5°4
Troškn:  Sreča.
vsake besede. Veselo sem prejemala, rada čitala in redno hranila list za listom, ker se nisem bala, da bi kdaj usehnil njih vir. Tukaj v vseh listih imam popolnoma njega: jednega 6nih redkih m6ž, ki ne ljubijo deklice le zaradi zunanjosti, ampak jo morejo ljubiti zaradi — nje duha! Prepričana sem, da bi me bil takisto ljubil, ko bi me ne bil nikdar videl, ljubil po pismih mojih, ker je imel vzvišene misli, druge nazore . . .«
Povedala mu ni, in to je bilo zlo, da ga sama tudi ljubi, zakaj tak6 pravijo vse navadne ženske vsakomur, kdor se jim laska, kdor jim zatrjuje svojo ljubezen; ona pa ni hotela biti navadna ženska, češ, da ne izgubi svoje mikavnosti, ko se je delala nedosežno, dasi je bilo njeno srce malone vedno le pri njem . . .
Se dva — Še jeden list, različen od drugih — njega poročni list. Odpre tudi tega; oči se ji zažare od jeznega ognja, ko ugleda ime neznane neveste poleg njegovega, toda le za trenutek! Potem se ji glava skloni, oči se zapro, in iz njih privro svetle solze. Dolgo sloni tako in ko zopet vzpogleda, tedaj je list rosen od njenih solz. Pogleda zopet njeno ime, zmaje z glavo in šepne : »Poročil jo je, ker nisem hotela biti navadna ženska I Prijatelj sam6 mi je ostal. Bodisi — bil je venderle plemenit človek 1 Kdo pa mi povč, je li bila to moja usoda, ali pa sem sama kriva, da sem tako zavrgla srečo svojo?«
Zopet se nasloni na mizo in sedi nepremično . . .
Da morem jaz k nji, šepnila bi ji na uh6:
»Nihče drug ni kriv tega, nego tvoja sanjava duša, ki je šiloma hotela plavati nad ,navadnostjo!' — Večen mraz ohladi cel<5 goreči ognjenik!«
Sv r e c a
j  to je solnčen, krasen  dan,                          Ne,  to je noč,  viharna noč,
Kot ni bil še nikdar;                                     Ves svet grozi teman;
Nikdar tako  veselo še                                    Le v srci mojem dan žari,
Sijal ni solnca  žar . . .                                   Ljubezni jasen   dan.
Trošan.