IZBOR PLANSKIH ZASNOV
Dotament Osnutek družbenega pla-na razvoja občine Ljubljana—-Bežigrad 1976/1980 ima predvsem vlogo zbiranja vseh planskih zasnav nosilcev pianira-nja, zato gradivo nl razumeti kot do končen osnutei družbenega plana. V proceduri nastajanja končnih tekstov dTužbenih planov je bilo ugotovijeno, da proces usklajevanja tako vertikal nega kot horizontalnega ne te<Se tako kot bi moral. Za pospešdtev tega us-klajevaoja je predJagatelj zveznega os-nutka zakona o osnovah sistema druž-benega planiranja in o družbenem pla-tui Jugoslavije vnesel nov in zelo po-metnben elememt v procesu planira-Hja. To je Družberu dogovor o osnavah družbenega plana 1976 - 1980, in ust-rezne samoupravne sporazume, ;-a naj bi jih sprejeli vsi nosilai planirarja, družbeni dogovor naj bi podai pred-vsem  politlko   razvoja  in  pa  zavezal
nosilce planlranja, da se o vsrti vpra-šanjih dogororljo ln 4e v sainouprav-rrih sporazumih predvidijo rešitve. V osnutek družbenega plana naj bivklju-fiili sarno tiste naloge, za katere so se prtzadeti že dogovorili.
Katera pa so tlsta vpraSanja, o Ka-terih se je potrebno dogovarjati, se vidj prav iz tega delovnega gradiva. Nedvomno Je potrebno Siroko usklaje-vanje v bazi, to Je v Bdruženem delu jn krajevnl skupnostl, kakor tudl v samoupravni skupnosti. Programl, iti so osnova za to gradivo, ntso Icvanti-ficirani in vsi nimajo zagotovljenega finančnega potaitja. Programov ne mo-remo jernati kot dogovorjeno m zf>-gotovljeno razvojno usmeritev. Bodo pa fci postali uresraičljiva stvamost, ko bodo uskladeani tako med seboj kakor tudi po samoupravna liniji, in bodo s tem tudi finanfino pokriti.
DoJcument jc potrebno zato jemati le kot ssbir programskih zasnov. pove daU je treba tudi to, da končnih planov nosilci planiranja niti še niso sprejeli. V veliki vežini "so le predmat bolj ali manj širolciih razprav. Prav te razpra-ve pa pamenijo tudi usklajevanje. Ta-ko usklajene dokumente pa bomo zbra-li v osnutek družbenega plana razvoja.
Ker bodo nosilcj planiranja praverjaD tudl ftoančno pokritje, bodo lahko re-alno zastavljeni.
S tem je kabinet&lco nastajanje do. kumentov tudi dejansko zakljufieno. Na vrsti je vseaplošno dogovarjanje in us-klajevanje. Pr»v zato nekatere program-ske postavke izvenijo kot napake in zmote, vendar to šele sedaj, ko jitj gledamo v kontelcstu z drugimi podob-nimi programi. In prav je, da se o vseh spornih postavkah v posameznih pro. gramih v oelotj dogovorimo. Zato ne bi smeli s tem jeraati težo gradivu kot celoti,
Objava in Siroka razpraiva je pač edlno možna varianta, da udeleženci planlranja spoznajo razvojne programe tudl drugih udeleženeev. Zato pričaku-jemo Siroko razpravo In mnoge dialo-ge, vendar ne na relaciji n. pr. kra-jevna skupnost proti skupščini obeine, ali samoupravna skupnost proti skup-ščini obfilne ali kajšnemu organu ob-čine. Ti dialogi bodo tnorali btti ne-posredni med nosiloi planiranja. Res pa je, da v tem procesu kot usklaje-valec tn ne samo opazovalec sodeluje ustrezen organ skupščine občine. Sa-moiniciative in pobude o dogotfarjanju pa bodo morale priti od samih nosil-cev planiranja.