vesela LEPEGA PETJA za pridno šolsko mladino. „Mladenci in device hvalite ime Gospodovo Psalm 148, 12. CELOVEC. Založilo družtvo sv, Mohora; na prodaj itna Janez Leon, knjigar, 1853. 42137 C'' ;;• I iV-.i \ 'VTio rr* sramom. Vse stvari po svoji šegi Bogu čas t in hvalo pojo. Vrelci po kamnju rožljajo, ter šumljajo slavo Bogu; velike reke po svojih potokih brusijo in slovijo vsemogočnega Stvarnika, kteri jim toliko moč daja. Pohleven veterc, ki po drevju pilila, kakor mogočen vihar, kteri po gorah doni in drevje priklanja, Boga časti. Grilce se na soncu ogreva in svojemu Stvarniku hvalo kriči, da ga živi; še lepše mu ptičice pod nebom veselo pojo: škorjanček na polju, gerlica v zelenem logu po dne, slaviček po noči; naj lepše pa angelci v svetem raju Večnemu sveto pojo. Kako bi človek, venec vsih stvari na svetu molčal? Zakaj bi otrok božji veselo ne pel? — Radi bi peli mladi Slovenci in Slovenke, Bog, da bi znali! Cesar človek ne zna, se mora učiti; tudi šola veselega petja mora biti pri poštenih, dobrih Ijudili. Nate jih torej čednih pesmic lično zberko za šolo in za doma. Radi se jih učite, pa še rajši popevajte jih,«si polepšati svoje živlenje, si p osi aj.sat i svoje veselje, pa tudi polajšati svoje terplenje. Vesela pesem žalostno serce ovedri — mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar. \ Nate šopek «branih pesmi tudi Vi, učitelji blagi; naše mladine prijatelji blagi; Vašemu težavnemu poklicu zelen rožmarin! Hočete šolo s lepim petjem greti, bodo Vam deca veselo v šolo hodili in se radi učili; veliko bolj lehko Vam bo. Dobra volja potrebuje dobrega vina, da jo oveseli, dobra šola pa lepega petja, da jo oživi. Bog pa, dober Oče pravega veselja nam daj veliko veselih dni doživeti, po tem živlenju pa Njemu z angeli peti večno slavo in čast! Slomšek. ft K A Z A Xa Ok Stran &L9 ŠOLSKE PESMI. I. V pondelek pred šoloj. (Veselo jutro.) ... 1 II. V pondelek po soli. (Lepa zalivala.) .... 2 III. V torek pred šoloj. (Vesela šola.).....2 IV. V torek po šoli. (Sveta čednost.).....3 V. V sredo pred šoloj. (Sterta božja sapoved) . 4 VI. V sredo po šoli. (Mlado drevce).....4 VII. V četertek pred šoloj. (Veselo scrce.) . . 5 VIII. V četertek po šoli. (Lenuhi potepuhi) . . 6 IX. V petek pred šoloj. (Sveta modrost.) ... 6 X. V petek po šoli. (Časa tek.).......7 XI. V saboto pred šoloj. (Vesela pridnost.) ... 8 XII. V saboto po šoli. (Hvala bod' Bogu.) . '. . 8 XIII. Kratka pred šoloj ..........9 XIV. Kratka po šoli . . . ........9 XV. Pesem pred ocitnoj skušnjoj.......tO XVI. Pesem po končani skušnji.......10 XVII. Srečni šolar . . . , ,.......11 XVIII. Šolarček mlad ...........12 XIX. Deklica ki je v šolo hodila.......13 XX. Bog ohrani nam Cesarja........14 Stran TTT» .33 o PESMI VESELIH OTROK. XXI. Vesel pevec............16 XXII. Kdo je naučil . ..........17 XXIII. Dobro jutro . . ..............19 XXIV. Juterno sonce...........20 XXV. Anca in pišeta...........21 XXVI. Mlado jagne............23 XXVII. Pastirka.............23 XXVIII. Vigred ali spomlad .........24 XXIX. Rožmarin.............27 XXX. Zapuščena srotica..........28 XXXI. Božič..............30 XXXII. Angel varli............31 XXXIII. Mati pri zibeli..........32 XXXIV. Ure glas............33 XXXV. Kde sim doma.............36 XXXVI. Kde je veselje doma........37 XXXVII. Nebesa .........../38 XXXVIII. Gorski zvon..........39 XXXIX. Svete sabote večer........40 XL. Večernica .............42 XLI. Večerna veselica...........43 XLII. Večer..............44 XLIII. Sonce se ozira...........45 XLIV. Dober večer............46 XLV. Lchko noč .............47 XLVI. Luna..............48 *- • - t Stran C. POŠTENE ZDRAVIČKE. \ XLVII. Vesel hribček...........50 XLVm. Vinska terta............ 51 XLIX. Zdravica Slovencov.........52 LI. Urbanova..............54 -> SOLSKE PESMXh I. V pondelek pred šoloj. Veselo jutro. 1. Lepo jutro je; Svetlo soncice Mene razsvetli. Zarja juterna Mi veselje da, V solo mi veli. 2. Vse ua delo gre, Mravle, bčelice Gredo živež brat. Ptičke mi pojó, Rožice cveto, Da grém v šolo rad. 3. V soli angel moj Mi na strani stoj, Da se prav učim. Glavco dobro 'mam, Serce nauku dam, In se veselim. II. V pondelek po šoli. Lepa zahvala. 1. Neskončno vsmilen, dober Bog, Ti hočeš hvalo 'meti; Zasliši glas svojih otrok Daj hvalo nam zapeti! 2. Zahval'mo te za stariše, Za ateja in mamo; Pa tudi za uči tele Zahvalo tebi damo. 3. Za ljubi kruliej in za nauk, Katerga smo zavžili, Za ljubo zdravje, za opr^vk, Teb' hvala, Oče mili. 4. Poverni vsim dobrotnikam, Ki dobro nam storijo, Zahvale polne serca nam Naj, Oče, teb' gorijo! III. V torek pred šoloj. Vesela sola. v 1. Sola bod' pozdravlena! Ti nas veseliš; Si za nas pripravlena, Da nas podučiš. Skerbno hočmo se učit', Pridni, pridni hočmo bit'. V šoli nočmo šepetat', Naj vse tiho bo. Z nogami ne ropotat', Da zaslišimo, Kar se lepiga uči; Mirno vsako naj sedi. Koljko verlih možev je V naši šoli b'lo. Imenitne ki glave Zdaj po sveti so. Zdaj je nauka zlati čas, Ljubi šolarji, za nas. Bog daj srečo, dober dan Danes šolarjam! Naj bo igra zdaj na stran, Nauk le v skerbi nam! Serce, uho in oko Navkom posvečeno bo! ■ jat: dii/i IV. V torek po šoli. Sveta čednost. Sveta čednost! Bodi meni perva vrednost. Lepo, čedno naj živim In se tebe veselim. 0 I - t Vsa lepota Je brez čednosti praznota. Mlado lice lepo ni, Ce ga čednost ne svetli. 3. Čednost mila! Ne boš mene zapustila. Sveta čednost, ljubim te; Sveta čednost vodi me! V. V sredo pred šoloj. Šterta božja sapoved. 1. Bog pravi: Stariše poštuj; Hočeš dolgo živeti; Jim dobro z, dobrim povračuj, Bo dobro ti na sveti. 2. Oh, kak' skerbijo prelepo Starejši sa otroke! Jih žaliti je pač hudo, Storit rane globoke! 3. Otroci, pridni šolarji So starisem veselje; Le umnost in pa čednosti So njih naj slaji želje. 4. Očeta, mater ljubiti Iz, ser ca vsi željimo, Se jim lepo prikupiti Le pridno se učimo! VI. V sredo po šoli. Mlado drevce. 1. Prelepo mlado drevčice, Ki čedno z meno 'zrastlo je, Očetu sad poda; So skerbno iz,redili ga. 2. Ko. mlado drevce jaz cvetiin, In dobro drevo bit' želim, Vednosti si nabrat', Prinesti svetih čednost sad. 3. Nerodovito pa drevo Za večnost bo posekano; Ki sadu ne rodi, Se verze v ogenj in zgori. VII. V četertek pred šoloj. Veselo serce. 1. Veselo serce, zbudi se, Bogu zapoj Zahvalo, ki ovarval je Te hudega nicoj. 2. Ce ravno otrok terdo spim, Pa Bog bedi; Da se veselo prebudim, Za mene on skerbi. 3. Za dobro jutro hvalim te, O ljubi Bog! Za srečen dan te prosim se, O varh svojih otrok. 4. Bo prišla enkrat temna noč, Zivlenja kraj, Dodeli Oče nam pomoč Dojiti v sveti raj. / VIII. V četertek po šoli. Lenuhi potepuhi. 1. Beži, beži o lenoba! V tovaršijo ti ne grem; Ti si mladih let gefdoba, Terdno se ti odpovem. 2. Mlade lene in lenuhe Čaka stergani rokav; Potepenke, potepuhe Bode glad po sveti gnal. 3. Dobre glave, pridne roke Dober Oče rad ima. Pridne ljubi Bog otroke, Jn jim dobro srečo da. 4. Prava sreča pa lenuha Rada hitro zapusti. Priden šolar dosti kruha Si za starost oskerbi. IX. V petek pred šoloj. Sveta modrost. 1. Ni na sveti boljši blaga, Ni nobena stvar tak draga, Kakor je sveta modrost. Ona mladih dni lepota, Ona starih dni dragota, Njo oskerbi si mladost. Modrih navkov se učiti, Svetih čednost osvojiti: To mladini da modrost. Ona se nam ne postara, Tudi tat za njo ne bara: Večna je pa nje vrednost. Bode enkrat vse minilo, Nas posvetno zapustilo, Nam ostane se modrost. Tam med angeli častila Se modrost bo, in delila Nam nebeško visokost. X. V petek po šoli. v Časa tek. Kakor kapla v potok kane, Mine čas. Naglo kane, pa ne vstane Več za nas. Kakor blisk po megli, šviga Čas dereč. Ravno tega okomiga Ni že več. Dneve nesejo valovi Le naprej; Ure pihajo vetrovi Se hitrej. Oh, velika je zamuda, Mladih dni! Srečen človek, ki brez truda Dobro stri. XI. V saboto pred šoloj. Vesela pridnost. 1. Hvala Bogu, da živimo! Bog nam ljubo zdravje da. Šole se razveselimo; Šola, bod pozdravlena! Pridni biti — Se učiti Skerbno danes hočemo; To veselje naše bo. 2. Zgodaj ptički žvergolijo, Hvalo Stvarniku dajat', Pridne bčelice letijo Si po rožah sterdi brat. Tudi mravlja — Si pripravlja, Se za zimo oskerbi; Pridne biti nas uči. 3. Sveti Duh, ti nas razsveti, In nam pravo pamet daj! Božjih navkov se prijeti, Greha pa varvati naj! K božji časti — Daj nam rasti V navku ino v čednosti; To nas v šoli veseli. XII. V saboto po šoli. Hvala bod' Bogu. 1. Vsi zapojmo: Hvala bod' Bogu! Ker smo danes dobro znali, Solo srečno dokončali; Lehko zdaj zapojemo: Hvala bod' Bogu! 2. Za vse navke: Hvala bod' Bogu! Ni nam delo zamujeno, Tud nobeno nas tepeno; Lehko gremo spet damo: Hvala bod' Bogu! XIII. Kratka pred šoloj. 1. „Pustite k meni otročiče! Naš ljubi Jez.us govori, ln nas prijazno v šolo kliče, Ker nas lepo učit želi. 2. Preljubi Jezus! vsi želimo Tvoji pridni učenci bit'; Pamet in serce teb' zročimo: Pomagaj nam, se prav učit'! XIV. Kratka po šoli. 1. Za vse, kar smo se naučili, In milosti tvoje zavžili, Zahvalen bod' vsmileni Bog Od vsili svojih vernih otrok! 2. Ker dal si nam svetiga Duha, Daj nam• še vsakdanjiga kruha; Tak gremo veseli damo, In bomo živeli lepo. XV. Pesem pred očitnoj skusnjoj. 1. Lepih naukov naučili Smo se v šoli ini; Radi bi vas zveselili, Ljubi stariši! 2. O prijateli preljubi, Poslušajte nas! Vidli bote; ni na zgubi Naše šole čas. 3. Poterplivo poslušajte, Kar nas vprašali, Kar zaslužmo, nam spoznajte Svare alj časti. 4. Sveti Duh, ti nas razsveti, Pravo luč nam daj! Hvalo hočmo tebi peti Zdaj in vekomaj. XVI. Pesem po končani skušnji. 1. Pokušnjo dokončali Otroci srečno smo; In da smo toliko znali Boga zahvalimo. 2. ZahvaPmo učenike In ljube stariše, Dobrotnike velike In tud prijatele. 3. Pohvala toljko mila, Ki smo «jo slišali, Nas bode veselila Vse naše žive dni. 4. Vse svoje dni živeli Po navkih prav zvesto, V nebesih pa prijeli Plačilo bodemo. 5. Ker šolo dokončali Zivlenja našega, Bog daj, dab' tak obstali, Nam sodba mila b'la. 6. Dab' ravno tak veseli Iz strašne sodbe šli, In večno hvalo peli V nebesih zvoleni. Slomšek. XVII. Srečni šolar. 1. Srečnejiga pod soncom ni, Kakor sirn šolar mlad; Prelepo Bog za me skerbi, Me Jezus ima rad. 2. Po sveti koljko je otrok, Ki v šolo ne gredo, Meni da pa dober Bog, Da se učim lepo, 3. Lehko prepevam tebi čast, Preljubi Jesus moj, Le vz.emi inoje serce v last, Naj bom ves šolar tvoj. 4. Oh vodi inene Jezus ti, Da pridno se učim, Oh prosim te, pomagaj mi, Da sveto tud živim. 5. Iz šole grem skoz zelen log, In hvalim Jezusa, Ki mene varje vsih nadlog, In daja dobrega. 6. In kadar šolo zapustim, Se križam svet podam, Se tebi Jezus izročim, Da nikdar ne bom sam. ' J. Virk. XVIII. Solarček mlad. 1. Sim šolarčik mlad, Vesel6 živim, Me Bog ima rad, K'se pridno učim. 2. Učiti se morem Prav pridno vselej, Če upati hočem, Da z mene po kej. 3. Natanko poslušam Karkoli uče, In tako poskušam Ravnati se že. 4. -Kjerkoli le hodim, Se vedem lepo, — Da šolar bom pridin Se moram tako. 5. Doma in u šoli Bom zmirej tako, Da nihče nikoli Me čertil ne bo. A. Praprotnik. XIX. Deklica ki je v šolo hodila. 1. Sim v šola hodila, učila terdo, Kar znam, bi ne dala za svetlo zlato; Kaj meni lepota, deuaiji, blago, Ce v sercu in v glavi vse prazno bi b'lo? 2. O praznem veselo mi čas memo gre; Ce pasem, znam brati; kak lepo to je! Po zimi nevednim čas dolgo terpi, Jaz berem, al' pojem, in dolg čas mi ni. 3. Ce bi obolela, tolažbo imam, Bo serce veselo, ker brati kaj znam. Vse tako veselje kdo drug' ne pozna, Kter' v šolo ni hodil, in brati ne zna. On i,se za dnarje veselje za se, Si zdravje zapravlja, in pači serce. Sim v šolo hodila, učila lepo; Kar znam bi ne dala za svetlo zlato. Valentin XX. Bog ohrani nam Cesarja. 1. Bog ohrani nam Cesarja Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi Gospodarja In Očeta našiga! Naj Jim sveti lepa zarja, Večni naj Jim srečo da! Bog ohrani nam Cesarja Naš'ga Franca Jožefa. 2. Naj bo Njihov tron pravica, Krona Njih naj bo modrost! Sveta vera Njih desnica, Tovaršica učenčst! Angel božji po vsih potah Srečno Franca naj pelja! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa! 3. V ljubim miru Njim kraljvati Bog miru in sprave daj, Avstrijanam pa vživati Ze na zemli srečen raj! Naj cesarska roka brani Nas ves čas sovražnika! Bog obvaiji nam Cesarja Naš'ga Franca Jožefa! Mir in sreča po deželah Avstrijauskih naj cveti, Naj v ljubezni po povelah Se po sreči vse zgodi! Vsi zapojmo Francu vdani, Vsi iz celiga sercž: Dolgo let nam Bog ohrani Nas'ga Franca Jožefa! PESKVXX VESEX.XH OTROK. XXI. Vesel pevec. 1. Sim pevec, in peti Je vse mi na sveti; Saj dani so glasi, Da pojem si včasi; Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? 2. Tud' pticica poje Si pesmice svoje, Nam dela veselje; Z njoj peti 'inam želje. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? 3. Svit zgodne danice Igra mi na lice, Ustanem, prepevam, Veselje razsevam. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? 4. Če tudi je delo Mi čelo ogrelo, Vse trude premagam, Ko pesmice slagam. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? Je delo končano, In vse že zaspano, Na zadnje šč eno Zapojeni pošteno. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? Prijatli in brati Me sil'jo dostkrati Svoj glas povzdigniti, Jih razveseliti. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? Je žalost in sila, Bo pesin mi mila Vso žalost odvzela, Bo duša vesela. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? Zveličanih zbori In angelski kori V nebesih pojejo, Mi peti rečejo. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? J. Hasnik. XXII. Kdo je naučil ? Kdo je naučil ptičice pet'? Kdo jih navadil hitro letet'? Kdo dal jelenu hitre nogé, Da po planini kakor blisk gré? Kdo da vetrovam močno pihat'? Kdo reče burji silo vihrat'? % - Nam tiho zimo kdo pripelja? Kdo toplo leto zopet nam da? 3. Kdo reče vrelcam rahlo šumet', Hitrim potokam po bregih dret'? Kdo goni reke, velke vode, Kdo jih izliva v strašno moijč? 4. Kdo daja soncu svet osijat'? Kdo vkaže zvezdam milo igrat'? Kdo je vlepšal jasno nebo? Zemlo pogernil kdo je tako? 5. Kdo je nad nami nebo razpel? Polžeku hišco kdo je zadel? Kdo je naučil pajeka prest', Pridne bučelce sterdi nanest'? 6. Kdo te je vstvaril dete mlado? Kdo ti dal dušo ino telo? Kdo ti da kruha kdo ti da pit' Kdo ti da zdravje, se veselit'? 7. Vsigamogočni, ki zagronu, Da se nebo in zemlja zmaji; On, kater bliske v rokah ima, Pa tudi zemlji dežeka da. 8. Vse to je vstvaril naš dober Bog, On mili oče pridnih otrok; On našo dušo k sebi bo vzel, Ker bode v grobi truplo pepel. SI. XXIII. Dobro jutro. 1. Dobro jutro! spet živim, Tiha noč minila; Jutra se razveselim, Luč se ponovila. 2. Petelinček me budi, Puta se tud švara; Hitro vstati mi veli, Zaležuhe kara.'-) 3. Ptičice že pojejo, Stvarnika častijo, Me moliti kličejo, Ino pet' učijo. 4. Ljubi Bog! zahvalim te, Da si me ohranil; Prosim, da boš dalej še Hudiga me branil. 5. Dobro jutro, mamica! Bote pape dali. Za kosilce **} dobriga Kaj ste nam skuhali? 6. Belo hočem se o:uit', Čedno dete biti; Vmazano ne smejem prit', K mizi ne hoditi. *) Zaležuh, ki dolgo leži! — Karati alj kregati. **) Kosilje, zajterk alj froštik. g* Hvala Bogu, lepo je, Zdravo in veselo, Toplo sije sončice; Pojdemo na delo. Slomšek. XXIV. Juterno sonce. 1. Budijo v svitli zaiji Se vencane gore, Kjer sončice rumeno Tak lepo gori gre. 2. Le pridi sonce zlato, Odkri nam svet neznan, ln černa noč naj zgine, Kraljuje beli dan! 3. Pozdravim sonce tebe Z hvaležnega serca Stvar čudna in neznana Mogočnega Boga. 4. Zelena travca vstaja, » v * v v* * In cervic oživi, Vse lepo sonce božje Po sveti obudi. 5. Po srebro-svitli rosi Ledince plavajo; Na verti rožce moje Veselo vstajajo. 6. Skaklajo, žvergolijo Po gaju ptičice, Se tebe veselijo Oh ljubo sončice! 7. Ze kmetic gre na polje In hvali Stvarnika, Pastirček dobre volje Zivinco past' pelja. 8. Bolnik tud ložej diha Na terdi postelci, Kir lepo sonce božje Na okno prisvetli. 9. Kak lep in ljubeznivi Pač mora Stvarnik bit', Katir o sonce! tebe Je znal iz nič storit'.' MJ.fi 'I '.} • ' ■ ; v ^ /I4Y4L 10. Sestrica lepo živi, Bod priden bratec moj, Tako enkrat v nebesih Bo sonce — Jezus — tvoj. Jožef Virk. XXV. Auca in pišeta. . Hitro, hitro ljuba mati, Piškam moram jesti dati. Dajte piškam proseka, Lepo prosjo pišeta. 2. Pik, pik, pik, kako letijo, Kak se srotke veselijo! Kako rade zoblejo! Vboge piske, lačne so. 3. Kokla zerna ne pozoble, Da bi piske dosti dob'le. Oh kaj dobra mati stri, Da otroke oskerbi! 4. Piske so se nazobale, Lehko bojo zdaj šetale, Vse za kokloj čivkajo. Kam jih le peljala bo? 5. Cujte, čujte, kokla vpije! Hočem vidit', kaj se vije? Gerdi kanjuh je priderl, Kokli piško rad požerl. 6. Kokla svoje piske brani, Gerdi kanjuh mora vstrani. Oh poglejte, mamica, Kako piske rada 'ma! 7. Pod peruti njih zakriva, Glej na persih njih ogreva; Lehko se počivajo, Strah in zima njih ne bo. 8. Mama! tak bom jas zavpila, K vam perbežala, se skrila, Kadav pride dušni tat, Me v nesrečo odpeljat'. Slomšek. *) Še ta ti — kobacati alj tavtati, spazieren, wie die Kinder. XXVI. Mlado jagne. 1. Mlado jagne, lepo belo Gre za materjo veselo, Skače, da ni za obstat', Hoče travo poteptat'. 2. Hopsa, hopsa! kolobita, Poskakuje ino rita; Ne ve zdravo kaj začet', Zaničuje dober svet. 3. Mati pravi: Kar ne skakaj, Tam po bregi se ne takaj j Lehko se je spoteknit', - Šibko nogico vlomit'. » 4. Jagne mater ne posluša, Rajši samo si pokuša, Se črez kamnje zaleti, Ino nogico zdrobi. 5. Jagne nogico vlomilo, Glasno klicalo in vpilo: Oj otroci vbogajte Svoje skerbne matere! Slomšek. XXVII. Pastirska. t « 1. Na trati zeleni — Preč šum je ljudi — Le žvinca per meni, Me pet' veseli. Prijazno odpira Se gor mi nebo; Se milo ozira V me božje okô. Pastirstvo izvoli Si Abel nar préd; Boga on rad moli, Daruje od ced. Oko nevošlivo Je Kajnovo res, Alj Bog dopadlivo Nanj gleda 'z nebés. Za cedami z brati Tud Jožef iad gré; Ve skoz obderžati Nedolžno serce. Scer bratov zavidnost V Egipt ga proda; Alj božja previdnost, Ga v cast perpeljâ. Pred kraljam na ptuje Se Mojzes otmé, Per Jetru stanuje, Tam pase ovcé. V pušavi zvoliti Ga hoče Gospod 'Z Egipta rešiti Spet Jakobov rod. In David je tudi Pastirček še mlad; Se hvale nevtrudi Gospodu spevât', Per ovčjim kardelu Od Boga poznan, Poglej! Izraelu Je kralj 011 bil dan. 6. So per Betlehemu Pastirci srotni; In znani le njemu K' je stvarnik reci. > Njim Angel Gospodov Oznani nar pred: Zveličar narodov Je rojen 11a svet. V. Se tud imenuje Sam Jezus pastir, \ Nad svoj'mi 011 čuje, T11 pelje jih v mir. O srečne dušice, K' se njega deržo, Ko dobre ovčice Za njim le gredo! 8. Per Jezusu biti Y ljubezni povsod, Za njim le hoditi, Kjer kaže on pot: To želje so moje, To Bog ti mi daj; Od milosti svoje Ne loči me kdaj. 9. Potem prepevati Veselo jest smem; Zakaj žalovati — Kaj bat' se, ne vem. Če tudi zapira Oblak uii nebo Se milo ozira V me božje oko. P. H. - :-,Ji r»(f o* • ('»•»»! mite««] ' XXVIII. Vigred ali spomlad ¿'■■■Z»". Sj/JT 1. Ljuba vigred se rodi In oživlja vse stvari;' Lepo ptičice pojo, luo rožice cveto. • XV ti' I - f. 'aJ 'C 2- Priletijo lastovce, Lepe drobne ptičice, In čverlijo prav na glas, Da je zdaj veseli čas. 3. Pride tudi kukovca, Vsa prijazna ptičica; Ona se tud veseli, Ker se vse ozeleni. 4. Zdaj goli bar v luft**) zleti, In se tudi veseli, Stvarniku prepeva čast, Kteri daja zemli rast. Ol ) lSMO ttčll 11 i 5. Prepelica se glasi, Ino poje: „Pet peti:" Zemlje hladna postelca Je vsa lepo zelena. *) »korjanc, škorjanček. **) Zrak j podnebo. 6. Vigred pa minula bo, Leto se približalo. Ravno tak mladost beži. In se v starost spremeni. 7. Kar poletni čas cveti, To v jeseni dozori, In kar lepo zrelo je, To za zimo shrani se. 8. Barka proti kraju gre, Zima perbližuje se; Vse se spravlja mirno spat, Drugo vigred zopet vstat. 9. Ravn' tak hitro odleti Tud število naših dni; Naše spanje bo pokop, Naša hiša merzel grob. 10. Spali bomo le en čas; Pride vigred tud za nas; Vstali bomo enkrat vsi K novi, večni vigredi. Stara pesem. XXIX. Rožmarin. 1. Na serce rožmarina čem Si djati verh dišeči, Da, kader v druge kraje grem, Bo meni k dobri sreči. 2. Če tud prijatlov loči me Dolina no planina, Moj rožmarin preserčno le Na vse me opomina. 3. Se rožmarin mi posuši, Lep duh mu še ostane; Tako spomin še veseli Prijatle razpeljane. 4. Zato dišeči rožmarin Mi up presladek daje, Da še ostane moj spomin, Ko pojdem v druge kraje. 5. Me smert nemila pokosi, Naj rožmarin vam reče: V dolini solz prijateli! Ni stanovitne sreče. Jožef Hašnik. XXX. Zapuščena srotica. 1. Ljubi moji otročiči Vaša sestrica naj bom, Nimam ateja, ne mame, Tudi kdomu ne vem kom. 2. Ti si vmazana in gerda, Bilo bi nas tebe sram; Jidi, in se preobleči, Pojdi k svojim starišam! 3. Oj poinetli so mi mati, In očeta ne poznam; Kdo mi hoče srajco dali? Tud počesat' se ne znam. 4. Nimam srotle kaj obuti, In pod streho kam ne vem; Krog po sveti se* potikam, Med otroke tud ne smem. 5. Pridem v hišo, mi podajo Skorjo kruheka za dar, Hitro dalej me odpravjo, Ni nobenmu za me mar. 6. Naj bom pri vas otročiči, v Oh ne bodi naj vas sram; Sim razcukana in bleda, Vender se pokrižat' znam. • 7. Tak pa bodi naša sestra, Hočmo tvoji bratci bit'; Belo srajčko tebi dati, Lepo belo te omit'. 8. Mamko bomo naprosili, Naj te v hišo vzemejo; Ateju priporočili, Naj ti kupjo suknico. Slomšek. .lir,m ui m iia^f«oq ¡0 .€ XXXI. Božič. i ifcjiO 0')jiiV Tifl '>})/§ IIULM: -1.1 litimaiML taiT 1. Preljubi sveti Božič ti, Tebe se veselimo mi, In jaslice napravljamo, Za tebe čedno posteljco. 2. Sam Bog je tebe nam poslal, Pa tud orehov dosti dal; Njih hočmo lepo pozlatit', In z njimi tebe počastit'. 3. Dekleta, izrezlajte le Iz bele gobe brezove Golobce, naj se majajo, Krog jaslic lepo letajo. 4. Po beršel *) fantji pojdemo, Grozdiče mu pobelimo; V zelenji more koteč bit', Vsa hiša se oveselit'. v iIit." i tii^ii' 5. Preljubi svet božični dan Otrokom praznik narbolj, znan, Ker Jezusa spoznavamo In božje dete molimo. 6. Preljubi sveti Božič ti, Naj bomo tvoji brateci, ln tvoje ljube sesterce: To naša serčna želja je. *) Berščel — beršlen, ter @p 7. Glej, otročaji majhni smo, Podaj nam svojo rokico, Da bomo lepo rastili, Prav pridni, kakor angelci. 8. O sveti Božič, praznik naš, Ki nam veselja toljko daš, Obrani nam veseli čas, In hudega obvari nas! Slomšek. - i»:aod/ Is. >U »10 * j . | ti t \ V ' } , ' XXXII. Angel varli. 1. Po sveti angelj hodi, Ne vidi ga oko, Pa vender tebe vodi In varje te lepo. V nebesih angelj je doma, Nebeški Oče pošle ga. 2. On v vsako hišo pride, če ravn' zaperta je, In otrok mu ne vjide, Naj ravno skrije se. O dene tebe, ker zaspiš, Odkrije, ker se prebudiš. 3. Doma kakor na poti Je angelj varh s teboj; Za inizoj, kakor v koti Te vidi angelj tvoj. Oh, ne razžali angelja, Ki tebe toljko rad ima. 4. Tvoj angelj te odeva, Kedar ponoči spiš, Po dnevi te ogreva, Da kašla ne dobiš. Si dete dobre volje ti, Se angelj s teboj veseli. 5, Pa angelj gre k Očetu, In vse Bogu pove, Če otrok na teni svetu Prav priden, dober ne. Oh dete! vbogaj prav lepo, Da angelj tebe hvalil bo. Slomšek. XXXIII. Mati pri zibeli. 1. Ajaj, ajaj, ljubček moj! Dete trudno si nicoj. Ajaj, ajaj dete moje: Zible mati ino poje. 2. Pridi, pridi gerlica, Boš mi dete zibala, Dete moje mehko spalo In ne bode se jokalo. 3. Zunaj lepo jagniče, Jagne lepo belo je; Jagne bode priskaklalo, Moje dete pozibalo. 4. Lepo rožice cveto Belo in pisano; Jutre bova sgodaj vstala, Bova lepe rožce brala. , lj»ll in I 'fjlij Mgjij ( 5. Priletite angelci, Vi nebeški družeji; Bote dete mi varvali, Njemu sladko spanje dali. 6. Kadar pridno dete spi, Ljubi Bog nad njim bedi; Kedar tiho dete aja, Bog mu sladke sanje daja. 7. Ajaj, ajaj detece, In ne žali matere; K sebi te ne bodem djala, Bog ne daj, dab' te zaspala. Slomšek. XXXIV. Ure glas. 1. Perve ure glas, ) ~ , Opomina nS Se Per vf urah Zdaj je zveličanski čas. ) ponovlja. En Gospod je, ena vera, Ktera nam nebo odpera; Ona nas uči, Kako se časti, En Bog, stvarnik vsih reči. , * i» yA • J. Druge ure glas .... Dve ste z&povdi ljubezni, Da odideš večnim brezni: Sola, 3 Ljubi prav Boga Jno bližiiiga, Ljubi tud' sovražnika! 3. Tretje ure glas .... Tri peršone so v Trojici, En sam Bog pa le v resnici. Se nikar ne boj, Oj sirotej moj! Ker je Bog prijatel tvoj. v 4. Ceterte ure glas .... ti Štiri Evangelje mamo Stir' reči posledne znamo; Kdor se njih boji Svet' Duh govori, Nikdar greha ne stori. 5. Pete ure glas . , . . Pet zapoved cerkev dala, Dab' v nebesa nas peljala; Pet je svetih ran, V kterih si, kristjan! Z rešnjoj kervjoj bil opran. 6. Šeste ure glas .... Šestkrat Jezus kerv preliva, Grešnik! tvoje grehe zmiva; Tebe odrešit', Hotel kerv prelit' Se na križu dal vmorit'. 7. Sedme ure glas .... Sedem žalosti Marije, Ki pod krizam solze lije; K'der nje Sin raspet Mora strašno vmret', Ino slovo od nje vzet'. 8. Osme ure glas .... Osem zveličanskih čednost Da kristjanam pravo vrednost, Ktere Jezus sam Je Apostelnam — In govoril tudi nam. 9. Devete ure glas .... Devet korov tam bo pelo Angelcov Bogu veselo; Tudi čisti vsi Bojo z angelci Vekomaj prepevali. 10. Desete ure glas .... Deset je zapovd Očeta, Nam nebeški raj obeta, Kdor bo vse storil, Kar je Bog učil, Večno se bo veselil. 11. Enajste ure glas .... Enajst tavžent d'vic je bilo Kerv za Jezusa prelilo; Zdaj pred Jezusam Svojim ženinam Večno bojo pele tam. 12. Dvanajste ure glas . . .. . Ur dvanajst je le za šteti, Se za večnost oskerbéti: Kdar bo vmreti nam, Prid' o Jezus k nam In Marija z Jožefam! J. Virk. XXXV. Kde sim doma? * 1. V nebesih sim doma: To meni pravita Zemlja ino nebo, In vsaka stvar lepo. 2. V nebesih sim doma, Nisim tega sveta, Nebes se veselim, V nebesa prit' želim. 3. V nebesih sim doma; To meni pričata Sonce in mesene bled, ln vsake zvezde sled. 4. V nebesih sim doma, Kjer žlahta zvolena Se skupaj veseli, In mene k seb' želi. 5. V nebesih sim doma; Svet sreče mi neda. Vsa zemlja le za me Dežela ptuja je. 6. V nebesih sim doma; Tam Jezus krono da; Tam je moj pravi dom, Kder večno srečen bom. Slomšek. XXXVI. Kde je veselje doma? 1. Preljubo veselje, oj kde si doma? Povej, kde stanuješ moj ljubček serca? Po hribih, dolinah sa teb o hitim, Te videti hočem, objeti želim. 2. Te jiščem za mizoj, kjer dobro jedo, Na plesi per godcah, kjer sladko pojo; Alj prav'ga veselja na rajanju ni, Pijance, plesavce veselje beži. 3. Te jiščem po polji, kjer rožce cveto, Po logi zelenim, kjer ptičke pojo, Pa ptičke vesele in rožice vse Le majo veselje za mlado serce. 4. Poslednič veselje še le osledim, Na veško ledinco pridirjam za njim; Glej, tamkaj z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dela, per njih je doma. 5. Oh blažene leta nedolžnih otrok, Vi mate veselje brez težkih nadlog; Oh kako vas serčno nazaj poželim! Alj vi ste minule, zastojn se solzim. 6. Le eno veselje še čaka na me V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Terplenje v tajisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje doma. Slomšek. XXXVII. Nebesa. 1. Kamo se vzdigajo vse naše želje? Kamo obračajo naše oči? Kamo gre praviga serca veselje? Kamo popotnik si damo želi? Taj, kjer se velka noč večno obhaja — V cvetoči vigredi svetiga raja. 2. Kamo Marija si ti se podala? Mati izvolena, kamo si šla? Kje si kraljica nebeška postala? Kje si zdaj vsmileua Mati doma? Tamkaj per Jezusu v časti Očeta Taj si povsdignena iz tega sveta. 3. Kamo so Jezusa zvesti učenci, Oni prelepa luč tega sveta? Kamo so vsi toljko sercni mučenci, Kje se jim krona premaganja da? Tamo per Jagnetu večno živijo, Na gori Siona se veselijo. 4. Kamo so Jezusa čiste neveste? Kamo udove izvolene so? Kamo so duše spokorne in zveste, Kje njih gostija izvolena bo? Tamo v nebesih, kjer Jezus kraljuje, Ino služavnike svoje plačuje. 5. Srečna dežela, oh tudi nas vzemi, Kdar bomo vzeli od sveta slovo; Družba nebeška, oh ti nas objemi, Takrat podaj nam prijazno roko. Kako veselo bo tamkaj prebivat' — Sladko nebeško veselje zavživat'. — 6. Zopet se bomo v nebesih poznali, Zopet pravični pozdravljali se, Srečo si vošili, hvalo dajali, Polno veselja bo naše serce. Bodi pozdravlena večna dežela! Oh da bi srečno med svoje nas vzela. SI. XXXVIII. Gorski zvon. 1. Visoko tam na gori Nam cerkvica stoji, In iz visoke line Se lepo zvon glasi. 2. Veselo oznanuje Gospoda praznike, Pa milo tud tožuje, Ker sila huda je. 3. Ljudi prijazno vabi, Ki radi vbogajo, Globoko iz doline Gor v cerkev hodijo. 4. Ljudje bogaboječi, Pa tudi srečni so; Po braterno živijo, In radi delajo. 5. Sovražniki so prišli, Poderli cerkvico, So zvon i z tuma vergli, Da klical več ne bo. 6. Nobeden ga ni branil; Zvona več slišat' ni, Veselja ne oznani, Ne poje žalosti. 7. Po zvoni kraj žaluje, Ni pridnih več ljudi, Nobeden ne tožuje, Ker per njih sreče ni. Slomšek. XXXIX. Svete salbote večer. 1. Prelepo zvoni pojejo, Večernico zvoni, * Nedelo oznanujejo Gospodove cesti. 2. Večerno sonce za goro Zdaj ponižuje se, Zdaj truplo bo počivalo, Skerbet' za dušo je. 3. Nedele vse se veseli, Pometa, vrniva se, Sovražniku se odpusti, In z Bogam spravit gre. 4. Lepo oprane mize so, Omite tud' klopi, Vse bo lepo pripravleno Za dan Gospodovi. 5. Kako trijanči prelepo! To je Gospodov glas: Na praznik svet, ki jutre bo, Prijazno vabi nas. 6. Alj grešnik zmešan in zaspan Ne sliši vabiti; Ves v grešno djanje zakopan Svet praznik zamudi. 7. V bogaboječih hišah se Svet rožeukranc zebra, Kleči po starim oče še, Družina okolj nja. 8. Tud sveto zravno zapojo Po stari šegi vsi, Nad njimi lepo čujejo Nebeški angelci. 9. In tak se spravjo mirno spat, Bog pa nad njim' bedi, Prihodno jutro zgodaj vstat, Ker zopet zazvoni. 10. Oh bodi nam pozdravlena Sabota večer ti, Dab' tudi enkrat srečna b'la Sabota naših dni! *) Zvoni lepovCi'edaraa, **) Moli. (Po Štajersko reci: še zna.) 11. Dab' tadi vsi perpravlem, Ker bo terplenja kraj, Veselo z tega sveta šli Na praznik v sveti raj! Slomšek. XL. Večernica. 1. Glejte! že sonce zahaja, Skoraj za gore bo šlo ; Hladen počitek nam daja, Pojdmo veselo damo! Cujte zvoniti! Počivat zvoni. Cujte — Zvoni le zvoni ničoj, Sladko počivat' zapoj! 2. Cutje po drevju šumeti, Glejte, kak veterč pilila; Urno! že začne mračiti, Hitro da bomo dom&. Cujte zvoniti i. t. d. 3. Delo smo dones storili, Naj se vsa ves veseli; Bomo se tudi požvili, Ze se večeija hladi. Cujte zvoniti i. t. d. 4. Sed'mo za mizo in jejmo Z pametjo božje dari, Serce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi. V 4 Cujte zvoniti i. t. d. *) Poživili. 5. Vzem'mo po jedi in pijmo Sladkega vinca bokal, Svojga Očeta hvalijmo, K' je nam dobrega dal. Cujte zvoniti i. t. d. 6. Zdaj se počijmo po volji, Naj nas petelen zbudi, Kadar škorjanček *) na 'polji Juterno pesem slovi. Cujte zvoniti i. t. d. 7. Vsi bomo enkrat zaspali, V mir«**) počivali vsi, Delo na vselej končali, V hišo Očetovo šli: Takrat zvonovi Zvonite lepo: Takrat — Kličte k Očetu damo, Kličte nas v sveto nebo! Slomšek. XLI. Večerna veselica. 1. Veselo sonce blisketa, Po hribih se ozira, Nas pomni zvečer na Boga, Ki vse tak čedno čira. 2. Večerna zvezda persvetli, In se na nebi maja, Nas Stvarnika molit' uči, Ki ji svetlobo daja. *) Golibar. **) V zemlji. I 1 ' i C I In kdor je z Bogam den dostal, Bo vžival zdaj veselje; Še enkrat tak bo sladko spal, Zazibal svoje želje. Tak v božjih rokah on zaspi, In angel njega vaije, Ga v drugo jutro spet zbudi Per luči svetle zarje. Krumpak. XLII. Večer. Glej! sonce že nižo zahaja In jemlje od zemlje slovo; Se skriva za vejcami gaja, Zdaj skrilo v .zapadu se bo. Mrak tiho pokriva doline, Temniti se log je začel; Rog čednika poje z planine, Ki trobi domu si vesel. Že tičice v gojzdu molčijo, Le čverčik prijazno cviči; Iz turnov pa Ave Mario Zvon milo k molitvi doni. In z kapcoj pod pashoj pozdravi Mario dovolj ni ratar, Obriše si znoj in ustavi Na njivi voličev si par. 5. V naročju predage ženice Pa sinek preljubi igra, Po luni steguje ročice, Imeti jo hoče z neb ž. 6. Veselja dokaj mu oznani Zenice prijazno oko, Mu zlato dovoljnost ohrani, Mu sije odperto nebo. 7. Prepevajo deklice čverste, Da krog se razlega okrog, Snopičev poberajo verste, Obračajo urnih se nog. !ii-h TM.il infiij -j•»•!'» • jjJtid- i 8. Zakaj bi pač pesmic ne pele, Ki brišejo vroče solze, Ki delajo dni jim vesele Ohran'jo nedolžno serce. Cegner. XLIII. Sonce se ozira, 1. Kak lepo še sonce ozira, Zahaja in jemle slovo, Po hribih še žarke opira, Nas skoraj zapustilo bo. 2. Za gore visoke se skriva, Se malo poluka nazaj, Kak v senci dolina počiva, Kak z mrakom odeva se gaj! 3. Vse pravlja se mirno počivat Potihnejo trudne stvari, Počitka potrebnega vživat, Tud otrok pohlevno zaspi. 4. Oh sonce, ti naše veselje, Prisijaj nam jutre lepo, Boš serca ogrevalo želje, Veselo nam jutre spet bo. Slomšek. XLIV, Dober večer. 1. Dober večer nam Bog daj! Lepo zvonček pdje, On nas vabi, v sveti raj Vzdignit' serce svoje. 2. Dober večer nam zvoni Iz visoke line; Glasno on razveseli Hribe in ravnine. 3. Dober večer on pove, Kmetiču na polji, Da počivat jiti sme, Kar mu je po volji. 4. Dober večer nam želi, Večno luč oznani, Nas k molitvi obudi, __Ako smo kristjani. *) Večna luč se pravi na Štajerskim večerna molitev. 5. Dober večer, k' se kadi, In večerja kuha, Gospodinja nam deli Sira ino kruha. 6. Dober večer vosi nam Tudi luna bleda, Kaže pot popotnika», K' nam skoz okno gleda. 7. Dober večer, lehko noč Zvezde nam želijo, Ki na nebi blisketoč Pokoj dol rosijo. 8. Dober večer, zvonček moj! Kedar grem počivat, Dober večer mi zapoj, Večno luč zavživat. Slomšek. XLV. Lehko noč. 1. Svetlo sonce se je skrilo^ Vse na sveti potihnilo, Vse odeva tiha noč, Da zaspati je mogoč. 2. Svetle zvezde pa gorijo, Tam na nebi se svetlijo, Kakor bi nas angelci Dolj iz raja gledali. Ptičice in druga zvina, Da bi mogli slaje spati; Yse počitka željno je, Tiha noč zazible vse. Bog je vkazal tiho djati, Da bi mogli slaje spati; Kdor sovraži nočen mir, On ni človek, on je zvir. Moja glavca je zaspana, Moja posteljca postlana; Ljubi angel varih moj, Mene varij ti nicoj! Atej! meni križ storite; Mama! mene pokropite; Da prav lehko, sladko spim, Naj vaš žegen zadobim. Jutre hočem zgodaj vstati, Nočem zarje zaležati. Bog mi daj svojo pomoč! Atej, mama, lehko noč! Slomšek. XLVI. Luna. 1. Prijazno luna sveti, Nam lehko noč želi, Med zvezdami se maja, Skoz megle se smeji. 2. Pohlevno se zakriva, Odkrije spet obraz; Popotnika tolaži, Da mu je kračji čas. 3. Težaka luna zible, Mu sladko spanje da, tu tudi za bolnika Mazilo hladno ma. 4. Vsa mila in prijazna Nam k seECu govori, Od rajnih časov pravi, Odvzeme nam skerbi. 5. Pa tudi šroko gleda, In krega grešnike; Tožuje razvujzdane Ponočne letavce. 6. Le sveti, sveti luna, Poganjaj temno noč; Da sončice prisije, Prinese novo moč. Slomšek. PO&VEME ZDRATOCGKEk XLVII. Vesel hribček. 1. En hribček bom kupil Bom terte sadil, v Prijatie povabil, Se sam ga bom pil. 2. Tam gori za hramom En tersek stoji, Je z grozdjem obložen, Da komej derži. v 3. Ze čriček *) prepeva, Ne more več spat', V tergatuv veljeva, Spet pojdemo brat. 4. Konjički škrebljajo In vozjo težko, Ker vince peljajo, Kje močno sladko. *) Vengerl, ki začne peti, kedar grozdje medi (mehko postaja), ino neha, ker grozdja več v vinogradu ni. 5. Prelepo rumeno Kak čisto zlato; Le pijmo pošteno Prežlalitno blago. Po stari pomnožena. XLVIII. Vinska terta. 1. Na svetu lepše rožce ni, Kakor je vinska terta; Po zimi spi, po let cveti, Jesen sode nataka. 2. Te druge rožce tud cvetd, Nobena ni tak žlahtna; En čas cveto, se posušo, In minejo brez sadja. 3. Po hribcih je nasajena, Od sončica obsjaua, Od kmetica obrezana, Od Jezusa darvana. 4. Nobene svete maše ni, Da bi ne bla darvana, Nobene dobre volje ni, Da bi ne bla spoštvana. 5. Naše serce razveseli, Povzdigne nam veselje, Tud slabim svojo moč deli, Tolaži naše želje. 6. Otrokam sladko grozdje da, Možam pa dobro vino, Za vsakega veselje ma, Za to jo vsi cestimo. h»-1 o H ; 7. Kak sladko je, pokusmo zdaj Od vinske terte piti, Bog ji še tudi za naprej Obilno daj roditi. Iz stare predelana. XLIX. Zdravica Siovencov. 1. Slovène Slovenca vabi: Če se ti pit' ne gabi, *) Tak pridi v gorco k nam! Smo dobre volje tam. 2. Bomo eno zapéli, Da bomo prav veséli, Vsa žalost naj neha, Kdér vince je doma. 3. Visoke so gorice, In žlahtne so tertice, . Ki pri nas rastejo, In vince dajajo. 4. Vinograd obdelvati Slovène vsak mora znati; Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo. 5. Tud terte se solzijo, Prej da vince rodijo; Naj 'tudi se poti, Kdor vince pit' želi. 6. Po pameti ga pijmo, Da pamet ne zgubimo; Kak gerdo bi pac blo Neznati kam dam6! 7. Kdor vince prav zavživa, Veselje v serce vliva; Ce serce dobro ni, . Ga vince le skazi. 8. Zdaj kupice *) nalijmo, Na zdravje tvoje pijmo, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas. 9. Napij še ti zdravico Za družbe veselico; Če prazen bo bokal, Boš pa za druz'ga dal! Slomšek. *) Glažeke. L. Urbanova. 1. Preljubi sveti Urban, Ti dober naš mejaš, *)■ V goricah ti stanuješ, In žlahtno grozdje maš; Le zori ga — in medi ga, Boš dal nam dober mošt. Boš i. t. d. 2. Veselo te na hribei Vsak kmetic počasti, Okolj podobe tvoje Rad brajdo naredi. Le varji nam — oskerbi nam Gorice žlahten sad. Gorice i. t. d. 3. Vsak priden kmetic skerbno Vinograd okopa, In h svetimu Urbanu Se v gorco rad poda; Pogledat gre — kak kaže se, Alj čepek še derži. Alj i. t. d. 4. Iz gorce v gorco gleda, Alj Urban zeleni; Vesel mejašu kaže, Kdar zelen plajš dobi. Povabi ga — dab' v hramek šla, In pila vsak en glaž. In pila i. t. d. 5. Po svetimu Miheli Tergatev dobra je, *) Mejaš~per vinogradi sosed. **) Brajda, ffieinfjecfe, ***) Hra-mel, kelder. ***») Branje. O svetimu Martini Pa vince kersti se; Le pijmo ga — hval'mo Boga, K' nam dobro vince da. K' nam i. t. d. Na zdravje vsih Slovencov Naših prijatelov, Posebno pa Dolencov, Urbana sosedov: Nalijmo mi — popijmo vsi, Slovence Bog živi! Slovence i. t. d. Po stari popravlena. fifasrfrrt* hoc/ru> se t* nr sels-je/ JSTape vi. A Šolske pesmi. I. V pondelek pred soloj. Aapev iz Drobtinc 1851 j H «' I . —¿D sans- — •JU- ve/ - sefr - je iVapev iz Drobfinc 1&51 prislm htK^^m* OTY ' Hr. V torek po šoli izrazno j uda^m J Sapev iz Drobtinc 1SS1 — ¿/n Napev. na/ rt' — t'im J* M V. V sredo pred šol o j. ilirinrtSS Lalikotno ( Bichlcr Za 1. versto Vlagano (asujasitej 5apev za J v ^UiuL9 i I iT it JMT--U-P» -M' u ll jzilc hud O, Se» — rtt rttJW TI. V sredo po soli Aiapev iz Drobrtnr lSil Veselo S ÀW&--M0 tz - -."Fwvèreriq f mot/tv-nfr ^ jfapVr A. Bichler to W /v — ä s&wino i t it - M. Y ceiertek pred ¿oloj Lqjhkotno ( ¿cfy'w-, ) Napev izDrobtinc 1S51 v vurvalfe ZivaVmo (m Birttler ^«.ii «ir» x¿u -¿k-saJto-gu xa -^fiy Ato - EE È^ii * é La^ahi»o ( \ var-mít^. IP - . '/živo f Tstvtrc/> TUL Y čeiertek po šoli. fírxt, rnmj^smtittj IJ . r ii apa * 7í si* m/etje&'A let ^gme - t¿o ¿at Tbrfno ^»^ ^âSÎÎ /¡5? — — X*'- p ta'--' ft»- <7en/ tff 7^/12» K £ ei/t — ■ _ K. T petek pred šoloj. (afle#r**t* ) Jiape^iz Th-obtim ISal 7" ~ na sveti, iol/ši blajpa/ fre-na tai /¿ra \[ j ±j « «t čž] je siv - ta rm>an>s£(/ na rriftuuSr f/jti ¿r — jeo -ta rs mt itovii cbu flnz -tat-A/o 4 sker ii si Lačaluto f anafotUtna) tit j t^ti/ ¿o ¿s* 6leu?a rw - ¿e rm / Samftgpt* r delčTjfcc ; - Wro»ti. na — /»o ta, (/— na S. rn/a, — dest?. X Y petek po šoli. Živo Xapev i® Drobtinc t85l _koz* Jkatffl**/ir /oo-tak, Jccr ?**, Iut*ie>i pa n* vstopne XI.Y safooto pred šoloj. Živahno (allearet** ) Vapev is DrofctiacISil ff€*jar^J> .So - ua/ xi> - ffogr ««V» A^-A? zdrt&rjb Sc - ¿c ¿c /m oe- se- - ¿¿s mo . So — Icu 6ot po xelrav fe - j - # «i • - t - 2. t aas-n&s /u> —ces— r*u> o» — 7ia. se Oo ./o oe - ^m^^^m-- jtr r^a^- ,/. b ¿5. r«. P J ¡K51 ¿V— C f o i ° P 1-f X- -I /»o «i- tiif Jtž&- —- .Umereno (tncct/>rer&>) Bfapev A. Bichler. j^phEpmppmsm^i »r . a.' ^ Z. —««»V - ____/ J/Z?/'. 2- tT^r_____ /V s tis—te- o t^o — W t- riž c^ «as' ¿v? ¿fc ^ ic, , A? - — r3/) _/ ¿e ~/oc w—¿tč če- — XIV. Kratka po soli. Živahno ' —"------' rta. — ir —čl /V Jrt u- J. Hofbauer. /li t/ ¿s/rft/ftlt f'Orf Ol/ smo se< /1& - _; rq rq --I le- - sU, t T/1 S- TtZ t stfr - - ioii' ts&itu. /e le je- za-vži^te, —favaJefi/iod trt/m/e^nt, Jfog &Z nifro -» XV. Pesera pred očifnoj skušnjoj 7 Aj _ Najiev i'/. Drofctinc 1851 l.ipiJi rHtrA^i> uči u -ci /j Smose v so-Us Lja fU/ r/i 6t w se h /t Litt~&t/ sta,-ri. - 1( Jia____ Vla^ano | afidante Nappy A. Itir.hUr. m^mmffitiij «i _ clz bi- i^-cte z&e^se - & — lit/, sta>-ris - st~Y XVI Tešem pokončani skušnji .Izrazno ((ulagio) Napev iz Drobtlnc 1851. i* -¿v O - fro srečne sm*,- U'lj -ko Hi, He — Jfas za - Jtva -li — mj> ■ XVII. Srečni šolar. ^ . . . Živahno Nape v lom a za llerniaca. Sre<č - rvejv — ja- pod sorv cam ni, JCct^j&r strti/ so -¿¿u~ fflTTfTTjiTI m-lat/sj Jz-e- —le />o JBog ut me^skerii'. ¿V^n C A_m ^r F l.a¿>akno {OMclajitio ) Vapev A. BicMer. Sr^'r - 'tfjt - gret poe¿ son—ca*** /{a -tor stfn/ šo—¿ät Sirñ/ ■- //u¿ /'{/t/, h ' /C prii/^LO a —- tu 7/4 . XDLDeklica,ki je t solo hodila. Umčreno ( moelezvatc) Maj içy T. Derniaca ¿ ¿4,— pO--fefc tnlad. x>ruunt £>¿ ne- /V/t f/t ,/sz ' A. BicHIer po- m i m m m jjra& nc "^b'lfr? prazne tJmcreno f Pesmi veselih otrok 2X1. Tesel pevec. Umereno f tfioderatt)) _ Napev A. Eraproftiilca. nj? so gin- Det po —jem* si veži ¿1/ Ja/ 'hi~£rt> —tet 2 pi&jccctr/ sf Áuty Jjc/jt* Živahno iaKœaretto) A'flpin A.Profanâtm JI/fro/ m if-Sf —¿Wy 1jx¿¿ se po ^Ûmèrfeno [n ju -ïrû/sjaetxë— vînt-; nvc «äV /// /«"/• Z/mrrw. reex — 2im TîVt« W mi -wl' - fc. XXIV. Interno's once ïïmireno ( moi/traie) _ Napev A. frotmann Umcrenp ( ot P|Él K C'/ It«f / ---I------- W--------- > '•». « I' l'V * *s Í ^K — txi—jb t?Svit — *—— y«-: son^-ót- — « z-u — —äö le--~po ¿tr& xa m&^ter -jo ve -se — ¿o, - _-»--C I g-------A-------- -K—äöU-K-,-,--- i )Jca~ ce-, da ni xa- oi-stat', ffn ce tfa—j£> ~tčy? SSM. Pastirska. Magano ( mu/antt ) močno. Kapcv Jakoba Meacin.épr m $ i; A^ŽlfejgP^ii JKct/ tca,-ti —n¿*-fi?oc/su»*jt¿; ¿/t*/— — Lex^in^cn^ a.' __- ' joet-' ve/— se/— ¡t ^ ¿O j 7WS--¿C fe ra/ Se/ ge. >r mi/ 7ie/- o — — ra/ V^me- O — ko . Živahno ( cUlégretto JTapev A. ¿ra—ti X&—2&'— n^—jBre^c/ .uimjc)— % mesm/,*We/ jo&C iJe— se-1— /It-. —/ette—nc n per crer mi rte — bo - Se/ mi/o o — xi — ra ¿oy» o~ . XmiI VIgred ali spomlad. Sfepey ».Rime Marija Aliacelw Zivalreo ^ rv —w»—Ijcr ÍfseStí'U- Zryglino (aeu#reai>.)____" . jfapgv A. Bicmer TT«— -- y red se ro-^k^fói to — ¿we sTvtr/-— r^. j 3 Lcs-po f?ti — ¿ M- - ' » » tfc — c&po-ybs ra- £. - -ce- čve/—to. XXIX. Rožmarin Lagati» ¿>injeno ^ re.no ( modei Mapev A.BicKIjir XXX. Sapusčena srotica Vlagamo uteUmte j___Napcv T bom^ m m-ct—me/Ti^tli* kdo^rnjt rte t*esn Jtorn^. tlniereno '^nvcUratc)-"krepko.__Odgovor-pet o t' vsili fantov. 9 9 7 '"hs ■ » t +~f isi/ ¿e. f>T"ev JLjJichi»r Živahno mu. Angel Tar h. Sapev T. Derniaža, — «i po/e ■ ic ¿tnge/j' Živalim» T Dcrntaca Živahno ( Aíapev A. Bichler w —¿ti, _EW VScç stvtu^nlA «mX. IV Iv XSXy. Me sim doma? i&nZeA Lagahtio (aneleuvutu) J Napev J. Hofbauer Aaiiçr A. Fcptman lüincreno XXXM Kde je veselje doma? i», Fesme M.Ahaielnn". té' bo ht - tím. yJe tv-t/t* tt At>-cem oi »Lagalmo {Mtui-anUjvo ) ______________________^ XXXMLNebesa Lahkotno ( ieg/aiee^j A'apcv Joiefti Irvlfmkp to ve» "t* <.y ¿mmmmmrn ret-— cexyo tios-se- o — a// y/ fCumo po — ytw^ s¿-<¿a*n/> UXttrißi rtLs- jtt-. jgex'tteUuv n*<> ímzoiw iJUQjli j ^ *eselc> umèrem Nape v A. Bichle?? -jet/ — "c+^e&i —a- i^tgreM*/ svt. XXXMII. Gorski zvoil Map cv A. fro fman Umèreno {rnceUsr¡g¿g> JI/ ««f- r- fO ~r lw fe —r 71& Tjflot^V'. XXXIX. Svete sabote večer Vla^ano La^idct-nte/) Napev^iz-Pesme M. Ahacelna" t- i P n Umčreno (jTZMfatf&v ^ .rt > , «jO _ vr. i_ ~Sno — do - c& — etis. Napev A. Bichler E.&. \V\ Iz-ejfg ^po x*y€>H€/ po jfaA c - cer-n^-cv vito - t/f.J/' ozrzit. riu-¡e - /o Go -spo -¿Zo—vv rt*-Živahno {M/Z^retp^ j J ^ K , \ ^pe^ A. Bichler iivahnc ¿fS . k rVap«v A. fin ____m, «L JTT Ac — —-po po c&r n*s-co x*>t>- -J i. __/rt /9—V/»y»/ __— >/) s/>o — cv - XL. Tečeruica. ^Verelo (cjfegro ) _ i Napev iz, Fesme M. Ahacelna a fi^iii/«- i»-->4«' — 4-raj ifeu fa-re bo ^Mtifofj-g' I F v Mji .Hladen--po- c+'-teJi nam —- Jojfdmo ves— Veselo (¿dls/fro J ipev A.Bich-Ier. ?fapev A.Bichler Um er eno (mc/J/r (•/> po — c/ ftit z// ~-/>o/ • ITečerna veselica. ■ .____ Jtapev iz. rea Živahno (¿Ulegn ^m t m w /tir jffc /a /\*V' t///: r<>////