogočajo dvig-njenje produkcije.« Tako govori v Avstraliji tajnik produktivne zadruge in pri nas ...?
v Zabukovca pri Grižah. Del. izob. zv. Svoboda, podr. v Zabukovci, je sklicala za nedeljo 20. t. m. redni občni zbor, kateri je prav lepo uspel. Udeležilo se ga je tudi par ss. iz Celja, med katerimi nam je s. Čebular zelo lepo orisal pomen izobrazbe in kulture, katero lahko delavec pridobi potom Svobode. Posebno nam je ugajalo ono o tečaju za internacionalni jezik esperanto. Na to se je izvolil sledeči novi odbor:	Predsednik Ivan
Zupanc, nam. Fr. Tratar; tajn. Ferdo Kačnik, nam. Iv. Krašovec; blag. Ern. Levstik, nam. Aliči Cocej. Odborniki: Ern. Bratec, Iv. GominŠek, Ana Kolšek, Jakob Cocej, Peter Šprajc, Val. Rom; v nadzorstvo Fr. Judec. Osnovali so se tudi nekateri odseki, naprimer za dramatiko, turistiko, veseliČiti, ter po možnosti tudi za predavanje in esperanto, kar se bo obravnavalo še na članskih sejah, ki se bodo vršile vsako zadnjo nedeljo v mesecu, dopoldne v društvenih prostorih pri Iv. Coceju v Megojnicah. Živela izobrazba!
— Finančna delegacija nam
javlja, da so se morale po razpisu generalne direkcije državnih dolgov predvojnih negažiranih dolgov bivše Avstro Ogrske oddati s kuponskimi polami vred. Kdor bi kuponskih pol ne bi! oddal obenem z obveznicami, naj jih torej pošlje naknadno naravnost generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
— Drag denar. Prejšnji demokratski finančni minister je v Švici naročil kovanje novega niklastega drobiža. Takrat so govorili, da bo za delo teba plačati 25 milijonov dinarjev. Sedaj se je pokazalo, da bo 60 milijonov premalo. E ja, vse je pri nas drago, samo ljudski milijoni v rokah sitih požeruhov so pocenil
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Sl$« SSffS SJffS
Nogavice, rokavice!
najve&ja izbira
Tl. & 6. S6a6ernd
CjuBfjana, 7Tlestni frg 10.
aoBSMiitti;
t M A
pofpe toiKe
in potplate
Prednosti!