-—.......-..—^ Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom. Jt Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! "Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini. J* Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov. J» Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. LETO—YEAR VI, Chicago, UL, 14. marca (March) 1913. ŠTEV.—NUMBER 11. Sirovost in neveda. Kapitalistom bi bilo najbolj všeč, da bi otroci delavcev ne' hodili v šolo. Zavedajo se, da se toliko laglje izkorišča delavce, kolikor bolj so nevedni. Skoraj vsaki dan se lahko prepričamo, da so zastopniki kapitalistov v eni ali drugi državi pripravljeni glasovati za ojačenje militarizma: nove puške, brzostrelne topove, o-gromne bojne ladje, nove trdnjave, mejtem ko nočejo skoraj nič privoliti za ljudsko izobrazbo. Vzlic temu, da današnja država zanemarja ljudsko izobrazbo, pa ljudstvo postaja čim dalje bolj i-zobraženo. Delavec, spoznavajoč, da mu drž. ni dala zadostne izobrazbe, prav rad seže po truda-polnem in mukotrpnem delu po dobri knji "i in časniku, da si razširi in spopolni svoje znanje. Sme lo lahko trdimo, da se med delavci neveda čim dalje bolj umika vedi in znanju, dasiravno je za i-■zobrazbo' delavcev država skrbela po pastorsko. To potrdi tudi dejstvo, da se delavci vedno bolj zavedajo svojih človeških pravic in se borijo na celi črti za osvoboditev iz kapitalistične mezdne sočnosti. Pri kapitalistih je drugače. Vzlic temu da so hodili v šolo po deset in več let, so ostali ignoranti. Zaljubljeni v današnji izko-riščevalni gospodarski sistem, ki bazira na oplenjenju in zasuženju ljudskih mas, ne vidijo napredka v človeški družbi, ne vzgoje in izobrazbe ljudskih mas in ljudskega stremljenja 'za izboljšanjem svojega živi jenskega . ooložaja : v divjem boju proti naravnemu razvoju se ne nauče nič iz svojih po-razev. Pred leti so v Coloradu nastopili kapitalisti z vso silo proti organiziranim rudarjem, ker so s Splošnim štrajkom zahtevali, da: se uvede osemurni delavnik, za katerega je ljudstvo pri splošnem glasovanju oddalo ogromno večino glasov. Na rudarje so spustili beriče, morilce in milico. Iztrgali so jih po noči iz naročja žen in objemov otrok in jih odvedli s silo do meje države Kansas, kjer so jih sredi prerije prisilili, da so zapustili vlak, da bi tam pomrli lakote. Privezovali so rudarje k brzojavnim drogom, kjer so jih pustili v najhujši vročini brez vode in hrame. Z rudarji so napolnili hleve za bike in njih neustrašene voditelje Moyerja, Haywoo-da in Pettibona so ukradli in silo odvedli v Idaho, da bi jih tam poslali na vešata. Samoposebi se razume, da je tako početje spravilo vse delavce v Zdr. državah na noge, da so protestirali proti kapitalističnemu nasilju. Kapitalisti so menili, da bodo slavili svojo slavnostno zmago, ko bodo viseli Moyer, Haywood in Petti-bone na vislicah. Vprav v treno-tkn, ko so si bili svesti svoje zmage, je prišel zanje poraz: po-rotnki so proglasili obtožence nedolžnim. Vendar se kapitalisti iz tega svojega poraza niso prav nič naučili in ostali so ignorantje, kakor so bili preje, ker drugače bi bilo nemogoče, da bi se enaki dogodki pripetili v štrajku tekstilnih delavcev (prejoev in tkalcev) v Lawrence, Mass. Tudi v tem štraj ku so se dogajala ista nasilja kakor y Coloradu. Razlike je bilo' le toliko, da so policaji, s količi napadli slabotne ženske in da so hoteli dva delavska voditelja spraviti na električni stol mesto na vešala. Poraženi so bili zopet kapitalisti in sicer na celi črti. Vzlic temu se niso kapitalisti nič naučili in so ostali tepci, kar se tiče družabnega razvoja. Enake dogodke imamo zopet sedaj v West Virginiji. Mesto kruha so dobili štrajkujoei rudarji svinčenke, mesto strehe pa izjemno stanje. Vaditelje stavke so pozaprli, med njimi tudi osive- lo agitatorico mater Jones,, ki je poznana med rudarji in vsemi zavednimi delavci od. severa do juga, od vzhoda do zapada. Kapitalisti niso mogli prisiliti štraj kujočih rudarjev, da bi se vrnili na delo in poslužili so se zopet starih sredstev, ki so jim prinesli še vselej poraz. V divjem plesu za večjim profitom so slepi za vse, kar se godi krog njih. V tem trenotku pozabijo n£ zgodovino delavskih bojev in ne vidijo, da se delavska organizacija spopolnuje in dviga kot orjak, da jim prinese zopet poraz. Kako malo vendar zahtevajo Štrajkujoei rudarji v West Virginiji, ko tvori med vsemi zalite-' vami glavno točko priznanje unije. Pa-vseeno se temu upira krožek pobesnelih in bebčastih izsiljevalcev —kapitalistov, z najbru-talnejšimi sredstvi: najetimi beri-či, milico in izjemnim stanjem. To potrdijo dogodki zadnjih tednov v West Virginiji. Delavci so res potrpežljivi. Ali ta potržpeljivoSt jih lahko mine. In če bodo kapitalisti v svoji ignoranci tako dolgo pobijali take skromne zahteve delavcev, da sem jim utrga nit potrpežljivosti, tedaj bodo delavci zahtevali ne le priznanje unije, marveč bodoi tir j ali odstranitev mezdne sužnosti. Ako se to preje izvrši, kakor bi se moralo izvršiti po večnem zakonu razvoja, potem naj kapitalisti pripišejo ta dogodek svoji ignoranci in požrešnosti. Zaviranje vlakov potom električnih valov. Več strokovnjakov je na Angleškem na železniški progi Bir-mingham-iStraftort. on Avon napravilo razne poskuse z “Railo-phone” sistemom v Birminghamu se nahajajočega nemškega iznajditelja v. Cramerja. Kralj Jurij jei bil potom brezžične brzojavke, ki je bila oddana iz vlaka v polni vožnji, obveščen o teh poskusih. Enake poskuse, ki so dobro' iztekli, se je napravilo pred več časom v Berolinu. Pri poskusih, ki so se pred kratkim vršili na angleški progi, je znani elektrik pro fesor Silvam P. Thompson prevzel izvedbo najvažnejših, poskusov, namreč ustavljenje vlaka potom električnih valov, izhajajočih iz signalne postaje. Lokomotiva je bila opremljena z aparatom izumitelja in je s polno paro vozila po progi. Profesor Thompson je pritisnil na gumb in nekaj sekund potem je škripanje koles naznanjalo, da se električni valovi povzročili zaviranje vlakov. Leta se je ustavil, ne da bi vlakovno oso-bje pri tem kaj sodelovalo. Vlak, ki je prevozil nevarnostno znamenje, je bil ustavljen, kakor 'hitro se je približal nevarnemu mestu. Potem se je pustilo na progo tovorni vlak, ki mu je sledil brzo-vlak na istem tiru. Trčenje vlakov je bilo na videz neizogibno. Pritisk na električni gumb pa je ustavil oba vlaka, ne da hi njiju vodja vedela zakaj. Isti poiskus se je napravilo s vlakoma, ki sta «s polno paro vozila drug proti drugemu. V. Cramer je mnenja, da ne namerava s svojim sistemom nadomestiti sedanjih varnostnih naprav, pač pa jih izpopolniti. — Nove avstrijske znamke. V kratkem dobijo v Avstriji novo poštlie znamke, s katerimi namerava poštna uprava prihraniti 10, 000 kron. Dosedanje znamke so bile namreč natisnjene na svetlem papirju, nove se pa natisnejo na navadnem. Spremleni se deloma tudi barva posameznih znamk. Dosedanja 50 vinarska znamka se popolnoma opusti, namesto nje se pa uvede nova znamka po 72 vinarjev, ki je potrebna za zavojni promet. Ameriške vesti. * V Baltimoru se je pripetila strašna razstrelba, na. britskem parniku “Alum Ohine”. Eksplodiralo je 340 ton dinamita. Učinek razstrelbe je bil tako silen, da je; bilo 40 do 50 oseb usmrčenih, šestdeset pa ranjenih. Poleg je bilo uničenega imetka v vrednosti nad pol milj ona dolarjev. Od parnika “Alum Ohine” in nekega majhnega parnika, ki mu je pripeljal osedopplno tovamino, so ostale le podrtine. V ozračju je bilo čutiti moč razstrelbe v okrožju 100 milj. V Readingu in Atlantic Cityju so mislili prebivalci, da je potres. Ko so na pomol pri Broadawyu pripeljali žrtve katastrofe, so s.e odigrali1 srce pretresujoči prizori. Otroci in žene pomorščakov so stale v vrstah in plakale, da je segalo do srca, ko so izkrcane mrtvece in ranjence nesli mimo njih. Po nekem drugem poročilu' se je razstrelba pripetila na majhnem parniku, ki je pripeljal nevarno tovarnino in je bil le nekaj čevljev oddaljen od parnika “A-lum Chine.” Zdaj je gosposka uvedla preiskavo. Zaprli so preddelavca, ki je nadzoroval nakladanje tovar-nine na parniku, kakor da bi zmrzel dinamit ne vseboval dosti nevarnosti, da se sam vname. * V Akronu, O., še traja štrajk delavcev v tovarnah za izdelke kavčuka. Delavci ne hodite tj e' iskat dela. * V Los Angelesu, Cal., je končala obravnava proti odvetniku Clarence Darrowu, ki je znamenit kot zagovornik delavcev, v drugič s porazom za državnega pravdnika. O prvi obravnavi smo poročali, da so ga porotniki po kratkem posvetovanju spoznali nedolžnim. Pri drugi obravnavi se porotniki po večurnem posvetovanju niso mogli zjediniti in sodnik jih je poslal domov. Mi smo prepričani, ako bi bil Darrow navaden morilec, da bi sd državni pravdnik že po prvem oproščenju ne brigal zanj. Ker je pa zagovarjal delavce, ga pa hočejo na; vsak način uničiti. Cuje se, da pride tretjič pred porotnike;. Državni pravdnik Fredericks si pa prizadeva, da bi ga advokatska, zbornica v Los Angelesai radi nekih izjav izključila iz zbornice. Kapitalisti se ne bojijo Darro-wa kot človeka, marveč le kot advokata. Da bi uničili najboljšega zagovornika delavcev, se jim ne zdi nobeno sredstvo preslabo. * Pred illinoijskim senatnim komitejem, ki vodi preiskavo o vzrokih za belo suženstvo, se je; dognalo, da veletrgovci v Ohicagi, ki lastujeijo 16 do 18 nadstropne trgovine, plačujejo svojim trgovskim vslužbenkam od 5 do 8 dolarjev na teden.Najznačilnejše pri tej zasluižbi je bil odgovor zastopnika Montgomery Ward and Co., ko ga je vprašal podgovemer O’Hara, za koliko bi se povečali troski tvrdke ako bi trgovska tvrdka vsem vslužbenkam plačevala. minimalno plačo v znesku 8 dolarjev. Zastopnik je odgovoril za 75 tisoč dolarjev na leto. Nato ga je vprašal, ako bi tvrdka imela izgubo na leto s 75 tisoč dolarj. troskov. “Ne,” je odgovoril zastopnik. “V zadnjem proračunskem letu smo imeli $2,370,000 čistega dobička.” Veletrgovci se radi odevajo s plaščem dobrotvornosti in prispevajo za sirotišnice, zavetišča in druge enake zavode par stotakov na leto, da jih kapitalistično časopisje hvali kot dobrotnike človeštva.. V resnici so pa premeteni ljudje, ki z dobrodelnimi čini slepijo javnost, da tem laglje izko-' riščajo svoje delavce in delavke. * Wilson, novi predsednik, je izjavil, da je dolžnost naših diplomatov zastopati interese Zdr. držav, ne pa prirejati banketov, čajnih večerov in drugih zabav. Do sedaj je bilo v navadi, da je postal diplomat, kdor je imel mnogo denarja, da. je prirejal soreje in znal izposlovati ameriškim bogatinom avdijeneo pri evropejskih kronanih vladarjih, da so jim poljubovali čevlje. Wilson pravi, da bo naredil temu koneto. 'Pri imenovanju diplomatov se bo oziral na njih znanje in ne na njih denarno mošnjo. Radovedni smo, če bo to res. Vsekakor je pa. ponižujoče za vsakega ameriškega državljana, ki se valja po trebuhu pred evropskimi vladarji, ker je to v nasprotju z državljanstvom republike. l — Rudarji v West Virginiji bodite oprezni, ako bi vas vojno sodišče poklicalo, da vas zasliši kot priče. Harold W. Houston advokat za U. M. W. of A. je v delavskih listih izidal oklic, da naj vsak rudar pred vojnim sodiščem molči na stavljena vprašanja, ker nima vojno sodišče pravice zahtevati, da bi priče pričale proti ljudem, ki so po mnenju vojnega sodišča grešili proti zakonom. Rudarji ostanite zvesti svojemu razredu in tovarišem, katere so vrgli po nedolžnem v ječo, s tem. da ne pripoznate vojnega soda. Vaši tovariši bodo prišli pred civilno sodišče. Tam bodete pa odgovarjali na stavljena vprašanja. — Kardinal Gibbons se je pri jubilejski slavnosti izrazil proti direktni izvolitvi zveznih senatorjev s temi besedami: “Ako bi masi (ljudski) dali pravico, da bi lahko ovrgla zaključke legislature, bi to pomenilo, da je zakon sodrge izpodrinil obstoječi zakon.” Morgani, Rockefelleri, Vander-bilti, Gouldi in drugi plutokratje, ki smatrajo ljudstvo za molzno kravico, se strinjajo popolnoma ž njim. —Zelo resolutna žena je soproga govemerja Listerja v državi Washington. Legislatura je sprejela zakonsko predlogo, ki določa dva miljona dolarjev za popravljanje cest! Governer je malo pred peto uro zapustil urad in ni hotel sprejeti zakonske predloge, katero sta v naglici sprejeli obe zbornici législature. Zakonodajalci so ga hoteli prisiliti, da bi še pred polnočjo podpisal zakonsko predlogo ali pa vêtirai, da bi legislatura lahko preložila svoje zasedanje do 13. marca. Komaj je governer zapustil nrad, so na njegov dom poslali uradnika z zakonsko predlogo, da jo podpiše ali vêtira. Na domu je uradnika sprejela žena governerja in ga na kratko vrgla na cesto. — Senzacionalen proces se vrši v Kansas Cityju. Dr. Hvde je obtožen, da je umoril svojega tasta, polkovnika Sivopa. Tekom obravnave je stražnik Hollowell povedal sodniku, da se mn je po-nudlo $1000, ako se porotniki ne zjedinijo, za slučaj oprostitve pa $1500. Neki član prve porote, je hotel izvesti to umazano kupčijo. Sodnik je na razna vprašanja v tej zadevi odgovoril, da ne more storiti druizega kakor kaznovati krivce. — V Seattle, Wash, so zvezni uradniki zaprli 15 oseb, ker so vtibotapovale opij v Zdr. države. Pri stenografistki Mariji Bergamo vi »o našli opija za 7500 dolarjev. — Dobili smo novega glavnega poštarja Daniela E. Roper iz Severne Caroline in novega tretjega glavnega poštarja James J. Bie-keskeeja, tajnika državnega demokratičnega komiteja države Pennsylvianije. Njihova prednika nista bila naklonjena časopisju. Ob vsaki priliki sta povdarjala, da je treba zvišati poštnino za časnike, dasiravno imajo v Kanadi nižjo poštnino za časnike kakor pri nas, pa vseeno prav dobro izhajajo. Seveda ni imela zahteva po povišani poštnini druzega namena, kakor otežkočiti izdajanja časnikov. Nova uradnika še nista izjavila kakšno stališče bodeta zavzela v tej zadevi. — “Times” poroča, da je Hamilton Fish jr. priredil slavnostno žretje ('banket) za 14 oseb, ki je stalo sto tisoč dolarjev. Vzlic neovrgljivi resnici, da je vsakdo teh kapitalističnih parasi-tov- pri eni večerji snedel jedil in izpil pijač, ki so reprezentirale s spostrežbo vrednost 7150 dolarjev, bodo kapitalistični časnikarji še bodoče očitati delavcem, da so požrešni, ako zastavkajo, ker ne morejo preživeti svoje družine1 z dolarjem in pol na dan. Komur take primere ne odpro oči, da soi kapitalistični parasitje največje pijavke v današnji člo-\ eški družbi, bo ostal gluh in slep vse svoje žive dni za vse, kar se godi krog njega. — Ko je dr. Friedmann dospel s svojim novim serumom proti jetiki, ki ga pridobiva iz želv, v New York, so mu, nekateri zdravniki metati polena pod noge, da ne bi mogel poiskusiti novega, sredstva proti beli kugi — jetiki. Ali dr. Friedmann se ni vstrašll ameriških kričačev, dasiravno ga je neki kričač takoj po prihodu proglasil za druzega dr. Cooka, marveč je vztrajno zahteval, da se mu dovoli najprvo napraviti poiskuse, potem naj pa izrečejo svojo sodbo strokovnjaki. Dr. Landsmann-iz “People’s” bolnice, v kateri je dr. Friedmann poskusil prvič svoj serum na dveh 'bolnikih, ki sta bolehala za pljučno jetniko, je izjavil, da serum povoljno učinkuje. Dr. Friedmann se je izrazil, da bo tisoč bolnikom vbrizgnil svoj serum, ko se vrne iz Kanade. Danes se o; učinku seruma še ne more izreči popolne sodbe. Gotovo pa vsak človekoljub želi, da bi se serum obnesel, ker jetika pomori največ ljudi. — Kneginja Dolgoruki, vdova ruskega cesarja Aleksandra II., s katero je stopil v morganitiški zakon v letu 1880, je pri njujorš-kem državnem sodišču vložil A tožbo, da ji njujorški advokat Viktor E. Gartz povrne $2900. Vdova živi v Parizu, je- stara 69 let in vdova od leta 1881, ko so nihilisti z bombo usmrtili cesarja. Vdova trdi, da je advokatu naročila, da zanjo inkasira $22,500. Advokat si 'je za- to delo zaračunil $3900. Po njenem mnenju bi pa zadostovalo le $1,000. — V St. Paulu, Minn. so porotniki obtožili vseučeliščnega profesorja Oskarja N. Olsona, ki je iz ljubosumnosti ustrelil E. N. Dar-linga, razvoževalca perila, umora prve vrste. Profesor je ostal hladen kakor osodopolnega dne, kb je ustrelil Dariinga. Njegovi advokati se trudijo, da bi ga izpustili na svobodo- pod varščino. — Iz El Pasa, Tex. poročajo, da je prostak Karel Campbell napadel ritmoijstra Hamiltona Bowie-ja od 13. konjeniškega polka. Častnik je psoval vojaka, nakrat je pa prostak potegnil 'samokres hi ustrelil nanj. Ko so ga lovili, je ranil enega svojih tovarišev. Inozemstvo. V navzočnosti nemškega cesarja so proslavili stoletnico vstaje proti Napoleomi, katere kulmacij-sko točko tvori bitka pri Lipskem leta 1813. Vzlic temu da je lilo kakor iz škafa, so se zbrali v bližini palače bizantinci, radovedneži in člani patriotičnih društev, da so u-dano poslušali patriotične govorance ljudi, ki so; v krivljenju svojih hrbtišč pred mogočneži dosegli najvišji rekord. . Liberalna stranka na Angleškem je izdelala tako šepavo zakonsko^ predlogo za žensko volilno pravo, da jo unisti in zastopniki delavske stranke, ki so za splošno žensko volilno pravo, niso mogli podpisati. Sufražetke so se sedaj pričele; bojevati s požigom, da izvojnjejo žensko volilno pravo. V Sanderto-nu, mestu, ki je 37 milj oddaljeno od Londona, je do tal zgorela postaja “Great Welsitern” železnice. Našli so dva lepaka z napisom: “Goreti mora, da bomo lahko glasovale.” — “Volilno žensko pravo”. V Heaton parku so zapalile paviljon kluba, katerega člani so se kratkočasili s kegljanjem. Zapustile so letak: “Preje ne bo miru, dokler se ženskam ne. bo dovolilo glasovati.” Na Škotskem se je v mestu Irwin pripetila strašna dinamit.na razstrelba. Vse mesto je v razvalinah. Mnogo ljudi je mrtvih in ranjenih. V zimski palači v Petersburgu je ruski car s slavnstnim žret-jem obhajal tristoletnico, odkar so Romanovi zasužnjili ruski narod. Banketa se je udeležilo do 1000 oseb, med njimi so bili tudi člani diplomatičnega zbora. Druge nesreče ni bilo, k večjem če je katerega preobilo zavžita jed ali pijača, tiščala v želodcu. Rudniško selo El Tigre v Mehiki, ki je oddaljeno 40 milj od Douglasa so zasedli vstaši, ko so po kratkem boju pognali posadko sedanjega predsednika v beg. Posadka je hotela ubežati preko meje. Na begu so jo dohiteli vstaši in ji pobrali orožje in strelivo. Cananea, ameriško rudarskoi mesto, ima pretrgano železniško zvezo. Vstaši so zasedli tudi vodovodno napravo. V provinci Coahilla je vstaja v polnem plamenu. Vstaši maršira-jo proti Agua Prieti in zaeno so zasedli tudi ‘Meksican National’ železnico pri Monclovu. Iz zadnjih poročil je razvideti, da krvolok in sedanji predsednik Huerta, nima trdnih tal pod seboj. Enverbej je baje izkrcal 20 tisoč vojakov pri San Stefanu, da ustavi prodiranje proti Carigradu, ako bi se balkanskim zaveznikom posrečilo zasesti zadnjo obrambno črto. Trdnjava Janina je padla. Grki so našli v trdnjavi do 6000 mrtvih in ranjenih Turkov. Mnogim turškim vojakom se je posrečilo, ube-ati iz trdnjave, preden jo je zasedel sovražnik. Grki so pri Janihi izgubili 1800 mož. V vzhodnem delu republike Gu-atemala je, močan potres porušil mesto Cuilapa in nekatere manjše vasi. Tudi mnogo človeških življenj je uničenih. Največ so trpeli otroci, ker se je zemlja zazibala, ko so otroci bili v šoli. Nadškof Nouel je odložil predsedniško mesto na San Domingu in odpotoval v Evropo. Najbrž so mu postala tla prevroča pod nogami, ker predsedniki na tem otoku navadno nmrjejo v čevljih. Odpotoval je, da se izogne usodi svojih prednikov. H » DOPISI. « « « Willock, Pa. Dne 3. marca je po kratki in mučni bolezni preminol v naši naselbini naš brat Jolm Kerin. Rajni je bil v Ameriki deset let. Pred osmimi leti se je oženil in živel v najlepšem sporazumu s svojo soprogo Ano, ki je blagajničarka pri društva “Zavedne Slovenke”, štev. 143 SNPJ. Rajni brat je bil star komaj 38 let, rojen v vasi Čreisnice, fara sv. Duh, v krškem okraju. V stari domovini zapušča žalujočo mater, tukaj pa soprogo in dva mladoletna otročiča. John Kerin je bil tukaj splošno priljubljen. Krajevna organizacija TJ. M. W. of A. društvo “Zavedne Slovenke”, štev. 143, društvo “Zveza”, štev. 36, društvo sv. Barbare, štev. 16 z gl. sedežem v Forest City, Pa. so položili vence z zelo ganljivimi dopi-sima njegovo krsto. Zelo ginljiv je bil sprevod iz hiše žalosti. Na inirodvor so ga spremili z zastavami društvo “Zveza” in društvo sv. Barbare, katerih je bil zvest član. Pogreba so se udeležili vsi tuikajšni Slovenci in mnogo občinstva družili narodov. Na potu proti mirodvoru sta se pridružila društvo “Zvezda”, štev. 52 S. N. P. J. in društvo “sv. Barbare”, štev. 17, iz dobro znane in napredne slovenske naselbine I3roughton, Pa. s svojima zastavama, da se udeležita skupnega sožalja in izkažeta bratsko ljubezen. / Na tem mestu izrekam vsem bratom in sestram, kakor tudi drugim, ki so našega rajnega brata spremili k zadnjemu počitku in mu stregli tekom kratke in mučne bolezni prisrčno zahvalo. Posebno se pa zahvalim tukajšnemu ženskemu društvu in društvoma iz Broughtona, Pa., katerih člani (ice) so se v obilnem številu u-deložili pogreba, zaeno pa obljubim, da bomo pri enakih dogodkih, tudi mi vsilcdar na mestu, da se tembolj utrdi bratska vez med tukajšnimi društvi. Vsem Slovencem in Slovenkam v naši naselbini in tukajšni okolici, ki še niso pri nobenem podpornem društvu, pa toplo priporočam, da naj stopijo v naše vrste. Nesreča ali celo smrt se prikrade kakor tat, ko ju najmanj pričakujemo. Za to plazimo, da nas ne najde nepripravljene. Vsi tisti, ki smo pri raznih jed-notah in zvezah, se redno udeležujmo mesečnih sej, in plaeujno točno mesečne prispevke. Le tem potom sta nam osigurana napredek in pomoč. Rajnemu bratu bodi zemljica lahka, njegovi družini pa naše sožalje ! Lavreneij Dolenc, tajnik. Greenland, Mich. Pogostokrat se pojavi nezadovoljnost in celo sliši oporekanje pri tukajšnjih članih in rojakih rekoč, da se iz naše naselbine premalo ali sploh nobenih dopisov ne najde v “Glasilu”. Krivda temu se navadno, neoziraje se na razmere, podvrže tistim, kteri so ta-korekoč zmožni pisave. Priznati moram, da mnenje je dorbo; uver jen sem pa tudi, da v kolikor razno govorjenje, ne stori veliko k zboljšanju delavskih razmer, ne bo se veliko doseglo tudi z dopisi. Kajti smelo trdim, da dve tretjini tukaj stanujočih slovanskih delavcev sploh ne čita. Radi tega ne poznajo in ne morejo poznati sredstev, potom kterih je mogoče zboljšati tukajšnje delavske razmere. Edini pripomoček, da so zadnje čase tukajšnji delavci zaceli iskati sredstev za zboljšanje, je ta, ker je delavski položaj tako slhb, da mora danes en delavec toliko storiti, kot so pred kratkem dva. To je, kar je začelo mnogim oči odpirati, tako, da pridno pristopajo k tukajšnji postojanki “Zapadne Rudarske Zveze” in če bo šlo tako naprej, bo tekom prihodnjih šest mesecev organizran cel okraj Ontonagon v uniji. To je sredstvo, potom kterega bo mogoče doseči zboljšanje delavskega položaja v tem okraju. Priporočal hi torej vsem tukajšnjim Slovanom, kteri še niso elani te organizacije, da nemudoma pristopijo v njo. Pri tem naj pa tudi opomnim, da ni dovolj samo pristopiti in prispevati, ampak treba je prakticirati unionizem. To se pravi, član mora vedeti vse, kar se godi v uniji in vsega mora biti1 deležen. Šele potem se ga more imenovati pravega linijskega moža, od kterega se lahko pričakuje, da bo štal ramo ob rami v boju proti provzročiteljem sedanjega delavskega položaja. Torej naprej po začrtani poti, ako hočemo da v prihodnje vsak rudar ne dobi na mesto enega stroja, kteri je že sedaj preveč, v vsako roko enega. Jones je zmožen, da lahko pre računa, koliko sekund vzame, da se enkrat z lopato v karo vrže in koliko polnih lopat je treba, da,se nepolni kara itd. Prav gotovo je, da bo tekočega leta preračunal tako in tudi na to delal, da poedi-ni rudar lahko dela !z * Murphy v levi roki in z *! Cheppe v desni, ci. Nalagač bo pa moral rabiti eno lopato v vsaki roki: eno karo pred seboj pehati, drugo pa za seboj vleči. Po vrhu tega mogoče, da bo Jories še zračunal, da bi se dala plača za nekoliko odstotkov znižati. Upam, da je v gorenjem tukaj-šen delavski položaj dovolj jasno označen, kakor je tudi razvidna pot k zboljšanju. Torej nadaljne podrobnosti so nepotrebne. Ko pa že pišem^ naj naznanim še čitateljem “Glasila” živečim iz ven bakrenega okrožja Michiganskega, da v kolikor nas slabe razmere ne moré, nadleguje nas huda in dolgotrajna zima. Sedaj, ko se po večina krajih začenja spomlad, je pri nas 25 stopinj pod ničlo ; proti čemur se pa ne moremo bojevati na drugi način, kot da si nabavimo dovolj kuriva in obleke. Ma tijaš. ------- \ Cleveland, O. Novic posebnih nimam iz tu-kajšne woodlandske . naselbine. Slovencev živi tukaj primerno lepo število, ki' so skoraj vsi organizirani delavci. V Clevelandu imamo štrajkev več kakor gob po dežju. Na dan ustoličenja pred sednika Zdr. držav .je izbruhnil štrajk delavcev in delavk v tovarni za izdelke kavčuka (The Mechanical Rubber Co.) Vsled neprestanega in naraščujoeega izžemanja s strani kapitalistov je nad 3 tisoč delavcev in delavk odložilo svoje delo. Rojakom ne svetujem, da bi sem prišli iskat dela, ker ne poznamo stavkokazev. Velik je naš “regiment”, ki hoče vztrajati do zadnjega dne. Štraj-karji zborujemo vsaki dan v7 Slovaški dvorani, Buckeye Rd. S. E. Skebov do sedaj še nismo imeli in upamo, da jih tudi ne bo. Skoraj vsi delavci so zavedni in organizirani. Ti pa gotovo ne pojdejo skebat. Ako pa pridejo skebje od drugod, naj le poskusijo svojo srečo. — Tukaj dela le 8 Slovencev, ostali so večinoma Slovaki, Nemci im nekaj Madjarov. Mi hočemo vztrajati v stavki, dokler družba ne prizna naših zahtev. V temu izžemališču človeške delovne sile so najboljši delavci 'zaslužili komaj 2 dolarja pri deseturnem delu. Delali smo v nezdravih in za-duhlih prostorih, v katerih je smrdelo po kavčuku. Za petami so bili vedno priganjači — “bosi”, ki so nas priganjali k a le or svoječasno valpti tlačanske kme-te. Štrajkarji smo se organizirali v I. W. W., ki ima svoj gl. stan v Cliieagi, 111., ki je ena največjihi unijskih zvez v Ameriki. V Clevelandu se delavstvo čimdalje bolj zaveda in umeva, da je njegov edini nasprotnik kapitalizem. Omenjena družba je priznala do sedaj povišati mezdo za 25 odstotkov in osemurno délo. Pripo-znati pa noče unije. Mi pa hočemo vse, ali pa nič in upamo, da si priborimo, kar 'zahtevamo. Družba je dobila velikanska naročila od družbe v Akronu, O., kjer je tudi štrajk. Nemogoče je izvršiti vsa naročila, par skebov pa ne dela druzega kot škodo. Želim, da bi kmalu prišel čas, da bi vsi siromaki spoznali, kako globoko jih ponižujejo kapitalisti. Delavci, kje je naša razredna zavednost, kje je naš ponos? Živeli štrajkujoei delavci, živela rdeča internacionala! I. Urbančič. Roundup, Mont. Delavske razmere so se obrnile zopet na slabo.' Že v mesecu februarju smo pričeli s polovičnim delovnim časom. To ne obeta nič * So ene vrste stroji, s kterimi se kamen vrta. ! dobrega, ako dobivamo že tako 1 rano neprostovoljne počitnice. Vsak delavec bi se veselil počitnic, ako bi zaslužil, dokler dela, toliko, da bi imel lepo hranilno ulogo na banki. Ako je kdo počitnic potreben, jih je gotovo delavec, ki dan za dnem preživi svoje dneve pri mukotrpnem delu v tovarni ali pa v zaduhlem rudniku, kjer mu je 'slaba rudarska svetilka solnce, ki osvetluje njegove debele znojne' kaplje, združujoče se v male potočke, ki tečejo po njegovem od premogovega prahu jemnoleskečem životu. Ali počitnice, kakeršne dobivajo danes delavci, jih ne morejo razveseliti. Vsled neznosne splošne draginje mora delavec varčevati s svojim zaslužkom, zato mu ne ostane skoraj nič, da bi se preživel za časa, ko delodajalci zapro svoje tovarne, plavže in rudnike. Vsake neprostovoljne počitnice so dandanes byj za delavca, ker ga pahnejo v gospodarski položaj, v kakeršnem je bil, ko je začel delati. Ako bi naši državniki res bili za socialne preosnove, tedaj bi morali že zdavnej uvesti državno zavarovanje proti brezposelnosti. Tako zavarovanje, bi vsaj nekoliko omililo bedo brezposelnih delavcev, ki niso sami zakrivili, da he delajo. S tem važnim vprašanjem se pečajo že državniki na Angleškem. Pri nas v Ameriki pa gre še vse staro pot. Koliko časa še? Dokler se ne bodo delavci zbudili iz letargije in zahtevali, da se tako zavarovanje uvede državnim potom. F. Novak. Alix, Ark. -.Pri nas se težko dobi delo. Posebno taki ga dobijo težko, ki nimajo denarja, da bi dali rudniškemu delovodju za par sodčkov pive. Pameten delavec seveda ne stori kaj takega, 'ker krvavo .zaslužene groše rajše porabi za svojo družino, kakor da bi namakal suha grla vedno žejnih priganjačev. Nekaterim ljudem ne gre v glavo, da dostojni ljudje vedno prezirajo ljudi, ki opravljajo ' skeb-sko deloi. Nikakor ne morejo za-popasti, da vsak delavec nasprotuje sam sebi, ako dela proti koristim vseh delavcev. Kar se tiče društva ‘Prosveta’, štev.. 66 SNPJ. je pa stara trdnjava, katera se ne ukloni nobenemu sovragu. O bombažu ne morem sedaj nič poročati, ker imamo arkansaške “mulatke” sedaj v hlevih, da se malo odpočijejo in uravnajo svoje ude. Ko so malo oddahnejo bomo pa ž njimi pričeli orati za bombaž. John Prudič. Pueblo, Colo. Vsi člani (ice) društva “Orel” štev. 21, ki želijo zavarovati svoje otroke od 1. do 16. leta za 75 dolarjev posmrtnine, naj pripo-1 jejo s seboj svoje otroke dne 30. marca ob dveh popoldne v Rojce-vo dvorano, kjer jih bo čakal zdravnik, da jih skupno preišče. Na ta način si prihranite stroške'. Pristopnina *je 50e, mesečni a-sesment pa lOc. Bratje, to ni veliko. Zategadelj upam, da bodete pripeljali svojo deco s seboj v najveejem številu. Vaša deea bo zavarovana sigurno, ker se vam ni treba bati, da bi vas osleparil kateri agentov. Večkrat se je že pripetilo, da je agenta vzela noč in ljudje so bili ob svoja vplačila... Tu se pa ni treba bati nič, ker otročji zavarovalni oddelek nadzoruje gl. odbor naše jednote. Opominjam vse člane, da naj se bolj redno udeleži mesečnih sej, ker je vsaki mesec treba plačati asesment. Vsaki mesec pride izmed 117 članov (ie) komaj 20 na sejo. Sami odborniki ne zmorejo. vsQga dela. Vsaki elan. kteremu je za društvo, jednoto in za svojo korist, se bo gotovo udeležil vsake geje, ako ni zaposlen v jeklarni ali pa topilnici. Ako ni kaj po volji, tedaj pride vse nad tajnika, kakor da bi bil tajnik .vsegamOgočno bitje, da stori vse, kar hoče. Vsakdo naj se seje udeleži. Tam je mesto, na katerem se razpravlja o vsem, kar koristi društvu in j-ednot.i. Tajnik mora ravnotako na delo kakor drugi. Njegova dolžnost ¡Pa sploh ni, da bi na domn obveščal člane o zaključkih, ki so bili storjeni na seji. Vsak bolniški poročevalec ima na seji poročati, v kakšnem stanju je našel bolnika. Vsak brat, kadar zfboli, naj ostane doma. Sploh želim, da bi vsak bolnik preeital pravila stran 24, člen 2., pa ne bo nikdar nobenih sitnosti. Marsikdo ne' pogleda nikoli v „pravila, potem pa pride do neželjenih razprav in oporekanja. Lopuis Korošec, tajnik. Wenona, 111. Pred tremi meseci smo' v tukajšni naselbini ustanovili društvo '‘“Cvetko’, štev. 1J6 SNPJ. Vsi tukajšni Slovenci in Slovenke imajo sedaj lepo priliko, da pristopijo k našemu društvu. Pristopnina je nizka in vsak član lahko zavaruje za primerno nizek prispevek tudi svoje otroke za posmrtnino v znesku 75 dolarjev. Naša jednota i izplačuje svojim članom za prvih šest mesecev dolar na dan bolniške podpore, za drugih šest mesecev pa po 50c. Izplačuje tudi odškodnino za poškodovane ude in popolno ohromelost, v slučaju smrti pa 600 dolarjev posmrtnine. Žene so enakopravne z moškimi elani. Vsak brat naj pripelje na prihodnjo sejo po enega novega kandidata. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v navadni dvorani, East Wenona. Ignacij Erčul, tajnik. Cleveland, Ohio. ... S. N. P. Jednota in njene tukajšnje društva . . . “Socialistično” “Glasilo” . . . Kranjski socialisti . . . Kužnik & Co. . . . In končno vam pride še “Slovenska Delavska Zveza”, (konsumno društvo). To so naše najnovejše epidemične bolezni, ki provzroča-jo silne krče, v želodcih nazadnjaških oligarhistov, gori okoli lesenega kurnika, kakor tudi “neodvisnih” izkoriščevalcev, naših delavcev' okoli “Cl. Amerike.” Le čitajte njihove jeremijade v “Neodvisnem’ in družili nazadnjaških listih, (v kojih si hlade svoje bolečine) in videli bodete, z kakšno demonsko silo jih preganjajo zgoraj navedeni fakti. V štev. 13. “Amer. Slovenca” je zopet dal duška svojemu blaznemu fanatizmu, neki — dopisnik, ki se je prav pobožno skril za hrbtišče — “Janeza” Wider-vola, ter nekaj praska tam, kjer ga popolnoma niš ne, srbi. “Vest mi ne da miru”, pravi ta “poštenjak”. Sam vrag ga vedi, s kakšnimi grehi ima obloženo? Toda, mesto da bi se skesano izpovedal, ter tako zadovobil “gnado božjo” in mir, si jo obklada še z novimi grehi. Na dolgo in široko laže, kakor da bi mu šlo za kožo, kako so se socialisti pridušali proti katoliški šoli, češ, da jo nikdar ne bo; sedaj pa le stoji, ter dostavlja: “Ako jih pa prosiš denar za šolo ali cerkfcv, se ti spremene v farizeje (?), samo, da ne dajo nič . . . Cerkev in duhovniki so jim le tedaj dobri, kadar kaj potrebujejo, vi pridete le tedaj v cerkev, kadar vas prinesejo.” Tako gospodine imate prav! V svetem pismu se bere, da vsak grešen ali krivičen krajcar požre deset — pravičnih in še več . . . To je tudi vzrok, da mi “brezverci” ne damo nič, ker vam ne želimo nobene škode. Ko bi n. pr. vi gradili šolo ali cerkve z našim brezveskim ali grešnim denarjem, bi vam lahko hudič vse skupaj pobral, kakor kralju Davidu, ko je tempelj zidal, ali pa bi prišla kakšna druga “božja kazen” čez vaše naprave. Ker vam pa ne želimo nič slabega, še manj pa privoščimo, vam ne damo nič. Drugače kar se tiče vaše šole, nas pa prav malo briga. Slovenska ni bila nikdar in pe bo, marveč bo škofova. Vi sploh ne bodete imeli dru ge besede pri nji, kakor da jo nlačate škofu ‘z obrestmi vred, in zraven bodete mogli ,še plačevati, da vam bodo škofove irske sestre brez .vsakega pedagogičnega znanja, učile vaše otroke bizantizma in pasje ponižnosti do kapitalističnih in druzih izkoriščevalcev.. Takšnega podjetja zavedni. slovenski delavci ne bomo podpirali nikdar! Kar se pa tiče pogrebov umrlih članov društva “Naprej”, kakor tudi druzih društev S. N. P. J., vam svetujem, da molčite, ker vas to prav nič ne briga, če gremo v cerkev ali ne. Svobodo, ki nam jo dajejo državni zakoni, si ne damo kratiti od vas. če smo pa že takšni brezverci, vas vprašam g. Wider-vol, zakaj pa vlačite in snubite društva S. N. P. J. — vaši “Dobrodelni”: se li ne bojite, da pohujšamo še vas. Ali pa mor- da mislite, da bi bilo to v korist članom S. N. P. J., v slučaju smrti, če bi njihove sirote in vdove prejele mesto $600. — posmrtnine samo $300. . . . Kakor se to že danes godi vdovam in sirotam tistih umrlih članov društva, ki ste ga izpulili. — Društvom sv. Barbare . . . Taki prijatelji delavcev ste vi! Demon Ahasver. Miami, Ariz. Če bi prestavil kje tam na vzhodu rojenega Amerikanca, ki ni bil še preko mejnikov domačega mesta ali mesteca, a si vkljub temu domišlja, da je z na j več jo žlico ribniškega patenta pojedel vso znanost ameriškega kontinenta in povrh še, da ima v najmanjšem mezincu vse zeinljepisje in zgodovino Zed. držav, če bi torej tega jankeeja prestavil kdo n. pr. tu sem v Miami ali bližnjo okolico-, pa vam stavim, celo Arizono in še .pol Mehike povrh, da bi gledal še desetkrat bolj debelo in osup-plo, kot mi, ko smo pred leti pripluli v newyorsko luko in zazrli ponosni kip Svobode. Miami je malo, p e skoro čisto novo mestece, ki nima nikake posebne lepote. Edini v'zrok, da so se tu ljudje naselili, so bakreni rudniki, v kterih je zaposlenih na stotine delavcev, vseh mogočih narodnosti. Mesto postavljeno je deloma v ozki dolini ob potoku, deloma po soteskah med peščenimi griči in hribi, deloma po gričih samih. Gradi se s pravo ameriško naglico na vseh koncih in krajih. Vidi se nekaj lepih in ponosnih stavb, cele vrste ličnih hišic, ne-številno raztrganih bajt, šotore bledoličnikov in wigwame rdeče-kožeev, (pa ne mislite na stenice, ampak v njih bivajo pravi Indijanci, kjerih še nikjer nisem videl v tolikem številu kot tu.) Poleg jankeejev vidi se v mestu mnogo Italijanov, Srbohrvatov, Fincev, Japoncev, Mehikancev, Indijancev, sploh cela babilonska mešanica. Slovencev je do zdaj samo le par družin. Po peščenih gričih v okolici, v kterih osrčju je polno bakrene rude, rasto ogromni bodeči kakti, juke (Yucca), agave (ta vrsta rastlin znana je pri nas pod imenom “stoletna roža”, her baje cvete šele, ko je stara sto let — 'kaj pravite, ko bi bilo treba tudi na “cvet deklet” toliko časa čakati!) dalje ciprese, borovci in cela vrsta vedno zelenih rastlin., drevja in grmovja, kterih imena mi ni so znana, ki rasto Ie v bolj tropič-nih krajih. Po cestah, potih in gričih okoli mesta pohajajo sivi in rjavi dolgouhi kavalirji, prospek-tajoči za borno pašo in zdaj iz te, zdaj iz one soteske se oglasi njih monotoni, v dno srca segajoči i-a i-a! Kogar njih veličastni glas, ki se obeša po kratkih, jnkah in gr-movji in ki se meša z idiličnim pevanjem veselih ptičkov, ne navduši, ta gotovo ni prijatelj nepokvarjene narave, ampak škrie! V mestsu samem nahaja se en slovenski in več hrvatskih “saloo-nov”, hrvatska grocerijska prodajalna, mesnica itd. Sploh so v mestu vse mogoče trgovine in obrti od čevljarja in ‘chilli parlorja,’ pa do banke in hotela in to v mestu, lci ga pred šterimi meseci še skoro nič ni bilo. Mestni loti, ki so bili vredni pred meseci morda samo par dolarjev, 'cene se zdaj na $500. Delavske razmere so ugodne, in delo se po navadi vedno lahko dobi, pa tudi plače niso ‘preslabe. — Vkljub temu, da, je mestece malo in novo, je slika pouličnega, oziroma pocestnega vrvenja tako pestra, da je res zanimivo si jo ogledati. Tu biti par kričečih Italijanov, tam se pogovarja gruča resnobnih Fincev, tu se valja po blatu par mehikanskih poglavč-lcov, tam brzi po hodniku zarjavela devica častitljive starosti, z velikansko košuljo importiranih las na glavi, pa stopa ponosno in samozavestno kot prelestna “Gaby”, ki je portugalskemu Mameluku zafreekala krono in kraljestvo, dalje 'zopet golopira trojica mladoletnih “cowboyev” sedeča na hrbtišču zgaranega oslička, tupatam sreča nas resnobni potomec nekdanjih rdečih vojnikov, ali pa cela gruča indijanskih žena in deklet, bosih in razpletenih las. Te poslednje ogledoval sem s posebnim zanimanjem itn resnici na ljubo bodi konstatirano, da giav-ni vzrok mojega hitrega odhoda iz Miami bil je, ker sem se bal, da me očara kaka polnolična indi- janska Min e h ah a, ponudi se mi za “squaw”, ter me popelje v “wig. warn” svojega očeta med bodeče kakte, j uk e in agave! A. J. Terbovec. Cleveland, Ohio. . Delavec, ki dela ves božji dan v rudniku ali tovarni, si po mukotrpnem delu gotovo želi počitka. Bolj bi se mu prilegla postelj, kakor da seže po peresu in črnilu, da s trudno roko napiše članek, razpravo ali dopis, v katerem brani svoje interese. Ali če delavec sam ne bo izvršil dela za osvoboditev iz kapitalistične sužnosti, ga ne bo izvršil zanj nihče drugi. To odloči, da set podelopustu vsede in napiše članek ali' dopis proti ljudem, ki si domišljajo, da so delavci radi tega na svetu, da jih rede s svojimi žulji in sragami, in ki z raznimi spletkami skušajo ponovno razdražiti delavce, da bi se delavci ne združili in složno bojevali za boljšo bodočnost. Ako čitam napade v našem lo-kalnem listu na S. N. P. J., tedaj se hitro prepričam, da je le kakemu pol ducat ljudi S. N. P. J. trn v očeh. To so večinoma stari znanci že iz nekdanje cerkvene revolucije, lci so ščuvali narod, da se je tožaril in so nastali poboji. Zato se ne smemo čuditi, ako. danes ravno na tak p a čin raje j o proti S. N. P. J., dasira vno so ob pristopu v 'S. N. P. J. pred vsemi navzočimi brati krajevnega društva obljubili slovesno, da bodo vedno čuvali interese Slovenske narodne podporne jednote, to je krajev nega društva in cele podporne organizacije, in se vedno ravnali po pravilih naše podporne organizacije. Frivolna prelomitev svoje prostovoljne obljube, storjene v navzočnosti bratov krajevnega društva, pa dokazuje dosti jasno, koliko resnobe je v ljudeh, ki teptajo to, kar So prostovoljno obljubili, da bodo izvrševali. Komur ni sveta obljuba, ki jo je storil prostovoljko pred navzočimi brati, ko je vstopil v organizacijo, ni sploh nič svetega na svetu. Danes imamo 12 društev S. N. P. J. v Clevelandu, ki se lepo razvijajo in tvorijo trd oreh za nazadnjake (Vseh vrst. Izven Clevelanda ima naša jednota skoraj dve sto krajevnih društev. Ako greste proti severa v Kanado, ali pa proti jugu v New Mexico, povsod bodete našli svoje brate in sestre. Znak S. N. P. J. nosijo danes ■Slovenci in Slovenke od Atlantika do Pacifika, od Kanade pa do gorke Mehike. List, ki ga izdaja naša jednota, je lastnina vseh bratov in sester. Geslo S. N. P. J. je, da se združimo vsi Slovenci v Ameriki v močni podporni organizaciji. Saj se ji danes lahko pridružijo vsi Slovenci in Slovenke v starosti 1. pa do 45 teta, ako vzamemo v poštev otročji zavarovalni oddelek, ki ima veljavo za otroke, katerih oče ali mati je že član S. N. P. J. Bratje in sestre v Clevelandu! Najboljše odgovorimo vsem, ki hi radi škodili naši napredni podporni organizaciji, da še bolj agitiramo ¡zanjo. Lepo število članov in članic potrdi, da do sedaj nismo držali križem rok. Ali v prihodnje agitirajmo še vztrajnejše! Nagovorimo vsakega tovariša, ki še ni član S. N. P. J. in s katerim delamo, da se pridruži nam. Obiščimo svoje prijatelje in znance na njih domu in jim v prijateljskem razgovora razložimo ugodnosti, katerih je deležen vsakdo, ki postane član S. hf. P. J. ~i—st—n—. član dr. štev. 5. Calumet, Mich. S prvim februarjem se je pri nas zima precej poostrila, najbrž zato., ker sem jo v zadnjem dopisu nekoliko pohvalil. Vendar pa ni tako ostra kakor lani, dasi je padlo več snega. ’ Krog mojega stanovanja se dvigajo do devet čevljev visoki sneženi zameti, da lahko stanovanje zapustim kar skozi okno. Nekateri slovenski preroki oznanujejo, da sneg ne bo zginil pred 15. julijem in se je bati kuge, ker prične še le gniti v mes. juliju in pri najmočnejšem soltacu se v njem prav lahko zaležejo črvi. Zakaj so krog mojega stanovanja večji sneženi zameti kakor pri sosedu je nerešena uganka za nekatere ljudi. Nekateri trdijo, da sem “štrafan”. ker ne verjamem v hudiča, čarovnice, volkodlaka in vodomce. Drugi pravijo, da sem “cucilisk”, da se ne pokoravam tukajšni klerikalni univerzi, kar je zopet velik » greh. Tretji se pa oglašajo, da se sneg ne more tajati, ker potrošim ¡premalo za premog. Zadnji so v največji zmoti, ker sem do sedaj kupil pet ton premoga, v kratkem ga nameravam kupiti pa še nekaj ton. Vsi ti vedeževalci pa nimajo najmanjšega pojma, kako naravnim potom nastajajo sneženi zameti. Vsa tukajšna društva prav dobro napredujejo, posebno pa svobodomiselna, To pa nekatere akademike 'prav hudo jezi. Seveda bi bilo bolje zanje, da bi se ne jezili, ker jeza rada provzroči sulico. Slabega napredka v vaših vrstah ni kriv svobodomiseln uradnik vašega društva, kakor to trdijo ' nekateri. Krivda je drugje. Opustiti je treba staro šaro in iti z duhom časa naprej, pa bo prišel tudi napredek. Danes živimo v 20. .stoletju in ne v petnajstem. Denar, ki se vsako leto izmeče po nepotrebnem, naj bi šel rajši bol- ee. nim članom, med katerimi imajo nekateri veliko družino in žive v takem bednem položaju, da bi se človek zjokal, ko zazre grozno bedo. Našega člana Joe Klemenca je zadela huda nesreča, katerega poznajo tudi bratje v Ohicagi — John Verderbar, John Molek itd. — kakor tudi gl. predsednik Jakob Miklavčič, s katerim se je seznanil, ko je bil na predzadnji konvenciji kot delegat N. H. Z. v Calumetu. Z bratom Klemencem sva delala pri enem stroju, s ka-keršnimi se vrtajo stene v rudniku. V omenjenem rudniku so odslovili parkrat nekaj rudarjev. Pri drugi odslovitvi je bil na vrsti tudi moj tovariš. Mene so pustili najbrž zato, ker stanujem v njih bajti. Joe Klemenc si je prihranil nekaj centov in šel je s svojo soprogo iskat dela v New Duluth. Tam ni mogel prestati, ker je bilo delo peklensko, zaslužek pa mnogo manjši kakor v Caluimetu. Vrnil se je zopet v Calumet. Seveda bolj suh v žepu, pa bogatejši na skušnjah. Skušal je dobiti nazaj prejšne delo. Seveda zaman, ker je rudarjev vedno preveč. Kjer sta delala preje dva rudarja pri stroju, delti danes le eden. Delo bi lahko dobil kot voznik in nakladalec. Ali te vrste delo je težko in zahteva zdravega in krep kega moža. Klemenc se pa zadnje čase ni čutil tako krepkim kot pred leti, dasiravno je še v najboljših letih. Pokazalo se je, da se je nekje prevzdignil, najbrž v New Duluthu, kjer je opravljal satansko delo. Dne 16. decembra so ga operirali, ker ni bilo ;zanj druzega pripomočka. Po izjavi zdravnika je mislil, da bo v dveh ali treh mesecih zopet zdrav. Ali dne 2. marca se je moral drugič podvreči operaciji. Zavoljo druge operacije nekateri mnogo govore. Zanesti hočejo tudi med naju sovraštvo, dasi sva si prijatelja izza mladih let. Upam, da se jim kaj takega ne posreči. Ponesrečeni Klemenc je dobro poznan in1 priljubljen v Calumetu, seveda ne med ljudmi, katerim je mračnjaški srednji vek še vedno zlata doba, ker ponesrečeni brat svobodno misli. Razpravljal bi še bolj na široko, pa se bojim uredniškega koša. Bratu in prijatelju J. Klemencu pa želim, da bi v najkrajšem času okreval. Prijatelj. prva dva tedna, da govori resnico. Ker je imel jeziček dobro namazan in da sem imela mir pred njim, sem se dala zapisati. Vsaki teden smo ga vpraševale, kdo je dobil obleko. Ali vselej je povedal tuje, neznano ime. Šest tednov mu je šlo sleparstvo v klasje, končno so mu pa postala tla prevroča pod nogami in poslovil se je po francosko- od svojih žrtev. Predzadnji pondeljek je> prosil za uro dopusta in potem izginil, ne ve se kam, ker se mu je najbrž ura stavila. Uboge sužnje je opeharil za 465 dolarjev. Slepar je majhne postave, govori le angleščino, pa raizume tudi nemški. Slednji jezik govori prav nerad. Nosi široke hlače in zeln visoke pete, ker je bolj majhne rasti. Ker ni vajen dela, bo skušal kje drugod zopet ogoljufati uboge delavce. Zato naj pazi vsakdo, da mu ne sede na limani- Pred kakimi desetimi leti so izvrševali naše delo le delavci. \ tovarni ni bilo žen in deklet. Takrat so zaslužili tri do štiri dolarje na dan. Danes pa delajo v tej tovarni skoraj same ženske. Marsikdo, ki nima vpogleda v- tovarno, bi mislil, da je delo sedaj bolj lahko. V resnici pa je narobe. Zahteva se več in težjega dola. Pred dvema letoma je delal delavec pri visokem in nevarnem stroju. Zaslužil je dva do tri dolarje na dan. Delodajalcem, je bilo to preveč in odtrgali so mu na mezdi, da je zaslužil le od $1.50 do $2.00.dnevno. Seveda je delavec pustil delo in na njegovo mesto je prišla ženska. Razprava o jednoti. Willock, Pa. Ako študiramo - razmere v katerih žive ameriški Slovenci, tedaj pridemo hitro do zaključka, da večina dela v industriji in le majhen odstotek se peča izključno s poljedelstvom. Industrielne delav ce najdemo'zaposlene skoraj v vseh industrijah, kjer so večali-manj vsaki dan izpostavljeni nevarnostim. Občeznano je, da vsak. industrielni obrat v današnjih razmerah vsebuje mnogo nevarnosti, vzlic temu pa nimamo kot v stari domovini bratovskih skla-dnic, okrajnih bolniških blaga j en in državnih zavarovalnic. , Delavec v Ameriki je prepuščen sam sebi. Skrbeti mora sam, da je zavarovan za slučaj bolezni in nesreče, dasiravno bi bila dolžnost podjetnika, za katerega della in mu množi premoženje, plačevati zanj zavarovalne prispevke. Delavci, zavedajoč se tega dejstva, sio ustanovili svoje podporne zveze in jednote. Tudi nekatere unije izplačujejo bolniško podporo, pogrebščino ali pa posmrtnino. Vzide temu, da to leži na dlani, ako se delavec sam ne zavaruje in da postane največji siromak, ako ga zadene bolezen ali nesreča, je med slovenskimi a-meriškimi delavci komaj polovica, ki je spoznala resnico, da se je treba zavarovati za bolniško podporo, odškodnino in posmrtnino. Ta fakt nam zopet poti-dijo poročila raznih slovenskih jednot, zvez in samostojnih društev. Kaj je temu vzrok? Ker stari naseljenci premalo pocluče nove Pa kako prekanjeno postopajo priseljence, ko pridejo iz domovi- Cleveland, O. Mnogo se čita v časopisih o sleparijah ali goljufijah ameriških agentov. Ni ga skopaj, polja v trgovini, da bi na njem ne delal kakšen sleparski agent. O tem smo "se pred kratkim prepričali tudi v Clevelandu. Pri tukajšni “plohami” je bil uposlen neki uradnik, ki je raču-nil zaslužek delavcev in delavk Po domače bi mu rekli “šihten-šrajibar” v domovini, v Ame'riki mu pa pravijo “timekeeper”. Delal je v tovarni približno eno leto Vendar pa ni bil zadovoljen s svojo plačo in poiskal si je dmg za služek, za katerega je izdelal pravi satanski načrt. Izdajal se je za agenta velike tvrdke in pripovedoval delavcem, da ima pravico pobirati tedenske prispevke za obleko. Govoril je kakor jezični “dohtar”, da iz ljubezni do delavcev nabira naročila za 25 oseb skupaj, ker na ta način delavci najhitreje pridejo do lepe in cenene obleke. Nabral je precej lju di in tudi mene, seveda le za štiri tedne, ker mu nisem hotela verjeti “bosi” pri tem. Ako spoznajo, da delavec noče opravljati dela za tako nizko piačo., hodijo gorindol po delavnici, dokler ne izvohajo matere, ki ima majhne otročiče in bolnega soproga. Ko so si izbrali svojo žrtev, pristopi e.den izmed njih k njej in ji reče: “Zate imam dobro delo. Zaslužila' boš-dva dolarje na dan.” Sirota, ki potrebuje vsak cent, ker ima doma maleneke in bolnega soproga, sprejme ponudbo. Prvih štirinajst dni zasluži res dva dolarja na. dan. Potem ji pa takoj znižajo plačo na $1.25. Preje je delavec zaslužil tri dolarje pri istem stroju in za istoi delo, za katerega danes dobi žena le $1.25. In žena si v razmerah, kakor so danes, ne more pomagati. Ako noče ona, bo pa druga prišla na njeno mesto. Tako je pri vseh drugih delih. Pred dvema letoma so plačali 50 od tisoč komadov, danes plačajo le še 30 c. Kjer so zaslužili po $1.50, danes zaslužijo le še po 90 e pri ravnoistem delu. Ko sem nekoč vprašala, zakaj so nam toliko vzeli proč, so odgovorili na kratko, da zaslužimo preveč. Priganjajo nas še na druge načine. Vendar pa tega priganjašt-va ne bo konec, dokler se delavstvo ne bo organiziralo in izvoje-valo s pomočjo organizacije svojih pravic. Moške naj denejo k strojem, pri katerih so delali, ženske pa k strojem, pri katerih je delo la-glje, poviša pa naj se obenem vsem tudi zaslužek. Ali.ee se ne bomo moški in ženske organizirali, ne bomo dosegli nič. Organizirani lahko zboljšamo svoj položaj in odstranimo današnje strašno gorje. Nezdružene nas pa izkoriščajo in delajo z nami, kar hočejo. Zavedajmo se, da imamo tiste pravice do življenja, -kakor tisti, ki živijo o našem delu. V delavsko in podporno organizacijo. V organizaciji spoznamo svojio moč, zavedamo se, da smo veliki in močni; To je moj prvi dopis v priljubljenem “Glasilu”, zato pa želim, da bi imel kaj vspeha povsod, kjer biva slovenski trpin — delavec. R. Ogrin. Superior, Wyo. Cenjenim elaniom in članicam na znanje. Društvo “Bratska Ljubezen”, štev. 134 je zaključilo na seji dne druzega marca, da bo plačal vsak član (iea) 25 c v društveno blagajno, ki se ne bo udeležil društvene seje in svojo odsotnost opravičil s tehtnim vzrokom. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v dvorani A. F. Kraševec. ODBOR. ne. Kadar pride nov priseljenec, bi ga morali starejši naseljenci takoj podučiti, kakšno važno socialno delo opravljajo podporne jednote in zveze. Raztolmačiti je treba, kaj pomeni beseda brat na seji in izven seje. Povedati mu je treba, zakaj se poleg še delavci, organizirajo v industrielnih orga-nizaeijih, ker je med priseljenci mnogo kmečkih mladeničev, ki niso nikdar slišali kakšne besede o podporni in o industrielni organizaciji. Ako bomo tako nastopili, bomo mnoigo storili za svoj narod, na »polju organizacije bomo pa dosegli ogromne vspehe. Ko sem prvič čital članek “Vsi za S. N. P. J., sem bil globoko ginjen. V srcu sem mislil: “Ako bi ne bili tako vzgojeni v naši razkosani domovini, da vleče vsak na drugo stran tudi takrat, če gre za važna gospodarska vprašanja, ki se tičejo vseh, ki proizvajajo s svojim runom in rokami, bi ameriški Slovenci imeli že zda-vnej eno jednoto, v kateri bi bilo prostora od najradikalnejšega socialista pa do. onega slovenskega delavca, ki se še ne zaveda, zakaj se delavci organizirajo gospodarsko, strokovno in politično.” Razkosanje je tudi krivo, da so delegat j e- vsake podporne zveze in jednote na vsaki konvenciji primorani povišati asesment, Zgodovina 'SNPJ. in družili jednot in zvez pripoveduje jasno o tem. Ke-dar se je ustanovila kakšna nova. jednot a z nizkimi prispevki, so pristopili k nji mladeniči v starosti od 16. do 30. leta. Ako se ni moglo pridobiti zadostno število članov, so pa starostni rol; podaljšali do 50. leta. Ob usta novitvi take zveze ali jednote je bil navadno uveljavljen mesečni asesment 75c ali pa $1. V takem slučaju glavni ustanovitelji, niso mnogo gledali na trajen obstanek, marveč je bilo glavno načelo, da se jednoto ali zvezo ustanovi. To so fakta, katerih šem se- dotaknil le površno, ki so provzročila, da imamo danes toliko zvez, jednot in samostojnih društev.' Slovenci v Ameriki! Skrajni čas je, da se otresemo teh napak in starih napak ne obogatimo z novimi. Kdor hoče še danes ustanoviti kakšno novo jednoto ali zvezo, naj jo ustanovi kar zase. Sam naj bo ustanovna konvencija, sam predsednik, tajnik in blagajnik, pa seveda tudi edini član. Dasiravno je naša jednota močna po članstvu in v ugodnem finan-cieLnem položaju, vendar hrepenimo po združenju in ne po razdru-ženju. Obračam se do vseh elanov in članic, ki žive v krajih, kjer ima krajevno društvo naše jednote svoj sedež, ali ki žive oddaljeni od sedeža svojega krajevnega društva, da raztolmačijo tam živečim Slovencem, ki še niso člani S. N. P. J., da je v naši jednoti vsak elan svoboden v verskem in političnem oziru. Mnogo dobrega je1 storila zadnja konvencija, da je dala uredniku nalog, da piše v duhu moderno organiziranega delavstva, ker ima vsak član SNPJ. priliko, da spozna cilje in načela moderno organiziranega delavstva. S tem smo dobili široko polje za agitacijo, da se lahko združijo vse napredne podporne jednote in zveze s SNPJ. V združeni jednoti bi lahko i-meli dva ali tri zavarovalne razrede. Vsi člani bi dobivali po en list, ki bi jim teden za tednom prinašal popolno sliko o stanju podporne organizacije:. Danes i-mamo mnogo Slovencev, katerim je ena podporna organizacija pre malo in zato so pri dveh ali treh. Iz teh razlogov morajo plačati zn tri delegate, tri glavne odbore in tri krajevne odbore. Ako bi bili omenjeni člani zavarovani za isto zavarovalnino pri SNPJ., bi si vsak član tekom treh let skoraj gotovo prihranil 10 dolarjev. A-ko vzamemo, da je tako zavarovanih 10 tisoč Slovencev, potem dobimo v treh letih ogromno vsoto 30 tisoč dolarjev, od katere največ požro železniške družbe. Ako pride do združenjai.potem je združeni jednoti zagotovljen obstanek, ker bodo novi, mladi in krepki naseljenci nadomestili tiste, katere bi v kratki dobi izgubili iz naše srede. Ak o se bratje in sestre strinjajo, da bi se pri naši jednoti uvede dvojno ali trojno razredno zavarovanje, potem pero v roke in razmotrivajte stvarno o zadevi. Oglasil se bom tudi jaz. Ob napadu na jednoto so se vsi člaini (ice) izkazali, kot d-olbri bojevniki za Slovensko narodno podporno jednoto. Zato bi bilo krivično, alko bi se delale starostne meje za člane in članice pri uvedbi zavarovanja po razredih. Vsak elan (iea) naj bi imel, ako se sprejme dvojno ali trojno zavarovanje, do gotove dobe časi pri stopiti -v višji razred, ne glede na njegovo starost. Novi člani naj bi se sprejemali pod gotovimi pogoji v višji razred, katerih pa se tudi sliši: “Mi vsi enako plačujemo!” Res je to, da plačujemo vsi enako. Ako pa zadevo dobro presejemo, najdemo, da mlajši člani preveč plačujejo in starejši niti polovico ne, kar bi na njih pripadalo. V dokaz tega, na željo enega ali več članov, sem pripravljen izdelati tabelo, iz ktere bo razvidno, od ktere starosti članstva ima jednota dobiček in od katere zgubo. Peter Gesbell. Naznanila in vabila. -----T Chicago, 111. Opozarjam člane (ice) društva “Francisco Ferrer, štev. 131, katerih še ni bilo; letos na društveni seji, da jim grozijo pravila s su-spendacijo od bolniške podpore, ako se ne udeležijo prihodnje seje ,ki se vrši v nedeljo 16. marca, ali če ne opravičijo svoje odsotnosti pravočasno pred sejo. Toliko v blagohotno vpoštevanje, da ne bo pozneje kakšnega nepotrebnega ‘‘kikanja”. Na prihodnji seji so na dnevnem redu važne stvari glede veselice, zato je potrebno, da je navzoč (a) sleherni član (iea). Tajnik. Milwaukee, Wis. Na seji društva Sloga, štev. 16. dne 2. marca se je zaključilo, da se mora vsak elan udeležiti tretje mesečne seje, ker bo v nasprotnem slučaju kaznovan. Sklenilo se je tudi, da se polnoštevilno udeležimo veselice slov. soc. pevisikega kluba “Naprej”, ki se bo vršila dne 23. marca. Fr. Perko, tajnik. Alix, Ark. Obveščam vse brate društva “Prosveta”, štev. 66, da se vrši seja dne 16. t. m. ob dveh popoldne pri br. M. Pivku. John Štrukel. Indianapolis, Ind. Vsem bratom in Slovencem v Indianapolis sporočam, da je dru-ne morem sf danes navesti, ker je štvo “France Prešeren”, štev. 34 bilo premalo razprave o tem. Slovenska narodna podporna jednota ima zadostno število inteligentnih članov, zato trdno lipam, da se bo to pereče in važno, vprašanje z mirno in stvarno razpravo rešilo v najkrajši dobi v zadovoljstvo vseh ameriških Slovencev in Slovenk. Jacob Miklaučič, gl. preds. Greenland, Mich, 7. marca, t. 1. Nobeno vprašanje ni rešeno, dokler ni rešeno pravilno. i Čital ■sem dopis, ali bolje rečeno nasvet br. Žvanuta, kakor tudi nektere odmeve glede zavarovalnine in tozadevnega asesmenta. Vsem članom, ki se zanimajo za zadevo, bi le toliko svetoval, da je najprej potrebno, da zasledujejo postave raznih držav v Uniji. To so fakti, s kterimi moramo računati v prvi vrsti, potem šele pridejo naše ideje. V kolikor jaz vem, je koncem leta 1912 šestnajst držav sprejelo takoimeno-van “Mobile” zakon. Tu je zakon, kteri zahteva, da se vse zavarovalne organizacije postavijo na obveznostnim primeren in trajen asesment, kteri mora biti ta ko visok ali pa višji, da vsak član z obrestmi vred prispeva toliko, da se izplačil o njegovega certifikata lahko garantira, nikakor pa ne sme hiti nižji. Nektere izmed teh držav postale so tozadevno že aktivne. Ostale države bodo pa mogoče sprejele imenovani zakon ali pa podobnega v teku prihod njih dveh let. V kolikor je meni znano, je zakon predložen v na-daljnih šestih državah, v kterih bo gotovo sprejet. Tako, da je za časa šeste konvencij^ že vse v redu in ne bo nič druzega ostajalo, kot seznaniti se bomo morali s temi zahtevami. Torej do tega časa po mojem mnenju je vsaka iz-prememba nepotrebna. Tora j, da ne bo mogoče kdo napačno razumel, naj omenim. “Sprememba bo potrebna, ne le zato, ker bodo tako države zahtevale, pač pa tudi zato, ker dokler se kaj podobnega ne zgodi, S. N. P. J. nima trajne podlage. Veliko se govori o jednoti, da je najbolj enakopravna. To je res, vendar pa mora vsak priznati, da je enakopravna le v tem, česar, so nje člani deležni, nikakor pa ne o čemur so njih dolžnosti, kar se tiče prispevkov.” Velikokrat sklenilo, da zniža pristopnino za mesec april na $3.50. Rojaki, zdaj se nudi vsakemu najlepša in najugodnejša prilika, ki želi pristopiti k najboljši podporni organizaciji. Anton Radkovič, tajnik. La Salle, 111. Opozarjam člane društva “Triglav”, štev. 2., da se naj polnoštevilno udeleže prihodnje društvene seje, ker imamo na dnevnem redu zelo važne točke, ki jih bo treba rešiti. Med važnimi točkami je tudi predlog, ki ga je sprejela zadnja seja: nakup 15. delnic za “Slovenski dom”. Pridite na sejo vsi! Lavo Zevnik, tajnik. Cleveland, O. Društvo “Brooklyn”, št.. 135 je za letos izvolilo naslednje u-radnike: Predsednik Peter Wesel 4002 Jennings Rd. Cleveland, O., podpredsenik John Kavčič, Bradley Rd., R, F. D. 3, box 79 B. Cleveland, O., tajnik Frank Demšar, Bradley Rd. R. F. D. 3 box 79 B Cleveland, O., blagajnik Matija Zajec, 3994 Jennigs Rd., Cleveland, O. Nadzorniki so: Matija Zajec, 3994 Jennigs Rd., Cleveland O., Andrej Stanovnik, 3777 W. 14th St, S. W. Cleveland, O., Andrej Trček, Bradley Rd. R. F. D. 3 box 83, Cleveland O. Vratarje Johan Hočevar, Bradley Rd. R. F. D. 3 box 83, Cleveland, O. Frank Demšar, tajnik. Ker vsebuje dotično poročilo več podatkov o takratnem gospodarskem položaju železničarjev, ga tu priobčamo, kar bo gotovo zanimalo naše čitatelje. V izdaji “Wiener Gassen-Zeitung” z dne 31. julija 1848 se piše: “O veliki nezgodi, ki se je dogodila dne 27. na železnici med Napagedlom in Hulleinom, poroča očividec sledeče: / Stroj Jazon (takrat so stroji dobivali imena mesto številk, kakor jih najdemo še danes ponekod v Ameriki.,Op. ur.), je bil že pred pol leta kot potreben popravila, naznanjen strojnemu strokovnemu vodji Leonu. Ta gospod pa tega ni hotel verjeti in ostalo je pri starem. Tako je prišlo, da zadnji čas noben strojevodja ni hotel ž njim voziti. Najmlajši izmeči njih, ki je služboval šele eno leto, je bil v to prisiljen. Ko je le-ta dne 27. vozil iz Pie-reva skozi Hullein, se je med čuvajnicama 108 in 109 razpečil kotel stroja s takim pokom, da se je slišalo pok v razdalju šestih milj. Pet stotov težki kosi stroja so zleteli 300 korakov daleč in za strojem se nahajajočih 15 voz z blagom se je razbilo tako, da so razvaline izgledale kakor skupaj nagromadene barikade. Osobje tovornega vlaka je o-staio pri življenju, toda štirje možje, ki so bili na str»;ju so bili grozno zdelani. Njih noge so bile zlomljene in meso je v cunjah viselo od njih. Kurjač, ki je ostavil p«.v otrok in na smrt bolno ženo, je živel še do večera. Od strojevodje Nišlaka k-, je l.il krščen žid, sc čez nekaj easa našli posamezne kose in jih zavili v platno; ali to je bila le pol-jvica od njega, draga polovica je !e/ala raztresena po zemlji kakor sesekano zelje. Ta ponesrečenec je bil oženjen in nje'gova žena je priekovala tretiega otroka. Iz bližnje vasi je prišel duhovnik, ki je krščansko blagoslovil kosce trupla. Danes 29. je bil pogreb, ali kdor ni bil sam zraven nima pojma, kako je Lam izgleda-fo,' kako so ljudje hodili po raztresenih koscih mesa. Od slavnih marčnih dni se je marsikaj spremenilo. Mnogo se je zboljšalo in pridobilo v blagor ljudstva, ali na železniško osobje se je popolnoma pozabilo. Želeti bi bilo, da tudi železniško ravnateljstvo dobi sunek pod rebra, da bo Svoje ljudi bolje plačevalo. Za par krajcarjev dan in noč, poleti in pozimi žrtvovati zdravje in “življenje je zares vnebovpijoča zahteva. Sprevodnik ima 2Ej goldinarjev C. M. (t. j. konvencijskega denarja. I gold. k. d. — 2 kroni 10 vin. Op. ur.), prtljažnik pa 20 goldinarjev C. M. Od tega pa se mu še povoljno odtegne en del kot varščino. Na ta način nihče ne ve kakšno plačo ima in kako naj izhaja ž njo, ne ve kako naj preživlja ženo in otroke. Seveda če uradniki prosijo za draginjski prispevek, ga dobe, toda vlakovnemu osobju ga črnožolto ravnateljstvo vedno in vedno odklanja. Prosim uda-no, da objavite to pismo v Vašem listu. Najudanejši X. A.” To je bila najbrž sploh prva Morgan, Pa. “Društvo “Bratstvo”, štev. 6. priredi dne 29. marCa t. 1. prvo pomladansko veselico v svoji last ni dvorani. Svirala bode izvrstna godba na nihala iz Beadlinga,. Pa. Za sveže okrepčilne pijače, okusen prigrizek in dobro vsestransko zabavo bo skrbel odbor John Pleteršek, tajnik. Razne vesti. tožba o bedi, ki jo je bilo citati o želeničarjih v avstrijskem časopisju. — Bela vrana, Na Dunaju je u-mrla SJletna hišna posestnica A-malija Vrba. V svoji oporoki je odredila, da strankam, ki jih je dvanajst in ki stanujejo v njeni hiši, za eno četrtletje ni treba plačati stanarine. Ko je prišel pred dvema dnevoma v hišo notar, ki mora urediti zapuščino, so prišle' stranke k njemu, da hi plačale stanarino. 'Seveda je zavladalo nepopisno veselje, ko jim je notar povedal zadnjo voljo hišne gospodinje. Stranke so položile na grob umrle gospodinje kra sen v,eh ec. — Železniška nezgoda v revolucijskem letu 1848. (Po “Eisen-bahnerju” št. 18. 1. 1912.) Ko je bila po uspehapolnih marčnih dneh ustanovljena “Wiener Gas-sen-Zeitunga ”, je pisala d železniški nezgodi, ki se je zgodila' 27. julija 184*8 na severni železnici. — Vojaška justica. Vojaško sodišče v Neapolju je1 obsodilo mornarja Nocefina na 201etno ječo, ker je zmerjal svojega predstojnika in ga udaril s pestjo. Zastopnik obtožbe je predlagal sedemletno ječo, ker j-ei mornarja izzival predstojnik. Socialistični list “A-vanti” pristavlja k tej Obsodbi, da hi bil mornar odlikovan, če bi ustrelil proletarca. Ker pa je s pestjo udaril predstojnika, se ho pokoril dolgih dvajset let v ječi. -------GLASILO---------- j Slovenske Narodne j Podporne Jednote i/nat» tetlenaliu LASTN-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orodniàtvo m upravniètvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Eiueago, 111. Vel>» i» v«e leto $1.00. O K O A N OT THX SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY leaned weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE.. Chieaç"', 111. Subscription, $1.00 per year. Boj za kruh. Spisal J. L. Engdahl. Za Slovence priredil J. Z. 4. Monopolisti krušnega trga so se vedno zavijali v plašč molčečnosti in prikrivali svoja dejanja. Vzlic temu j,e pa vsakdo opazil, ki ni gluh in slep za dogodke v današnjem gospodarstvu, da se nekaj vrši za kulisami velefiuančnikov, kar bo slednjič rodilo krušni trust Mnoga znamenja so oznanjevala, da se ustanovi j a trust za kruh, še predno so organizirani pekovski delavci izvedeli, na kakšen način se vrše priprave za potrustjanjen-je pekovske industrije. Organiziranim pekovskim delavcem je bilo prepuščeno, da izslede, zakaj se v raznih velikih, mestih gradijo velike tovarne za kruh, ki so druga drugi podobne kakor jajoel jajcu v dveh notranjih napravah, dasi-ravno je imela vsaka nominelno lastno upravo in različne lastnike. Pekovski delavci so spoznali, da je pečen kruh v podobi in velikosti povsod enak in da se ga proizvaja na enak način, dasiravno so mesta, v katerih so pelkli kruh, ločile velike daljave. (Kvais je bil enak; pa tudi o moki in o vsem drugem, kar je «potrebno za kruh se lahko izreče isto. Avtomobili, ki so bili potrebni pri razvažanju kruha, so bili delani vsi po enem vzorcu. Stroji, ki jih rabijo v pekarnah, so za las podobni drug drugemu. Nekje so morali hiti vzroki, zakaj si je vse podobno in enako. To je provzročilo, da so pekovski delavci pričeli misliti. Z razmišljanjem, je prišlo pro-bujenje in našli so še mnogo dru-zih reči, ki so bile podobne druga drugi. Zaznalo se je, da so imena velikih tovarn za kruh podobna imenom tovarn v drugih mestih. Ime “Ward” so našli v Bostonu, Provideneu, Pittsburgu, Clevelandu in Chicagi. To je odkrilo, da ima “Ward Bread” družba pekarne v glavnih indulsrtrielnih središčih. Načrtov, kako se skuša majhne pekarne izvabiti v mrežo, da se jih kasneje uniči, niso odkrili preje, dokler niso izvedeli, da obstoji v Pittsburgu “Ivan B. Nordhem” družba, ki dela tam reklamo s “tip top’’ znamko za “Ward Bread” družbo. Še le po tem odkritju so bili načrti krušnih trustovcev razgaljeni v polnem obsegu. Na j večjo silo “National Biscuit” družbe najdemo v dejstvu, da so skoraj vsi patenti za stroje, ki jih rabi v svojih obratih, njena last. Isto najdemo v čevljarski industriji. To ni čevljarski trust, marveč je trust, ki izdeluje potrebne stroje za proizvodnjo Sekljev, zategadelj ima tudi moč. Pri Wardovcih pa vidimo, da je proizvodnja kruha in strojev v eni roki. “Ward Bread” družba la-stuje danes najboljše peči, v katerih se peče kruh ip katetre je dobiti na trgu. V vseh svojih obratih ima Duhrkop peči, ker Wardovci lastujejo “Duhrkop Owen” druž-\ bo, ki ima svoj urad v New Torku. Wardovci so nadalje v zvezi z J. IT. Day” družbo v Cincinnatiju, O., ki ima svoje urade v New Yorku, Bostonu, Philadelphiji, Chicagi in Kansas Cityju in izdelujejo vsakovrstne stroje, ki so potrebni v pekarski industriji. Ward družba je direktno zainteresirana tndi v podjetju “Corby Yeast” družbe v Washingtonu D, C., ki izdeluje kvas, katerega rabijo izključno v vseh obratih Wardovcev. Kvas Corbyja so postavili na trg, da konkurirajo z drugimi proizvajalci kvasu. Sa-moposebi se razume, kolikor večji upliv dobiva Ward družba na krušnem trgu, toliko manj prodajo drugi proizvajalci kvasu svojih izdelkov. Wairdovci se skrivajo za raznimi imeni v vseh šestih mestih, v katerih imajo svoje tovarne. Zdaj polagoma odstranjujejo druga imena in kmalu bo napočil čas, ko bodo poznali le eno 'ime: Ward Bread Company. Za Wardovce sej je avtomobil pri razpečavanju kruha izkazal kot najpripravnejše prometno sredstvo, ki izpodriva konja. Ko so Wardovci spoznali to dejstvo, so zgradili svojo lastno tovarno za avtomobile v New Yorku. Y tej tovarni ne izdeluje družba le zase avtomobile, marveč tudi za druge lastnika pekarn. Nekateri vozovi nosijo do osem tisoč hlebcev. Isti Wardovci so financielno združeni s strokovno šolo za peke. Šola je v tovarni za kvas v Washingtonu D. C. Peki dobijo tu teoretični poduk, praktičnega pa v velikih krušnih tovarnah družbe. To dokazuje, da se trust ,v dobi strojev v pekarski industriji niti ne obrača do organiziranih pekovskih delavcev.^ da bi dobil izučenih delavcev. Že na drugem mestu smo povedali, da se' je neki trust-jan izrazil, ako bo treba, da pojdejo iskat delavcev na ulico. Tehnične skušnje,, ki so potrebne v velikem obratu pri proizvodnji kruha, mora trust dobiti najprvo v svojih obratih. Le nerad je trust sem in tje priznal, da je v zvezi z zgoraj omenjenimi podjetji. Ko so pričeli trditi, da je trust v zvezi z “Ivan B. Nordhem” družbo, so trusit-jani to trditev polni ogorčenja zavrnili. Vzlic temu umetnemu ogorčenju se je dokazalo, da je Jurij S. Ward, brat Roberta B. War-da, predsednika “Ward Bread” družbe, podpredsednik Nordhem družbe in za eno tudi ravnatelj “Ward Bread” družbe. Ko so ta odkritja zagledala beli dan, so trustovci hitro, pozabili na svojo prejšno ogorčenost. Nordhem družba lastuje patent za izdelovanje “tip top” kruha in tudi “tip top” znamka je njena lastnina. Nordhem družba vprav dokazuje, da hočei Ward Bread družba monopolizirati proizvodnjo kruha. V obratu te družbe najdemo, da se dela. z istimi stroji, pečmi in na isti način, kakor v vseh družili velikih trustjanskih pekarnah. Tam najdemo isto moko, kvas, avtomobile, enake Klepce itd. Zakaj vse to. Trust gradi povsod velike tovarne za kruli, da bo kasneje ž njimi ravnal po lastni volji. Čitatelji bodo takoj spoznali, da je bila Nordhem družba potreba za “Ward Bread.” družbo, ko se bodo malo boljše seznanili z razvojem in napredkom krušnega trosta. Pred vsem so/ Amerikauci zelo patriotični ljudje. Amerika-nec ni poznat le zavoljo svojega narodnega patriotizma, temveč je tudi velik lokalen patriot. S svojo narodno zastavo vihra povsod, kakor z znamenjem svoje šole, svojega kluba, svoje univerze in svoje organizacije. Lokalnemu patriotizmu jel Ward družba najprvo napravila svoj poklon. Amerikancem je''mnogo za razvoj domače industrije. Pod to pretvezo imamo že nekaj let visoko uvoznino za izdelke iz inozemstva. Na isti način skušajo razna mesta podpirati domačo industrijo s tern, da vstvarjajo pred sodke proti industriji v druzih mestih. Ako bi kdo stanoval v Keokuku, Iowa in bi lahko kakšno reč ceneje in po svojem okusu kupil v Chicagi, potem ne sme kaj takega izvršiti, ker bi ga njegovi sosedje in prijatelji proglasili za sovražnika in izdajalca domače industrije. V tem grmu leži zajele. Wai’dovci so se zbudili iz svojih sanj, ko so hoteli izvesti krušni monopol preko cele države, ker so jih v vsakem mestu smatrali za tuje kapitaliste. To je pomenilo, da Wardovci niso tako dobri kapitalisti kakor domači. Meščani, ki gorijo za domačo obrt, pa niso hoteli izgubiti peka, ki je odprl svojo pekarno, ko so pričeli graditi mesto in katerega premoženje se je množilo z rastočim mestom. To je odločilo pri Wardovcih, da pridejo drugim potom do svojega cilja. Ameriški trustovci so v eni točki zelo vstrajni. Ne brigajo se za opomine in gredo svojo začrtano pot naprej, dokler ne dosežejo svojega namena, Wardovci se niso umaknili s pozorišča, dasi so jih obdolžili, da so tuji kapitalisti. Vedeli so,, da lahko trg v velikih mestih pribore za svoje izdelke. Poklicali so v življenje Nordhem družbo, da uravna pot za trust-janske proizvode in najde sredstvo, da bo lahko postavila svoj izdelek na trg. Agentje te reklamne družbe, ki so v resnici agentje krušnega trusta, so telkom zadnjih dveh let dobro razorali ledino, preko katere se hočejo razširiti Wardovci. Agentje so še vedno na delu in bodo delali, dokler ne bo1 Wardov kruh tako dobro poznan kakor “National Biscuit” družba. Skrbno si agentje izberejo svoje polje. Najrajše si izberejo taka mesta, v katerih prebivalci radi uživajo kruh, ki prihaja iz pekarn. Kaj ljubijo prebivalci bolj: doma pečen kruh, ali pa kruh iz pekarne!? To je važno vprašanje za agente. N. pr. v New Orleansu se sne 95 odstotkov kruha, ki prihaja iz pekarne in le pet odstotkov se ga speče doma. To- je izvrstno'polje. V Chicagi se povži-je polovico kruha iz pekarn, drugo polovico pa pečejo doma. Ali tu je še neko drugo odločilno dejstvo. Odstotki v korist pekarnam vedno rastejo, naobratno se pa peče čimdalje manj kruha doma, kar je v prilog trust™. Danes skoraj dvakrat toliko ljudi vživa kruh iz pekarn, kakor pred desetimi leti. Proizvodnja kruha v domači peči se znižuje, narašča pa v pekarnah . ■ Trustovski agent si izbere svojo žrtev v nekem mestu. Tudi tukaj lahko uravna svoje delovanje po raznih okoliščinah. Agent gre ‘k peku, ki ima ugled in živi v dobrih razmerah in ki hoče razširiti svoje podjetje. Pekovskemu mojstru dokazuje, kolike vrednosti bo- zanj, alko bo proizvajal kruh s> “tip top” znamko. Agent, pošlje-k pekovskemu mojstru, ki bi rad hitro obogatel, človeka, ki mu pokaže, kako se izdeluje “tip top” kruh. Za tem prične agent delati reklamo, da edino “tip top” kruh zahtevajo povsod, posebno pa'tudi v mestu, v katerem so ga pravkar pričeli proizvajati. “Barbarska Evropa.” Slike iz severne Albanije. Pokrajine, za katere se sedaj vojskujejo Črnogorci z Albanci, je nekoč neki Italijan imenoval “barbarsko Evropo”. To ime popolnoma razume človek, ki je kedaj bival mej. Albanci v sever ni Albaniji in tam študiral njih življenje, šege in navade. Že po naravi je siejverna Albanija nepristopna in tako strašna, da. domačini najvišji vrh tega skalnatega in goratega sveta, ki se dviga 3500 metrov nad morsko gladino v Šijeb planini, imenujejo “Prokljeita”. Le malo raziskovalcev je bilo tako pogumnih, da so šli študirat živlenje divjih Albancev v te pokrajine, kakor tudi rastlinstvo, rudnine itd. Pro-kljeta pomeni prokleta gora. Že ime samo nam pripoveduje, da mora biti okolica strašna in da se ozke steze vijejo ob robu groiznih nreipadov, kjer včasi spodleti tudi noga gorskih stez vajenega gorjanca, da strmoglavi v prepad, kjer obleži z razbito glavo in raztrganimi udi. Ko so Črnogorci prekoračili mejo, smo čitali, da so morali večkrat naskočiti takozvane gradove, kjer so zgubili pri naskoku navadno mnogo ljudi. Ti gradom, v katerih prebivajo domačini in ki se dozdevajo na prvi pogled, da jih je. nemogoče vzeti z naskokom, so zgrajeni zelo primitivno. Kamenje ni znotraj vesamo medi seboj, marveč je prostor vmes na-polnen z gramozom in malim kamenjem. Zunaj so pa leseni zapahi in vezi, da drže vSa skupaj. Vsaka večja družina biva v takem trdnjavi podobnem bivališču. Vsak tak “grad” ima dva dvora. V enem bivajo moški, v drugem pa ženske. Vhod v moški dvor je obokan. Kristjanom je bilo še pred kratkem prepovedano, imeti obokan vhod. Zdolanji prostori v poslopju, v katerem bivajo moški, služijo za hlev, v ženskem dvoru je pa pri tleh kuhinja, prostori za gospodinjstvo so v prvem nad- stropju, drugem so pa spalnice. Ženske bivajo najrajše v prvem nadstroju na verandi, kjer kramljajo, jedo in delajo. Kolovrat in tkalski stol sta v kuhinji poleg ognjišča. Zunanja vratla, ki vodijo na dvorišča so iz debelih hrastovih brunov in zunaj obita s široko-glavimi žeblji. Okna popolnoma manjkajo pri dolenjih prostorih. Zgoraj se ozke odprtine, ki služijo streljanju in katere se za-pira z debelimi bruni iz hrasto- j vega lesa. Šipe iz stekla poznajo ! le v mestih. Pa še tam so v na-' vadi kakih dvajset let. Sobe so nizke, stene gole, v njih je mnogo uzidkov s kljukami, na katerih visijo t puške'. Pohištva je malo. Za počitek služijo lesene klopi ob Stenah, katere so pokrite s kožami ali preprogami. Poleg ognjišča stoji visoka svetilka. Zraven ležita škarje in -kresilni kamen. Zda.j imajo premožnejši tudi petrolejke. Nekdaj so bili albanski ‘gradovi” okrašeni s stolpiči, katere so pa paše sultana Abduli Medšida, ki je bil oče Mobam|etda V., po ponesrečeni revoluciji razdejali. Ljudstvo živi še v temi. Moderna civilizacija je vstvarila le nekaj napol civiliziranih ljudi, ki so še hujši kot necivilizirani. Ti napol civiliziranci so izgubili srčnost in druge dobre prirojene lastnosti svojega naroda, sprejeli so pa grehe tujcev. Postali so be-riči sultanovega despotizma, uničevalci nravnosti in provzroči-telji sedanje bede. Za napredek prometa se ni storilo nič. Za reke, ki bi lahko služile prometu, se ne briga nihče. Povsod primanjkuje mostov Ob času nalivov je promet ustavljen po cele tedne.Tedajj stoje pastirji, ki se vračajo s planinskih pašnikov s svojimi čredami, obupani pred nepremagljivi ovirami in ne vedo, kaj bi počeli, da bi se vrnili domov. Celo mostovi preko Bojane pri Skaderskem jezeru, ki vodijo v Skader, glavno mesto sieveme Albanije, ki j-e bilo srbsko ob času srbskega carstva, so trohneni, ki se zrušijo že ob najmanjšem poplavu, Poplavi so večkrat prizadjali mestu mnogo škode. Škode so popravili, vendar pa ni nobenemu prišlo na um, da bi se obvarovali bodočih katastrof. Celo pred mestom so morale čakati karavane na drugi strani reke po Več tednov, kedar je narastla Bojana in poplavila bregove. Kal^or se turški gospodarji niso brigali za promet, ravnoto-liko so storili v zdravstvenem oziru. Bolnike še vedno zdravijo čarovniki. Od civilizacije so sprejeli le spolno kugo, ki je bila prejšni generaciji nepoznana, danes pa boleha zanjo po nekaterih krajih 97 odstotkov! To je strašno še tlem bolj, ako izvemo, da ljudi, ki so oboleli za to kugo, zdravijo čarovniški mazači. Nikjer na svetu ni toliko zdravniških specialistov kio-!- Atlas Brewing company Pravo češko pivo iz žateckega hmelja. Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal. Tel. Canal 991. J. F. ROUŠAR, ravnatelj / ZAPISNIK jednotine seje, ki se je vršila dne 12. februarja v navzočnosti glavnega in 'pomožnega odbora. Podpredsednik Skubic otvori sejo, na kar se prečita imena odbornikov. Navzoči so vsi. Prečita se zapisnik prejšne seje in sprejme z nekaterimi popravki. Brat tajnik predloži pismo tajnika ‘Slovenskega Zavetišča”, ki prosi, da bi jednotina seja sprejela oglas v “Glasilo” S. N. P. J. v prid S. Z. Po ddbati, v kateri izjavijo odborniki sv/oja mnenja, je bil stavljen predlog, da se priobči oglas, ako direktorja pro-najdeta, da je vse v redu. Predlog sprejet. Drugi predlog se pa glasi: Da naj tajnik S. Z. skliče shod chicaških društev. Predlog sprejet. Br. tajnik predloži pismo br. V. Keniča. Vsebino tega pisma se suče okoli provizije za oglas Samsona, ki ga je on dobil. Predlog je stavljen in sprejet, da- naj upravitelj “Glasila” pregleda in preišče to zadevo in drugi seji predloži vsa fakta, ki jih je pro-našel v tej zadevi. Br. tajnik predloži prošnjo u-rednika “Glasila” za poštni imenik. katerega potrebuje. Predlog je bil stavljen in sprejet, naj se imenik vseh poštnih postaj v Zdr. državah oskrbi, ker to zahteva točna ekspedicija lista. Br. tajnik predloži zadevo br. Kurenta, člana društva štev. 5. Omenjeni član je bil suspendiran in potem je pa zbolel. Kot se razvidi iz ^poročila predsednika društva, je bil omenjeni član pomotoma suspendiran. Predlog je bil stavljen in sprejet, da se mu da podporo. Br. tajnik predloži zadevo br. Tomažiča, člana društva št. 151. Omenjeni član je zlomil svojo nogo. Po društvenem poročilu je nesrečo sam zakrivil, ker se je skušal z drugo osebo v metanju. Po daljši debati je bil stavljen in sprejet nredlog, da se mu podporo odkloni. Br. tajnik predloži prošnjo društva štev. 109. Omenjeno društvo prosi, ako se sme obrniti na druga društva za podporo. Člani drušstva so v pomankanju vsled petmesečnega štrajka. Po podatkih je bil stavljen in sprejet predlog, da se društvena prošnja priporoči. Br. tajnik predloži zadevo bivšega člana društva štev. 11, ki je odšel v staro domovino in se tam poškodoval. Po debati je bil stavljen in sprejet predlog, da se ostane pri prejšnem sklepu. Br. tajnik predloži zadevo sestre Frenkove, članice društva štev. 166. Omenjeno društvo zahteva, da se ji izplača porodniška podpora. Br. tajnik pojasnu-je, da so se posledice pri omenjeni sestri pokazale v petem mesecu po pristopu v jednoto. Predlog je bil stavljen in sprejet, da se ostane pri sklepu zadnje kon- vencije. Br. tajnik prečita ponudbo in cene tiskarne ! “Spravedlnost”. Br. tajnik in urednik “Glasila” poročata, da “Narodna Tiskarna” po njih mnenju malo preveč računi za tisk iLGlasila” in to vsled tega, ker ni bila sklenjena pogodba v začetku, po kakih cenah se bode tiskalo “Glasilo.” Po] debati je bil stavljen in sprejet predlog, da naj upravitelj vpraša pri ‘Narodni Tiskarni’”, po kakšnih cenah računa tisk “Gla- sila”. Br. tajnik predloži zadevo br. Nagodeta, člana društva štev. 61. Omenjeni brat je bil oddaljen od društva in tam zbolel. Po debati je bil stavljen in sprejet predlog, da naj predloži pravilno izpolnjeno nakaznico. Br. tajnik predloži zadevo br. Kuselna, člana društva štev. 72. Nakaznica omenjenega člana se je glasila samo ža sedem dni. Zato se ni moglo po starih pravilih na njo nakazati bolniške podpore. Iz poročila se razvidi, da je bil omenjeni član prisiljen javiti se zdravim radi prevelikih stroškov, preden je bil v resnici zdrav. Po debati je bil stavljen in sprejet predlog, naj se društvu izroči bolniško nakaznico, da jo predloži še enkrat zdrav- • /V* ' V 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE / niku. Ako zdravnik potrdi, da je bil dlje kot sedem dni bolan in nezmožen za delo, potem se na njo nakaže bolniška podpora. Br. tajnik predloži zadevo br. Strmca, člana društva štev. 144. Omenjenemu bratu se je omračil um in je sedaj prišel iz bolnišnice. Društvo prosi, da bi se mu izplačala bolniška podpora. Ker brat Strmec po pravilih ni deležen daljše podpore, se sklene, da se mu ponudi vožnji listek v staro domovino. Br. tajnik predloži plačilno nakaznico brata Dolinarja, člana društva štev. 59. Omenjeni član je odpotoval v Waukegan, pa ni prestopil k tamošnjemu društvu. Predlog je bil stavljen in sprejet, da se mu izplača polovico podpore in za drugo se ga kaznu-ie, ker se ni ravnal po pravilih. Br. tajnik predloži plačilno nakaznico brata Jarnika, člana društva štev. 43, ki je bila predložena po preteku tridesetih dni po zdravljenju. Po debati je bil stavljen in sprejet predlog, da se na podlagi pojasnil izplača podpora. Br. tajnik predloži račun br. Šarca za poštnino ob času delovanja kot predsednik porotnega odbora. Predlog stavljen in sprejet, da se izplača predloženi račun. Br. tajnik predloži plačilno nakaznico sestre Šnajderjeve, članice društva štev. 104. Nakaznica je bila predložena po pretčku trideset dni po ozdravljenju. Na podlagi podatkojv, ki jih navaja omenjena sestra, da je zakrivila društvena tajnica zakasnitev, se sklene, da se ji izplača $10.00 na mesto $19.00. Br. tajnik predloži zadevo nekega brata društva štev. 135, ki je bil bolan tri dni v starem in štiri dni y novem letu, ravno ko so se menjala pravila.'Predlog je bil stavljen in sprejet, da se mu izplača podpora. f)r. tajnik prečita preklic br. Bavzona. Se vzame na znanje. Br. tajnik predloži zadevo br. Marmeha, člana društva štev. 9, radi bolniške podpore. Po navedenih podatkih se sklene, da se mu izplača. Br. tajnik predloži protest društva štev. 5. Omenjeno društvo protestira proti pisarenju v “Clevelandski Ameriki” po br. Antonu Grdini. Predloženih je bilo tudi par istisov Olev. Am., iz katerih je bilo razvidno, da res br. Grdina napada in ruva proti S. N. P. J. Predlog stavljen in soglasno sprejet, da se brat Anton Grdina izključi iz S. N. P. J. Seja se zaključi ob polnoči. Joseph G. Kuhelj, zapisnikar. Vesti iz domovine. LJUBLJANA IN KRANJSKO. — V Ljubljanici je .poiskal re- šitev. — Pogrešanega Frana Modica, mestnega delavca, rojen leta 1876, iz Černe vasi št. 2, so potegnili iz Ljubljanice nasproti Marijinega kopališča na Trnovskem pristanu. Ležal je nekaj metrov proč oj& brega. Zagledal ga je ribič Sedej s čolna in takoj obvestil policijo. Na lice mesta sta došla dr. Illner in detektiv Toplikar. Nabralo se je precej ljudstva, preden so dobili drogove in potegnili utopljenca iz vode. Eden gledalcev je spoznal v truplu Modica, ki ga pogrešajo že od 31. decembra. Kako in kje je zašel v vodo, se bo težko dalo dognati. Najbrž si je siromak sam poiskal grob v Ljubljanici. Življenje mestnih delavcev je v resnici tako pasje, da se prav lehko mehkejšem značajem pri-studi. Dočim so se plače urad-ništvu in ubogim slugam na magistratu vsaj za spoznanje izboljšale, četudi so z ozirom na sedanjo draginjo še vedno siromašne, za mestne delavce ni in ni denarja, dočim se jim delo kopiči čez glave. . — Sleparske manipulacije pred obrtnim sodiščem. Kakor znano,se ves obrat pri poglobitvi' Ljublja-nične struge vrši na ta način, da je sprejemanje, odpuščanje in izplačevanje delavcev prepuščeno akordantom, ki prve izkoriščajo, kjer 'in kakor .le morejo. Tako se je delalo pri tvrdki Czeczowicžka & sin in tako se dela tudi sedaj. Obravnava, ki se je vršila pred ljubljanskim obrtnim sodiščem, je podala nov dokaz, kakšnim nasilnežem jie izročeno delavstvo pri teh delih. Akordant Jan Kočarek je bil izvabil iz Hrvaške 13 delavcev pod pretvezo, da bodo zaslužili po 34 vin. na uro. Delavci so le-ipim besedam Kočarekovim verjeli ter se pripeljali v Ljubljano. Ko je prišel dan plačila, jim je pa Kočarek plačal le po 20 vinarjev od ure. Posledica tega je bila tožba pri obrtnem sodišču. Tu je pa Kočarek poleg lastnosti, na sleparski način izvabljati delavce v Ljubljano, pokazal še svojo drugo plat na način, kakor do zdaj menda. še nihče, odkar imajo sodnijo v Ljubljani. Nastopil je tako surovo in brezobrazno, da bi ga moralo podjetje takoj odpustiti, če ima le količkaj samospoštovanja. Ko je osleparjeni delavec Tomo Hanžek razlagal v imenu tovarišev dejanski stan, je akordant Kočarek slekel svoj vrhnji in spodnji suknič ter ju z besedami “Nate, vse mi vzemite; še to vam dam!” vrgel delavcem na glavo, potem si začel odpenjati še telovnik. Sodnik g. dr. Papež mu je sicer poštene povedal, zaslužil pat bi nesramnih pravzaprav vse kaj drugega. Na sodnikovo zahtevo, da naj predloži plačilne liste, se je Kočarek zvijal in izgovarjal, da jih nima pri sebi, da bi izgubil preveč časa, če bi šel po nje itd. Ali sodnik je vztrajal pri svoji zahtevi in Kočarek je moral rad ali nerad po plačilne listke. Potekla, je cela ura, Itočareka pa le še ni bilo. Naposled je prinesel neki delavec 65 K, in ker so se delavci s tem zadovoljili, je odpadla na-daljna razprava. — Združitev Šiške z Ljubljano. Deželni odbor je odobril predlogo o inkorporaciji Spodnje Šiške ljubljanski občini, ki pride na vrsto na prihodnjem zasedanju deželnega zbora. — Zagorje ob Savi. Nesrečna smrt Alojzija Peterima je prov-zročil zločinski sistem, ki je uveden v podjetjih trboveljske pr.ee mogokopne družbe. V električni centrali bi morali biti nameščeni sami odrasli in praktično izurjeni delavci; ampak da prihrani kapitalistična družba nekaj beraških vinarjev, je poslala snažit prostore, kjer j.e1 napeljan tok visoke napetosti, štiri mlade fante. 161etni Peterlin se je dotaknil žice in bil na mestu mrtev. — Zagonetno zastrupljenje. Pri Jožetu Nemaniču v Želebeju pri Suharju so klali in kakor je na kmetih, posebno pa še v Belikraji-ni običajno, so tudi Nemaničevi poslali sosedom koline. Sosed Janez Vukšinič je dobil lep kos svinjine, jetra in nekaj klobas. Vuk-šinička je pripravila te koline in jih jedla vsa Vukšiničeva družina. Starejši člani so pojedli več teh kolin, mlajši pa razmeroma manje. Ponoči nato pa je postalo zelo slabo vsem. Vročina in mrzlica sta jih tresla, slabost v želodcu in bolečine v trebuhu so čutili in bljuvali so. Starejši člani družine so bili bolj1 bolni nego o-troci. Najstarejši sin, osemnajstletni Jože Nemanič, je bolezni tudi podlegel in je umrl dne 15. prosinca. On je zbolel prvi, potem pa povrsti; njegov oče Ive Vukšinič, njegova mati Mare Vukšinič; ki je pa bila že v blaznici, in otroci Ive. Franjo, Marko in Mate v starosti 14, 6, 4 in 1 in pol let. Sumilo se je v začetku, da so morda bile Nemaničeve koline nesnažne, spridene! ali zastrupljene. Toda koline so jedli tudi drugi sosedje, pa ni nihče zbolel. Naposled pa so začeli domnevati, da je dobila Mare Vukšinič nenadoma zopet napad blaznosti in da je ona kaj napravila z jedjo. Gotovega ne ve nihče ničesar. Uvedena preiskava bo pa že menda spravila resnico na dan in bo dognala, kaj je1 bilo vzrok obolenju in smrti, kdo je to zakrivil in če se je to namenoma storilo ali je bila zakrivila nesrečo le nepaznost, malomarnost ali nesnaga. — Ogenj na Šmarni gori. Na Šmarni gori je začel goreti gozd. Vsled sušo in močnega vetra og-nja ni bilo mogoče pogasiti in se, je z neznansko naglico razširil po velikem površju; najbolj sta prizadeta vsled škode Košir in Bitenc iz Tacna Ob 3. zjutraj ogenj še ni bil pogašen. Ker je začelo goreti na oddaljenih točkah na enkrat, sodijo, da je nekdo nalašč zapalil gozd. — Kje je ljubezen do bližnjega? Pri delu je ponesrečil dela--vec Peter Sajovic. Sekal je drevo, ki je padlo nanj in mu poškodo- va nogo, da ni mogel več hoditi. Delal je pri Maliju ,v Naklem. Občina ga je v spremistviu dveh mož poslala v Kranj na kolodvor, kjer sta ga oba spremljevalca pustila. V vagon so ga naloižili usmiljeni železničarji. V Ljubljani pa ga je prevzela policija, ki ga je pustila odpeljati v bolnico. — Krščanska občina Naklo ni imela toliko usmiljenja z revežem, da bi mu dala spremstvo do bolnice! Seve, delavec je pač le delavec! — Z okusnim zeljem klerikal- nega branjevca se je pečalo pred kaki štirinajstimi dnevi ljubljansko okrajno sodišče. Oholo 25. novembra je dobilo tržno nadzorstvo v Kačarjevi željami na nekem kamnu, s katerim se obtežu-jejo kadi, 2 nogavici, 1 cunjo za v čevlje in par galoš. Vse je bilo tako ostudno umazano, da bi se kimalo moralo s kleščami prijemati in proč gledati. Tržno nadzorstvo je poslalo te predmete v pre-izkuševališče v Gradec. Kačarja je dobil v roke najprej državni pravdnih, toda ta se ga je vendar toliko usmilil, da ga je izročil o-krajnemu sodišču. Graško preiz-kuševališee je n ostalo o teh predmetih sledeči izvid,: Ena nogavica je bila beloi-rjave barve, na koncu vijoličasta, že dolgo ponošena in umazana. Cunja za v čevelj je bila odrgnjena, ponošei-na, umazana, druga nogavica je bila črna, od nošnje na koneeli belkasta, iz volne, na njej se drži nekaj las. Galoše pa so. bile kot Kačar sam prizna tudi stare, in e-ua je bila celo že preluknjana. Vseh teli predmetov so se držali ostanki zelja. Jasno je, da so ti predmeti ostudni in umazani, poleg tega se zarede lahko bacili in zelje, ki se tlači s takimi predmeti ni samo gnusno , m odveč tu di lahko zdravju- škodljivo. — Karel Kačar prizna, da se je s temi pred meti res zelje tlačilo, tlačil ga je njegov 201etni hlapec Volk, ki je soobtožen. Pravi pa, da je bilo takrat, to perilo sveže in oprano, in s,e je le na zelju umazalo. Pravi, da je bilo prav čedno. Ko ga sodnik opomni, da ima še vedno jako čudne pojme o čednosti in snažnosti, pravi Kačar, da se je od nekdaj tako delalo v njihovi hiši. Volk, hlapec, je priznal, d,a je tlačil zelje s temi predmeti na gospodarjevo povelje. -—Kačar je bil obsojen zaradi prestopka proti par. 14., zakona o živilih na 100 K globe ali 10 dni zapora, njegov h-lapee Volk pa na 20 K globe ali 48 ur zapora, ŠTAJERSKO. — Tatvina. Gostilničarki Mariji Bezjak na Ljubljanski cesti v Celju je nekdo pomoči t ukradel 800 kron denarja. — Namesto kave — brin j e ve jagode. Iz Maribora poročajo, da je obiskoval tam različne' stranke nekdo, ki se je izdajal za agenta nekei tržaške veletrgovine s kavo. Nabral je več naročil. Naročniki pa so dobili po povzetju mesto kave — brinjeve jagode. ISTRA. — Usoda rezervista. Na vojni ladji “Erzherzog Friedrich” se je zgodila zelo velika nesreča; ponesrečil je rezervist, ki ima doma ženo in tri Otročiče1. Ko so te-* ga dne na vojni 'ladji ukrcavali munieijo, je padla rezervistu Wei-sfiu na nogoi granata velikega ladijskega topa, težka preko 200 kg. Granata je nesrečniku stegno popolnoma zdrobila, pri čemer se je tudi glavna 'žila poškodovala. Težko ranjenega so pripeljali v mornarično bolnišnico. Kakor se iz krogov vojaštva čuje, se ravna na tej vojni ladji z moštvom skraj no neusmiljeno, kar pa vse moštvo pripisujte! poveljniku te 'vojne ladje. Moštva, osobit-o' rezervistov, ne pusti nikdar priti do miru. — Morilec alkohol V Dekanih je zaklal svojo ženo, mater treh malih otročičev, v pijani blaznosti, 391etni posestnik Josip Pezza. Zadal je ženi sedem sunkov s kuhinjskim nožem. Ženo so prepeljali v brezupnem stanju v bolnico', moža pa, ki je pobegnil, so vjeli v bližnjem gozdu in ga oddali sodišču v Kopru. TRST. — Blaznik na vodnjaku. Zjutraj ob treh so opazili, da pleza na vodnjak pred mestno hišo v Trstu popolnoma slečen . mož. Stražniki so se zaman trudili, da bi ga spravili z vodnjaka. Prišla je tudi požarna hramba, a tudi ni opravila ničesar. Med tem se je nabralo oholo vodnjaka več sto ljudi. Mornar je izjavil, da hoče iti po blaznika. Splezal je na vodnjak, a dobil ga je šele potem, ko mu je vrgel čez glavo v eter namočeno ruto. Eter je omamil blaznika in potem šele so ga spravili z nevarnega kraja. — Tatinske bolniške strežnice. Nad vse/ljubeznive strežnice ima mestna občina tržaška. Ravnatelj je dal 40 strežnic pred odhodom iz zavoda preiskati in našel pri njih 18 ukradenih stvari, ki so jih bolnikom ukradle. Sest jih je odpustil, 12 pa kaznoval. GORIŠKO. — Samomor vojaka v Gorici. V vojašnici na Tržaški cesti se je u- strelil vojak-planinecFrau Ahnič, doma iz Kočevja na Kranjskem. Obležal je na tleh, na kar so ga prenesli v bolnišnico. Ustrelil 'se je v prsi in krogla je šla skozi hrbet. Pravijo, da je' trpel na klep toimaniji; kjer je mogel kaj zmak- niti je zmaknil. Zato je bil opeto- vano kaznovan; sedaj so ga bili zasačili pri tatvini že šestič. Ca-♦ kala ga je nova kazen; tej pa se je hotel izogniti s strelom v prsi. f f f f f ❖ f f f T f f ? ? T T f f t f USTA grlo, zobe nos inMruge dele života vzdržuje čiste vsakdanja raba f f T ♦» Severovega Antisepsola j. ............. I . t (Severa’s Antisepsol) Rabite ga kot izmivalo, grglalo ali vbrizgalo. Knjižica, ki je ovita okoli vsake steklmice opiše vse. CenaŽBc. ČRE VA lahko vzdržujete v redu ter s tem prepričate ali odstranite mnogo bolezni, ako uživate Severove Jetrne Krogljice (Severa’s Liver Pills) Cena 25 centov. OBISTI lahko vzdržujete zdrave in jetra v redu ter stem odpravite bolečine v hrbtu in omedlevico, ako rabite Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra. (Severa’s Kidney and Liver Remedy) Cena 50 centov in $1.00’. Kupite Severova Zdravila od vašega lekarnarja. Ako jih nima, naročite jih od: f f f T f f f f T t T T f f t W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vec strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. NEBO CORK TIP CIGARETE ll w Vsakdo puši /mA Najboljše blago v Ameriki, ker so izvrstne. NEBO CIGARETE Il 1. i' 'W in'* cork ti ff (* <760 ®/ 10 ža 5c Vsak prodajalec jih - '•* X proda vsaki dan več. "" J x~x“x~x~x~x~x*x"x~x~x~x*x~x~x*x*x~x~x>x'x~x*x“x*x*x-i j FARME NA PRODAJ j f pri Chases Laku, N. J.! | $ Cena 10 dolarjev aker, za zemljišča, na katerem stoje | % poslopja pa 16 dolarjev aker. •j‘ Zemlja je rodovitna: črna zemljina, pomešana s peskom. 4* & Zemljišča so blizo N. Y. C. železnice, poštne, brzojavne in X t lefonske postaje. Cerkve, šole, žage in tovarne so v bli- žini. Nizki davki. Naseljenci iz Evrope žive v tem kraju. 4*' . Pišite za pojasnila: X E. MICHALI, Chases Lake, Levis County, N. Y. -----------------(------------------------------------;--- ? f f _ . _ _ _ f ^^^1__ _____B __ fl 1 Æ. ___ ___ _ ___ ■_ f ? I ? T ± % T X X f X X ? V «.-j »>.*..X~X>X~X~X*XHX~X~X~X~X~X~X~X~X~X~X~XX*X~X~X~X~X~X*<» f f ± v V brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom »j» širom Amerike. *:* Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, J. broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste. X VSE GARANTIRANO! V V V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez FRANK S T O IV I C H, T 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, ILL. Z EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, pe-čate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE N/ZJCfi Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Male In. Chicago, Ninah » RAČUN med Jednoto in društvi od 1. do 28. februarja 1913. Številka društva • Asesment Bolniške podpore Poškodbe in odpravit ine Smrtnine Skupaj 1 151.0, 78.5( — _ 78.50 2 205.71 122.0C 15.0( 137.00 3 82.3( 10.0C 15.0C 25.50 4 209.71 1 24.0C .— 24 00 5 509.6( 221.0C .— 221 00 6 154.0C 22.0c 22.00 7 70.2Í 8 95.01 —1— ■ # 9 116 0£ 102 Of 102 00 10 212.81 89.0C 100.0c 189.00 11 108.71 — 12 . 116.5£ 128.0C .— 1 28 00 13 148.0C 103 5C 103 50 14 185.8C 48 OO v 48 00 J6 224 0£ 10.3 Of 1 03 00 17 . . . ,\ 145.5C 22.00 1 —.— 22.00 19 158.0C 93.00 . —.— 93.00 20 241 3f 140 on 21 170 jü 128.00 -t < 128.00 22 119.75 .... 23 58 85 24 .. 87 js 105.00 —v 105.00 26 59.05 27 00 27 00 27 11 fí 45 128 00 128 00 28 63 70 51I00 51 00 29 67 45 30 61 60 f>4 00 31 53jo 73.00 * 73.00 32 97 15 80 50 250.00 330.50 33 118 05 63 00 34 53 4o 11 00 35 34 15 10 00 10 00 36 99 90 107 00 107 n0 37 19.60 38 100.20 41 00 39 33 00 33.00 40 68 90 41 88 00 93 no 23 jo 42 18 90 43 181.85 132.00 # 132Í00 44 77.65 64 00 04 00 46 45 50 10 00 10 OO 47 ) 105 no 28 00 48 147 05 34Í00 34.00 49 66 00 50 98 35 12.00 124)0 51 53 90 52 \... 87 jo 75.00 # _ 75Í00 53 281.30 71.00 —.— 71.00 54 54 40 28 00 28 00 55 56 00 56 36^40 8.00 # v 8.00 57 158 55 94 00 58 34 90 44 00 59 ' 63A0 32Í00 v 32.00 60 * 33.00 24 00 24 00 61 91.00 21.00 > v 214)0 62 334 80 63 15 40 64 101 45 73 00 65 186U5 106 jo w .106.00 66 11 20 67 65.80 14.00 14 00 68 27.30 21.00 21 00 155 25 71 00 71 00 72 77 70 47.00 47 jo 74 49.30 75 85 05 31 00 31 OO 76 153.60 27.00 v 6oo!oo 627.00 77 34 30 10 00 10 00 78 35 95 02 00 09 00 79 159.05 3U00 . v : 37.00 80 , _ 14.00 14 00 81 84.00 123.00 123 00 82 15.00 15 00 83 56.25 20.00 20 00 85 71 40 7 00 7 00 86 176.90 62.00 # 100.00 16fijo 87 ] 78.55 114.00 114.00 88 121.80 6.00 6.00 89 122 45 59,00 59 00 56.50 * 93 , : 132.55 97.00 . —.— 97 jo §3 29.40 94 70.85 52.00 ' . —v— 52.00 Q«5 105 70 , 96 74.90 20.00 20.00 Q7 118.80 94.00 94.00 98 121.55 112.00 , 112.00 99 8.40 100 26.60 10.00 10.00 101 37 80 72.00 72.00 102 55 35 10.00 10.00 j 03 43 90 20.00 20.00 104 54.90 93.00 . —.— 93.00 105 25.80 30.00 . —.— 30.00 108 45 ___ 107 131.80 130.00 130.00 108 109 51.40 26.00 —— —v— 26*0 110 208.65 47.00 —.— —.— 47.00 79 80 112 59l75 41 jo 41.00 113 75.60 114 91.90 '50.00 —.— —v— 50.00 1 -j 5 64.40 46.00 46.00 116 33.60 47.00 —.— —.— ’ 47.00 H7 57.90 600.00 600.00 118 111.80 40.00 40.00' 119 66.40 59.00 500.00 559.00 120 ’ 89.30 31.00 31.00 121 77.35 51.00 51.00 102 54.70 19.00 —.— . 19.00 123 52.05 3.00 3.00 124 70.65 125 62.35 14.00 -U j'\ 14.00 126 297.35 36.00 36.00 127 ' 33.60 28.00 500.00 528.00 128 47,20 106.00 106.00 129 : 100.80 77.00 77.00 130 56.25 22.00 —.— . 22.00 131 101.20 17.00 17.00 132 79.70 92.00 —.— —V 92.00 133 134 35.00 40.00 —#— . 40.00 135 43.20 16.00 —— —V— 16.00 136 44.80 — . - 137 142.65 102.00 1 102.00 138 .... 145.25 10.00 10.00 139 86.50 140 81.45 56.00 —.— —.— 56.00 141 81.05 85.00 85.00 142 126.00 92.00 —v— —v— 92.00 143 65.10 43.00 __ 43.00 144 63.95 145 42.60 146 74.90 39.00 _ 39.00 147 85.40 48.00 48.00 148 33.00 56.00 —... —.— 56.00 149 . . . ! 25.20 23.00 —.— —.—- 23.00 150 37.80 19.00 19 00 151 84.75 40.00 40.00 153 42.10 154 155 21.00 11.00 —t 1L00 156 31.05 15.00 —.— — 15.00 157 22.40 22.00 —.— v 22.00 158 31.45 10.00 ___ 10 00 159 11.20 30.00 160 8.65 ^ ■ 161 29.65 —.— —, # 162 7.00 31.00 —e ___ 31.00 163 28.60 164 43.40 . v ■ ■ 165 106.35 90.00 —.— —_ 90.00 166 36.40 31.00 —v— —.% 31.00 167 25.20 13.00 —.— - 13.00 168 30.80 . —.— —.— III m pošiljajo naši ro- 1 11 IR I I BS I jaki radi svojim g® sorodnikom, pri-1 lil U 1 1 Jhrf jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš najboljše postreže? 'azno uprašanje! mi opravi najbolje in najceneje st aro kr aj sodnijske vojaške , zadeve A Številka drnštva Asesment Bolniške podpore Poškodbe in • od p ravnine Smrtnine Skupaj 169 32.20 30.00 200.00 v 230.00 170 28.00 31.00 31 no 171 63.60 42.00 < 42.00 172 61.30 25 00 25.00 68 00 173 163.55 68.00 174 35.00 52,00 52.00 79.90 176 52.40 ‘ 177 16.80 178 64 55 si on 197 21.25 16100 16.00 180 26 00 181 40.05 66.00 66.00 182 66.00 183 21.00 S 184 23.10 185 50.45 186 44.60 Hijo # Hijo 187 19.85 25.00 —.— t 25.00 188 17.50 i 189 18.40 ' 190 35 15 191 36.80 192 193 19.60 ■ 194 29.75 < 195 26 Ofi 196 14 00 13Í00 13.00 197 38.50 198 . . 4 51.50 199 34 90 200 15 46 201 40.00 202 30.10 203 • 9.10 # 204 54.00 —.— . —.— $15,085.06 $6910.50 $480.50 $2400.00 $ 9,791.00 J. VEBDERBAB, tajnik. — Živi mrtvec”. Iz Bruslja poročajo: K poštnemu uradniku v Bruslju je prišel pred nekaj dnevi delavec. Uradnik ga vpraša po njegovi želji. Delavec mu odgovori, da mora pomeriti rakev. “Kakšna rakev? Pri meni ni nihče umrl”, pravi uradnik. Nato mu pokaže delavec naročiini list, na katerem je bilo povsem določno in jasno napisano-, da je naročena rakev in sicer za njega samega. Kmalu nato pride gospod pogrebnega zavoda k uradniku, ki mu ponuja tarif v blagohoten pre gled; potem pride še mizar, kmalu nato še en gospod od drugega pogrebnega zavoda, za njim zastopnik trgovine s cvetlicami in končno še prodajalka s polnimi rokami vencev “na izbero”. In vse to1 zanj, jasno in določno naročeno na njegovo ime. Priprave za pogreb pa še niso končane. V stanovanje mu primeso krasen venec s trakovi, na katerih objokujejo v velikih zlatih črkah tovariši svojega šefa, pride cerkovnik, ki .hoče natančen spored eerkve-nibm ceremonij, prihajajo še različni mračni ljudje, ki so v kupčijskih zvezah s smrtjo. Celo o-pravo hočejo odpeljati, saj je gospod mrtev. Ubogi poštni uradnik je slabo spal ono noč, skoraj tako kakor da bi že resnično ležal na smrtni postelji. Ali čakalo ga je še večje presenečenje. Okolo desetih dopoldne zapazi na cesti sumljiva gibanje, resni gospodje v črnih oblekah, s cilindri, črnimi rokavicami se razpostavijo okolo stanovanja, V sodnijski dvorani se je pa dokončal ta pogreb, človek, ki ga je 'bil uradnik odpustil iz službe, si je izmislil iz maščevanja pogreb. Zapuščena uradnikova ljubica pa je napisala in razposlala smrtno obvestilo.Sedaj sta oba zaprta; avtor pogreba bo sedel dve leti in pol, ljubica pa e-najst mesecev. linijske smodke najfinejše ka- LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA. Chisholm, Minn. Vaš dopis izide prihodnji teden. Pozdrav! Cleveland, O. Satira dobrodošla, ali stvarna naj bo. Pozdrav! Vsi drugi dopisi, ki so prišli za to izdajo prepozno, izidejo drugi teden. Pozdrav ! Chicago, 111. 'S. Z. prihodnjič. Pozdrav! ADVERTISEMENTS* FARMA NA PRODEJ. Sto lin šestdeset akrov zemlji-ia, 9 konj, 10 glav goveje živine, rašiče, perutnina, hiša s tremi >bami hlev zia konje in govedo, dnjak, hlev za perutnino, žitni-), 3 vozove, 3 konjske oprave, aJšinerijo itd. proda iz proste )ke: [ath. Žagar 35 Box, Hayden, Utah. Sena se dobi od 75 do 100 ton, o 17 bulijev jabolk. Dosti dobre itne vode. J. S. JABLONSKI Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni 6122 St. Clair Avenue. CLEVELAND, OHM). komsti z znakom S. H. P. J, dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni ^•9$ stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvrsujejo točno po C. O. D. NoroČa se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc. Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene! John Breskvar, 3528 Si. Clair Ave., H. E. Cleveland, 0 %* 220'/t Grove's! DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2691 S. Lawndale Av. vogal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. | Farme Farme Farme I Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi d§Jo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee. , Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas! Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi. Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam. Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško. Česko-slovanška zemljiščna družba | 3815 West 26th Street, Chicago, 111. X NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JI % f T f f T T Narodna Tiskarna f T 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III. j Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, CeSkem, A Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša A posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” t in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: ;; ;; FRANK J. PETRU «JA.VIŠJI NOTAR Posojila na zemljišča in zavarovalnica Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden. 1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev. m Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko fn posojilno društvo. Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo. Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ” ” ” Unijsko stavbinsko ” ” *» Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta. Denarna posojila proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah. Ustanovljen» leta 1900 ------------------------1-------„ |---------- —t i I ................nar iniiiii inu ni n.........................mn Naročite si knjigo: Cvetke iz papeževega vrta OD A. H. Skubic, 2740 So. Clifton Park A., Chicago STANE 50c. Ali socializem razdira dom? Ta knji ga Vam pove kdo razdira dom Ameriška Državea Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK, Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne. Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno. «