RAD MAM STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Ob 20. lejtnici smrti gospauda Janoša Kühara »BAUG GA JE RAD EMO, KA GA JE PRED RANO MEŠO K SEBI VZÖU« Tak se je spominjau na gospauda Kühara zdaj že pokojni števanovski gospaud Štefan Tóth pred desetimi lejtami, gda se je na stari farof gora dala spominska tabla. Tau je moglo na pamet pridti dosti lidam zdaj tö, gda so se na Gorenjom Seniki spominali 20. oblejtnice smrti porabskoga Čedermaca, steri se je cejlo živlenje trüdo za tau, ka bi vöra nej preminaula iz src lidi pa ka bi po porabski vasnicaj nej preminaula slovenska rejč. Gospaud Janoš Kühar so več kak petdeset lejt slüžili Baugi pa svojomi lüstvi na Gorenjom Seniki. Seničko faro so samo gnauk zapüstili, gda so od leta 1952 do leta 1957 bili na silo premeščeni v Izsákfa. Za štrajf zatau, ka so bili vören pa dober Slovenec, so je dali med Madžare. Od leta 1957 pa vse do njine smrti so pa ostali na Seniki. V tisti težki lejtaj (1938) so dali povekšati pa obnauviti seničko cerkev, v cerkvi so potistim, ka so nazaj prišli, dali gornapisati eno vrstico iz psalma »Hvalite gospoda vsi narodi«, so dali namalati kejpe slovanski apostolov Cirila pa Metoda. Gda so pred štiridesetimi lejtami dopistili, ka nej trbej latinsko mešo meti, liki se leko mešüje v rejči lüstva, so gospaud Kühar začnili molitve dolaobračati v domanjo porabsko rejč. Druknivali so je na tenke papire pa razdelili svojim vernikom. Najbole so se toga bodjali, ka če uni mrgéjo, z njimi vred mrgé slovenska rejč na Gorenjom Seniki. 15. pa 16 septembra je bilau več programov pa obredov, na steraj so se spominali gospauda Janoša Kühara, cejnili njino delo. 15. septembra se je odprla razstava v starom farofi o njinom živlenji pa deli. Razstavo je vküppostavila etnologinja Marija Kozar, na otvoritvi so spejvali ljudski pevci ZS z Gorenjoga Senika. Mešo v domanjoj cerkvi je na te den darüvau soboški škof gospaud Marjan Turnšek, pri meši je spejvo Mešani pevski zbor Avgust Pavel. Po meši so se vernicke z baklami pa svejčami napautili na grob Janoša Kühara, gde so molili litanijo, spejvo je pa pevski zbor iz tišinske fare, odkec so gospaud Kühar doma bili. V nedelo so sveto mešo slüžili mariborski pomožni škof Jožef Smej, steri so dobro poznali gospauda Kühara, z njimi so se večkrat srečali. Po meši so pa notpokazali male knjige, stere je vödala Državna slovenska samouprava. V knjigaj pišejo o gospaudi Kühari pomožni škof Jožef Smej, odranski župnik pa dekan Lojze Kozar, etnologinja Marija Kozar, domanji župnik Ferenc Merkli pa domanji vernicke. Tau knižico je vsakši daubo, steri go je sto meti. (Več o 20. lejtnici v naši naslednji številki.) Marijana Sukič 2 MONOŠTER DOBIL TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER V stavbi monoštrske gledali-Slovaške mesto Zilina, s Polj-dvorec, Pannonhalma -be-ob neokrnjeni naravi, čakajo takoj pade v oči, da je Porabje ške dvorane so 12. septembra ske Bielsko-Biala, iz Nemčije nediktinska opatija in cerkev, razne oblike vaškega turizma, (porabske slovenske vasi) bolj predali svojemu namenu Tu-pokrajina Pomeranija (mesto Győr - mestna hiša, Zichyjeva razne učne in vinske poti in skromno zastopano, čeprav ristično-informacijski center, Rügen) iz Bolgarije pokrajina in Esterházyjeva palača.) Ker seveda dobrote podeželja. V je organski del mikroregije. ki je bil ustanovljen z evrop-Zahodne-Rodope, iz Ukrajine je Monošter začetek baročne majhni zloženki, ki je izšla ob Kotiček, ki je namenjen tem sko pomočjo (Interreg IIIB pa Karpatska regija. poti, so si za logotip tukajšnje-otvoritvi centra, opozarjajo vasem, je tudi, milo rečeno, ne-Cardes program) v okviru Monošter in monoštrska ga projekta izbrali baročna tudi na povezovanje treh ob-lepo neestetsko urejen in pravprojekta »CHIRON«. Namen mikroregija, vključno s Po-vzhodna vrata, ki jih zaprav se ne ve, da na najdemo pred monoštr tem območju živi manjsko baročno cerkvijo, ki šina. Kdo je za to kriv, bi je ena najlepših baroč se gotovo dalo ugotoviti. nih stavb v državi. Ali so krivi organizatorji Hkrati z odprtjem Turis razstave ali same porabtično-informacijskega ske občine, ki se niso centra so otvorili tudi odzvale, ko se je pripravrazstavo, ki obiskovalcu ljala razstava? V oklepaju želi predstaviti, zakaj naj napišem le toliko, da se mu splača obiskati sem od ene od organizato območje. Na razstavi tork neuradno izvedela, »Naše turistične vred da so gradivo od porabnote« obiskovalec dobi skih občin prosili po vpogled v razne oblike e-pošti v ponedeljek, 10. turizma, ki ga ponuja septembra. Otvoritev je mala regija. Posebej je bila 12. septembra. Brez projekta je, da bi s pomočjo rabjem, sta se priključila poudarjen wellnes-tu komentarja. turizma pripomogel k pre-projektu kot začetek baročne rizem, kajti z odprtjem Razstava bo na ogled do poznavnosti določene regije. poti, ki vodi po državi in ima term Monošter nudi tudi 6. oktobra. Turistično-Glavni nosilec projekta je Grči-10 postaj. (Keszthely - Fešteti-ta način oddiha. Tiste, informativni center bo ja, točneje regija Magnezia oz. čev dvorec, Tihany - benedik-ki imajo rajši adrenalin-odprt od ponedeljka do mesto Agria, kot vrata regije, tinski samostan, Veszprém ske športe, čaka reka Raba, ki močij ob tromeji (Krajinski petka od 9.00 do 17.00 ure, ob ki ima veliko zgodovinskih -nadškofova palača, Székes-je edina reka na Madžarskem, park Goričko, Naravni park sobotah pa od 9.00 do 12.00 spomenikov. Razen Grčije so-fehérvár - stolna cerkev, Zirc ki je primerna za rafting. Na Raab in Narodni park Őrség.) ure. deluje v projektu šest držav. S - opatija, Pápa - Esterházyjev tiste, ki iščejo mir in uživajo Pozornemu obiskovalcu pa Marijana Sukič SVEJT JE SLOBAUD VZEU OD VELKOGA TENORISTA Najvekši tenorist svejta drüge ešče sunce zasije«. Njegov glas Rutelli, županov, veleposlani-Turobno ceremonijo je opravlo rom je začno svoj umetniško polovice dvajsetoga stouletja je zveneu na najvekšij opernij kov, pa drügih predstavnikov modenski nadškof Benito Cocc-paut svetovno znani taljanski Luciano Pavarotti je mrtev. podiumaj sveta, v milanovskoj diplomacije, biu je navzouči hi. Trnok lepou se je poslovo od tenor Luciano Pavarotti. Ali te Znali smo, ka je trno betežen, Scali, v newyorški Metropoli velkoga genija Romano Prodi, je sledüvalo ešče eden strašno ka je meu raka na trebušni sli-tanski operi, v Staatsoperi v šteri je v svojem sloboudjema-pretresljivi epizod. Čüu se je navki (hasnyálmirigy), ali dö-Beči, v londonskom Convent nji v imeni cejle Italije poudaro duo Pavarottija s svojim očom, nok smo se vüpali, ka prvle ali Gardeni, v pariškoj ino amster enkratno genialnost velkoga šteri je tö meu preveč prijeten sledi ozdravi. Strašno je lübo damskoj opernoj hiži, v chica umetnika (művész), šteri je glas, na projekcijskom platni žitek, šteroga je popolnoma goškoj operni hiži Lyrik, v vsej biu najvažnejši poslanec Italije so njija pa leko vidli. Tou promuziki aldüvao. orsagaj, na vsej kontinentaj, v po cejlom svejti, šteri je s cejlim dukcijo so navzouči obdarüvali »Mislim, ka je tisti žitek naj-vsej velkij mejstaj, med njimi svejtom nej samo italijansko z brezkončnim aplauzom. lepši,« piše on sam, »šteri je nej ednouk v Budimpešti tö. muziko spoznavo, nego cejlo V vsej velkij mejstaj Evrope, posvečeni muziki. Pa jaz sam Njegovo mrtelno tejlo zdaj že Italijo. Vsi ga priznavajo nej Amerike ino Azije je njegove samoga sebe obdarüvao s tejm, počiva na cintori Montale Ran samo za velkoga umetnika, brezplačne koncerte več stouka sam svoj žitek aldüvao mu-gone v njegovom rojstnom va nego kak človeka tö. Na zadnje gezero navdüšencov poslüšalo, ziki.« (»Penso che una vita raši Modeni. Sloboud od njega so se ešče znani solisti poslovili v zvönredno velkom računi so per la musica sia una vita je vzelo okouli stou gezero lüdi od velkoga genija, med njimi vödane njegove zlate ino platispesa bene ed é a questo che v stolni cerkvi Modene, v sobo-bolgarska sopranistka Raina naste plošče. Dostakrat je biu mi sono dedicato.«) to ga je okouli petdeset gezero bivši generalni sekretar Orga-Kabaiwanska z Verdijevo Ave obdarüvani z Grammy-nagra-Boug ga je preveč mogo lübiti, lüdi sprevajalo po njegovoj za-nizacije združenih narodov Marijo, italjanski pevec Andrea do. Večkrat je nastoupo tüdi v ar njemi je dau takšni glas, s dnjoj pouti, med šterimi je bi-Kofi Annan, pooblaščenec za Bocceli z Mozartovo Ave verum Budapešti z dvöma poznanima šterim je lehko osrečo cejlo člo-lou dosta poznanih umetnikov, šolstvo ino kulturo Evropske corpus-om ino Andrea Grimi-tenoristoma Joséjem Carreravečanstvo, šteri človeki prodre kak Caterina Caselli, Andrea komisije Ján Figel, ino predsed-nelli je na flavti zašpilo Ples som i Placidom Domingom. direktno v srce. Eden velki mu-Bocelli, Gianni Morandi ino po-nik vlade Romano Prodi. Dü-blajženij düš iz opere Glucka zikant je ednouk pravo, »Gda litikov, ministrov, med drügim hovnikov je bilou telko, ka jih Orfej in Euridike. Na konci je Suzana Guoth Pavarotti začne popejvati, te minister za kulturo Francesco je nej bilou mogouče prešteti. popejvo koruš Rossini, vu šte- Porabje, 20. septembra 2007 3 Farbasti cvejt v Somboteli Eden varaš je vsigdar bole lejtami vküperstanili. Uni so ski muzejov, dr. Sándorom mesom, reteše pa eške »halu-spejvajo že več kak edenajfarbasti, če v njem dosta fele skupina od drüštva HÁROFIT, Horváthom opro zdaj že štrti ške« tö, ka je küjano testau z set lejt vküper. Kak je eden lüstva žive. V Somboteli ži-štero pomaga takšim mladim Narodnostni den. lečonom. Filip Hauzer, pred-od členov, László Skrapits, vejo štiri manjšine, Hrvatke, Romom, šteri majo žmeten Največ lidi se je te zbralo, gda sednik Ciganjske manjšinske ovak predsednik manjšinske Nemci, Ciganji pa kauli stau žitek. Po kratkom igranji je so na odri plesali pa spejvali samouprave, šteri je biu glav-samouprave, pravo, v skupini ni organizator programa, ji 24 geste, od toga se leko na je pravo, ka so na te svetek nastopaj vsigder zberé 16-18 pozvali bande od vsikše sku-pesmarov. Tau so zvekšoga pine Romov, tak od Sintinov takši, šteri so iz sausednji hr(muzičarov), Beašov, kak od vaški vesnic prišli v Somboteu Lovarinov tö. Eške tau tö pra-delat pa živet. vo, ka je srečanje zatau, ka bi Ka bi nej samo ljudski pevci lidgé spoznali drüge narode, spejvali na odri, so Romi pozse poštüvali med seuv pa se vali mlade plesce iz Sommeli radi. Ovak pa se v Som-botela tö. Skupina Crazy’s boteli vse manjšine razmejo, Dance se je nutpokazala z problemov nega. modernimi plesi, na priliko Aprila so prišli amaterski ma-s hip-hopom pa breakom. Slovencov tö geste. Ka bi Vaug-na oder staupo dr. György nemški pa rovački mlajši iz rom v mesti nutpokazali, kak-Ipkovich, župan Sombotela. sombotelski vtrcov. Vej pa so šo kulturo majo, vsikšo leto Pravo je, ka je vrejdnost, če vsi stariške najgir na svojo napravijo Narodnostni den. se na ednom mesti zberé tel-deco. Te dvej manjšine tö do-Te programi so do zdaj eške ko ovaški kultur, pa ka je tau sta dajo na tau, ka bi se mlajši vsigdar v škanzeni bili, v ma-trbej na Narodnostnom dnevi s kem prva začnili včiti gezik loj muzejskoj vesi v Somboteli. nutpokazati. Z voditeli manj-svoji starišov. Za mené je larji iz Novoga mesta v varaš Tomi so najbole mlajši veseli Tau leto je glavni na likovno kolonijo (művész-bili, po končanom programi organizator bila Ci telep), dva dni so kejpe malali so skupino s ploskanjom eške ganjska manjšinska o stari ramaj v škanzeni. Te so gnauk na oder pozvali. Miseu samouprava, zatok eške nej vse zgotovili, doma so organizatorov je bila dobra, so uni največ pro mogli dojvzete fotografije gle-na manjšinski prireditvaj je gramov meli. dati pa tak skončati. Zdaj so trbej za mlajšo generacijo tö Par dni pred tom prišli v Somboteu, ka bi svoje kaj napraviti, ovak go leko dnevom je dež tak kejpe na razstavo vödjali. Sta-zgibimo. fejst üšo, ka so se ne Udvanc, eden od malarov, Sunce je pomalek dojodišlo, voditeli zbodjali, je pravo, ka kejpe lidgé leko depa s programi eške nej goka nika nede s pro küpijo tö, ednoga pa dajo za tovo bilau. Do desete je eške grama. Nistarni so dar Slovencom v Somboteli. igrala ciganjska banda Bejla celau molili, stare Aprila so se v varaši trn dobro kača, depa lüstva več trnok Ciganjice pa so ša počütili, novembra, na Marti-nej bilau. Slovenci pa Hrvatke trivale. Vsi so lepau novo senje pá pridejo, ka kej-so raj odišli v slovensko ižo, pa obredili, vej se je so pe domau odnesejo. tam spejvali svoje naute pa igboto, 8. septembra, Nej so pa samo Slovenci iz rali na fude. Narodnostni dan dež stavo, pa za Slovenije bili na programi, drügo leto pá baude, lekar za malo cajta eške sunce tö vö-šin pa se je o tom pogučavo, samo tau malo špajsno bilau, s porabskimi nautami so cejlo županijo, organizator de pokukivalo. Dosta lidi, kauli ka bi mogli takši den dvakrat gda so nistarni mali v vogr-gorstaupile Sombotelske spo-drüga manjšina. Morem pa šeststau, je prišlo vö pogledat, na leto meti, gnauk v ednoj skom geziki spejvali. minčice tö. Za njimi pa eške povödati, ka so se Romi letos ka se v škanzeni godi. narodnostnoj vesi, gnauk pa Ka bi lüstvo nej lačno ostalo, Đurđice ranč tak iz Sombote-lepau potrüdili pa napravili Manjšinski svetek se je začno v glavnom varaši Železne žu-so Romkinje v veukom šatori la, šteri so pesmarge Hrvatov lejpo srečanje. z nastopom ciganjske bande panije. Po svetešnjom guči je ciganjsko gesti küjale pa pek-v varaši. Bejdvej skupine so Besedilo in foto: Savaria, šteri so pred tremi župan z direktorom županij-le. Mele so kapüsto z več fele dobile ime po raužaj, Hrvatje Dušan Mukič Porabje, 20. septembra 2007 4 POLETNO DELO V LIPI Učenci in študenti so veseli, če jim ponujajo poletno delo, da lahko zaslužijo svojo žepnino. V današnjem času je na žalost brezposelnost zelo visoka, zato poletna služba pomeni zelo veliko študentom, in nenazadnje tudi staršem. V minulem letu in tudi letos sem imela možnost, da sem delala v Hotelu Lipa na recepciji. Veliko študentov se je prijavilo na delo, bilo nas je približno deset. Medtem ko mi delamo, stalni delavci grejo na dopust. Sama sem imela še večjo srečo. Ker študiram v Ljubljani, se šola začne oktobra, tako sem delala še tudi v septembru. Delo na recepciji je izgledalo tako, da smo delali v treh izmenah, in sicer osem ur v vsaki izmeni. To pomeni 8 ur zjutraj, popoldan in ponoči. Ponoči lahko delajo samo tisti, ki so že polnoletni, torej so stari več kot osemnajst let. Septembra pa sem delala s stalno zaposlenimi in smo delali v dveh izmenah, in sicer dvanajst ur podnevi oziroma ponoči. Delo na recepciji zahteva veliko odgovornosti, tam res moraš biti sposoben. Delo receptorke Pismo iz Sobote ni samo dvigovanje telefona, ampak pisanje računov, ko gostje iz hotela odhajajo in plačajo svoj račun. Spomnim se, ko sem imela približno deset odhajajočih gostov in sem morala istočasno pisati račun na računalniku, paziti na plačeva nje, ki poteka ali z gotovino ali z bančno kartico ali s čekom. Seveda direktorja še ni bilo nikjer, ker je bilo še prezgodaj, da bi mi pomagal, tako sem morala vse opraviti sama. Kako mi je srce bílo, da naredim vse točno in pravilno. Skakala sem od računalnika do bančnega avtomata, računala in razmišljala, celo sem se vmes nasmehnila tudi gostom, ki so nestrpno čakali. Na srečo mi je uspelo vse pravilno opraviti, kljub temu da sem še začetnica na tem področju in nimam še dovolj izkušenj. Dopoldnevi ponavadi minejo hitro. Nekateri delajo že ob šestih zjutraj, in ne samo nata karji pa receptorka, ampak tudi delavci Zveze Slovencev na Madžarskem. Ostali pridejo ob osmih, ko smo mi že po pili svojo kavico in smo že utrujeni od dela. Takrat pride ve čina delavcev Zveze, nenehno zvonijo telefoni, štarta resno življenje in delo v celi stavbi. Samo včasih pridejo ven iz pisarne na kavo ali na cigarete. Ljudje prihajajo, odhajajo, mi pa jim z veseljem pomagamo. Ponavadi pridejo na sestanke, želijo rezervirati avtobus ali poslati čestitko po radiu. Ali pa pridejo v restavracijo na kosilo. Ker lahko kupijo bon za meni vsak dan, veliko ljudi hodi jest v restavracijo. Velikokrat pa imamo skupine, ki pridejo na izlet iz Avstrije, Slovenije ali tudi iz drugih krajev Madžarske. Zelo sem vesela, ko pridejo Slovenci, ker se z njimi lahko pogovarjam. Takrat sem zelo ponosna, da govorim slovensko. Velikokrat me pohvalijo, da res lepo govorim, kljub temu da živim v Ljubljani, kjer se mladi pogovarjajo v slengu. Enostavno lepo sem se počutila v Lipi, včasih je sicer bilo težko in hudo, ko sem morala vstati ob petih zjutraj, ampak naučila sem se veliko novega, spoznala sem nove ljudi. Poletna služba je pomebna, ker dobimo delavne navade in se navadimo odgovornosti. Moramo se navajati na resno delo. Nočem s tem povedati, da v šoli ali na fakulteti ne poteka resno delo. Ampak na pragu odraslosti se je treba navaditi na življenje z velikimi črkami. V tem času se počutiš, da si na eni strani že odrasel, vendar si na drugi strani še vedno otrok. Na žalost se ne moreš odločiti tako, da bi ostal otrok za vedno. Lilla Fasching SMEJ JE POLONJE ZDRAVDJA Dragi moji, lübe moje, gnes sam nikšen optimističen gé. Rejsan, vseposedi kouli sebe vidim samo sveklino, lejpe pa dobre lidi, nut v sebi pa sam pun optimizma. Pa vejte, zakoj? Če nej, vam brž vöovadim. Pred časom sam spadno v nikšno takšo čüdno volo, ka mi je nej bilou za živeti, nej mi je bilou za mrejti pa nej mi je bilou za nikoj na toum svejti. Ja, takši vcejlak brezi volé sam biu. Tou se je eden čas vlejklo, dokeč me je nej vpamet vzeu eden poznanec. Na, ranč nej kolega, pa poznanec tö nej. Tak, tü pa tam sam ga vido gde v varaši. Pa me gleda pa me li gleda, dokeč ne pride k meni. Pravo mi je, ka njemi trno dé na žile, če vidi kouli sebe lidi brezi vsikše volé, brezi živlenja v sebi. Pa mi je začno tolmačiti, ka se lidge mujs moramo smedjati. Prej, ka smo tou vcejlak tapozabili v tej divdji časaj. - Smej je polonje zdravdja, - mi je povedo. Ge sam samo čako, naj kak najprva odide od mene. Rejsan mi je šou na žile s tistim svojim modrüvanjom. Doma sam biu eške bole brezi vole. Mlajši pa žena so ojdli kouli mene na eden kilomejter, takše volé sam biu. Eške moja tašča Regina, trno čedna ženska, je nej nikše volé mejla biti čedna pred meuv. In bi tak bilou tadale tö. Bi bilou, če bi se nej nika zgodilo. Nika velkoga. Samo eden ftič je leto po nebi pa spusto mojoj ženi na glavou tisto črno-bejlo vonječo onejo. Direktno na nouvo frizuro. Normalno bi bilou, ka bi se zatoga volo korila. Una pa nej! Samo se je začnila smedjati pa gučati, ka je kuman zdaj njena frizura skončana. -Tou bi eden frizer nej tak vedo naprajti, -se je eške tadale smedjala. Nete vörvali, eške ge sam se pomalek začno smedjati. Za eden čas smo se smedjali cejla držina. Nej smo se mogli doj staviti. Od smeja smo se že kobacali po dvouri. Tak, ka je moja tašča Regina poglednola vö nad okno, ka se godi. -Kak je leko eden ftičov drek vrejden telko smeja, - se je čemerila z naše dobre volé. Kak je tou prajla, smo se eške bole začnili smedjati. Eške večer nas je vse bolelo više poupka. In zatoga volo je den nagnouk grato lejpi. Tak sam se spoumno tistoga na pou poznanca pa tistoga, ka je smej pou zdravdja. Kak sam na drugi den gori stano, sam oupro friške novine. Isko sam vice. Pa sam je najšo. Eden je biu trno dober. Eške na dveraj slüžbe sam se smedjau. Pa nete vörvali, nagnouk sam se v slüžbi trno dobro čüto. Telko, ka sam nej popejvati začno. Lidge pa so me čüdno gledali, kak sam leko takši. Vej je pa gnesden takša šega, ka moraš biti v slüžbi lagve volé. Meni pa je bilou vse nebesko lepou. Pa tak mi je bilou doma tö. Pa na drugi den, pa na tretji, na štrti pa taktadale. Té recept od smeja je rejsan dober. Za takšo vrastvo ti ga eden padar ne more vöspisati. Rejsan, meni je gnesden vse lepou. Tou pa nede v račun mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. -Se ti je zmejšalo ali ka ti gé! Cejli svejt de k vragi, vsekouli so problemi, nevoule, ti pa odiš kouli, kak bi vsega toga nej bilou, - me je na red gemala. - Ti si rejsan nej normalen. Zatoga volo sam se z njou nej doj svado. Samo sam se začno smedjati, ka sam takši nejnormalen. Rejsan je leko tak, ka je človek nejnormalen, če si vse baje, ka so kouli nas, preveč ne gemlé k srcej. Depa če bi si je gemau pa se nej smedjau, bi vejn fertik biu. Zato, lübe moje, dragi moji, bojte mi lejpi, zdravi pa nej najbole normalni. Miki Porabje, 20. septembra 2007 5 Gda sam ešče šaular bijo v osnovni šauli v Števanovci, pa smo odmor meli, vsigdar smo vanej na dvauri bili, kakšno koli vrejmen je bilau. Če smo drugo nej mogli delati, te smo golaube gledali, šteri so vrkar na cerkvenom törmi sejdli. Gnauk smo je vküpprešteli, pa če se dobro spomnim, skur stau falatov ji je bilau. Bili so tam vsakše fele. Črni, bejli, šejkasti, velki pa mali tü. Vsigdar smo tau čakali, gda se zdignejo pa se odnesejo kauli po vesi. Z veseljom smo je gledali tašoga reda. Gnauk so samo od ednoga dneva do drugoga dneva taminauli. Od tistoga mau se v našoj krajini več nej vido telko golaubov. Za volo tauga sam tak naglo stavo auto v Čöpanci pri Janezi Ropoši, gda sam na dvorišči zagledno golaube. Janez so ranč iz lesa domau prišli s košarov v rokej. • Najšli ste kaj gob? začnem spitavanja, dapa z očami sam samo golaube gledo. »Nika smo najšli. Malo grbanjov, malo lisičic pa tak.« • Odavate ali za svoj tau? »Zdaj, gda malo najdemo, te tisto za nas, gda pa več kaj, te pa odavamo. Zdaj se dosta ne najde, zato ka je zdaj nej ta sezona. Včasin je tak bilau, če kakšni dež prišo, te grbanjov puno bilau. Zdaj pa nega, ne vejm ka je tau. Mogauče ka baude eške sezona zdaj jeseni. Vöpričakamo, vejpa čas mam, zato ka sam tak vsigdar doma. V Mačkovci na žagi sam delo. Slüžbo sam zgübo, zato ka je podjetje prepadnilo.« • Ka delate cejli den doma? »Dosta kaj. Istino, krave že nejmamo, zato ka se ne splača edno ali dvej držati. Pet svinj mamo, vse za svoj tau. Zmejs, gda nücamo, te enga bujemo. Etak nej trbej v mesnico odti mesau kipüvati. GOLAUBI NAMÉ VESELIJO Njive delamo, ka za svinje nücamo sildje, burgolo, tau vse pripauvamo. Ka pripauvamo, tisto nam nej trbej küpti, pa ne košta pejnaza.« • Tej golaubi, ka je tü v klonji mate, so vaši? »Seveda, ka so moji. Dja sam vsigdar emo golaube, pa že moj oča so meli, gda sam dja eške mali bijo. Zdaj nejmam tak dosta, kak sam šegau emo meti. Tej golaubi, ka je zdaj mam, so že vse velke sorte. Edni se zovejo Kingy, edni pa Grokeri, tretja sorta je pa s tejmi velki repami, dapa s tauga že samo enga mamo. Tej so nika spocrkali.« • Kak tau, ka se z golaubi spravlate? »Zato, ka name golaubi veselijo, zato je držim. Moj oča so vse navadne meli, pa sploj dosta. Kaulak pod strejej je puno globinjakov bilau. Gda so vöseli, je streja puno golaubov bila.« • Ka ste s telšimi golaubami delali? »Te smo golaube zatau meli, ka v nedelo smo vsigdar enga ali dva bujli, pa je globeča župa bila z nje naprajta.« • Dobra je bila? »Pa vejš, ka je dobra bila. Dapa zdaj več tašo ne delamo. Mi golaube zdaj že samo mamo za lepauto.« • Od kec ste te golaube sprajli? »V Markovci je bijo eden, šteri se je tü tak spravlo z golaubami kak zdaj dja. Dosta je meu pa pravo, če koma trbej, te on da zastonj. Tak so sé k meni prišli tej. Te hlačaste sam pa iz Petrauvec od enga pripelo. Samo skrb moram meti nanje, če je vöpistim.« • Zaka? »Zato, ka of pride ponjé pa je odnesé.« • Sto? »Vejpa djastrik (jastreb). Za volo tauga so notrazaprejti, pa samo za večer je malo vöpištjavam. Te že djastrik tak ne odi.« • Ne bojite se, ka se vam odnesejo? »Nej, od tauga se nej trbej bojati. Malo na strejo sedajo, malo so po dvorišči pa idejo sami na mesto.« • Tisti velki, šteri komaj dé, tisti se zna nesti? »Vsakši se nesé. Če so dugo notri, te so nej tak navajeni, če je več vöpištjavam, te se oni bola nosijo. Zdaj so tak nej navajeni pa se zdaj ne nesejo tak.« • Dosta dela mate z golaubami? »Z golaubami nejmaš dosta dela. Na mejsec gnauk njim vöspucaš, vodau njim menjavaš, polagaš je pa tak.« • Zato vsakši den je poglednete, nej? »Tau vejš, ka je poglednam, vej pa za lepoto je držim. Stojim, je gledam pa te tau namé veseli.« • Na leto se kelkokrat mali golaubi vözležejo? »Tak drži, ka trikrat po dvej djajci, dapa tej, šteri so notrazaprejti, tej samo gnauk, spomladi. Mlade golaube, ka so se vözlegli primana, sam tazdavo, naj se drugi tü veselijo njim.« • Vsi golaubi so na ednom mesti, ne bantivajo eden drugoga? »Nej najbaukše, ka so vküper, zato ka se klükajo tü skaus, baukše bi bilau, če bi vsakši posaba biu.« • Kak je gledam, vi-dim, ka po dva, dva sedita. Kak je tau? »Zato, ka vsikši ma svoj par, pa te tak lepau sedijo vküper. Pari se nikdar ne mejšajo med seuv.« • Kak si par najdejo? »Samo tak, če je ona re zervna, ovak brezi para ostane. Od drugoga kraj ne vzeme. Če nega golobice, te brezi para ostane.« • Tašoga nega, ka bi eden dvej emo? »Nega tašoga, on si eno najde pa te je tau na cejli žitek. Navadne golaube gda sam emo, tisti so taši bili, če brezi para austo, te se je odneso ta, gde si je par najšo, pa več nikdar nej prišo nazaj. Dapa tej, štere zdaj mam, tej nej, če je vöpistim, tej pri kuči ostanejo.« • Ka polagate golaubom? »Pšenico, kukarco pa tašo bola djejo. Gda mlade majo, te njim kukarco ne davam, zato ka mlade s kukarcov ne more krmiti. Te njim bola šaraut davamo.« • Če ranč nej dosta, dapa zato delo mate z njimi. Splača se tau vam? »Pa vejš, ka se splača, če ranč nej s pejnazi, liki s tejm, ka me vsikši den veselijo. Tau pa s pejnazi tak ne moreš küpti.« Karel Holec Porabje, 20. septembra 2007 6 MLADI PORABCI, MLADE PORABKE Vsakši narod se boji za svoj gezik, svojo kulturo, za tisto, zakoj volo je ranč ovakši od drügi narodov. Pri v manjšini živeči narodaj je tau eške bola fontoško. Zatoga volo se trbej brigati vsejm Porabskim Slovencom, naj vse duže ostanemo gora Slovenci na Vogrskom. En narod žive samo te, če žive, če se gonči njegvi gezik tü. Gezik pa leko žive samo tak, če se od generacije do generacije prejk da, ostane materni gezik pri mladi generacijaj. V Porabji so mlade dekline, mladi podje, steri so tak v srcej kak pri geziki pravi Porabski Slovenci. Vse več takšni mladi bi radi pokazali nota v slovenski novinaj Porabje. »Tisto leko delam, ka rad mam« • Gabor Bajzek z Gorenjoga Senika, moraš meti fontoško delo, ka te trno težko leko dobim zvöjn delovnoga mesta. Gde delaš pa ka za dela maš? »Delam v fabriki Opel pri vzdrževanji (karbantartás). Ge mam lidi, stere moram ravnati, depa ge sam tö delam. Rad delam, ka tisto leko delam, ka rad mam. Mi tiste mašine popravlamo, s sterimi delavci delajo. Če nauvi mašini pridejo, tiste nut postavlamo pa pokažamo delavcom, kak trbej delati z njimi.« • Kašne delavce maš? »Ge mam 11 lidi, od mene so starejši tö pa so fejs mladi tö gé. Ge pokažam, ka trbej delati, ka ge ne vejm, ge se tö navčim. « • Kak si zadovolen z njimi? Ali je velka briga ravnati delavce v tau velkoj fabriki? »Rad delam tam pa rad delam z njimi. Što pri nas dela, tisti je zatok tam, ka šké delati pa ga briga njegvo delo. Če uni ne delajo dobro, té sam ge tö lagvo delo. Mi mamo fejs dobro ekipo (csapat). Ranč tak dobri delavci so, steri so stopaj niže pa stopaj više od nas. Mi smo na nji navezani najbole, z njimi trno dobro leko vküper delamo, enomi drügomi smo samo na pomauč. Vsi smo na tejm, naj vsi najbaugše leko obredimo svojo delo, naj s svojim delom pomagamo delo drügi delavcov. Tau je samo tak leko, ka so na srečo samo tašni lidgé vküper, šteri radi majo svojo delo pa se fejs razmejo na svojo delo.« • Po kašni pauti si leko prišo do toga dela? »Mogo sam se v osnovni šauli dobro včiti, tam sam emo dobre školnike. Od tistec sam leko üšo v Sombotel v srednjo šaulo, tam sam se leko včiu tisto, ka sam sto. Vö sam se navčiu za elektrotehnika (elektroműszerész) pa od tistec tadale za telekomunikacijskega tehnika (híradástechnikus). 1991. leta, gda sam zgotovo srejdnjo šaulo, sam prišo es v fabriko.« • Gabor, kak tau, ka si se ti s svojo dobro pametjov nej včijo tadale? Čüdno, ka so te stariške tak njali. »Tau je bila ena moja napaka.« se malo zamisli pa se naraji zasmejé. »Stariške so gvüšno steli. Če bi uni nej bili, ge bi nikdar nej tá prišo, kama sam prišo. Najbola se njim leko zavalim za vse. Ge sam pa tak biu, gda sam ge v tretji razred odo tam v Somboteli, smo že delali tö. Pokazali so nam, ka leko delamo pa kak leko delamo. Tak se mi vidlo, ka nam se več ranč nej trbej včiti tadale, ka tau mi vejmo delati, se na tau razmejmo. V tašnoj šauli smo bili, gdé smo se včili tau, ka smo steli delati. Gda sam pa prišo v fabriko, sam üšo v Pešt, v Nemčijo, gdé smo se z drügimi vred včili tisto, ka nam je konkretno es trbölo.« • Té vas je sama fabrika posaba ešče tü pripravlala? »Kak sam es v fabriko prišo, sam na drügi keden že üšo v Pešt na mejsec dni se včit v eno fabriko. Potistim nej dugo sam pa üšo v Nemčijo. V tašno fabriko smo šli, v šteroj so tisti mašini bili, štere smo meli tü v varaškoj fabriki. Dostakrat sam biu tam, tau eno štiri lejt tak bilau, ka smo se vönavčili.« • Tak delavci kak fabrika je za tau, naj má razmejne, dobre delavce, ka nej? »Tau tak trbej, što neške, tisti zaman dé v šaulo, tak nede znau. Včasik nam v enom kedni tá povejo telko nauvoga, kelko se drügi v šauli leto dni včijo. Vsikšo leto nauvi projekt pride v fabriko pa vsigdar pridejo nauvi mašini z nauvo tehnikov. Tisto se vsikdar trbej navčiti, dostakrat dobimo tehnične knjige vcuj pa se doma navčimo. Tau je tak kak računalništvo. Kak naprej pride kaj nauvo, včasik se moramo tisto navčiti. Tau je tak vredi.« • Mašine mate zvekšoma iz Nemčije? »Ja iz Nemčije pa Merike. Tau bi eške rad pravo, zdaj, gda je fabrika doj stanila, so oprvim pripelali mašine iz fabrike iz Zreč pri Celji v Sloveniji. Ranč do zran nut kazali našim lidam, kak se dela z njinimi mašini. Tau je zatok velko delo, ka so do tegamau samo multifirme iz Nemčije pa Merike vozile mašine, zdaj so pa v Zrečah tašni mašin znali vküp postaviti, šteri je ranč tak dober, kvaliteten. Istino, ka so té mašin z nemškimi rezervnimi deli (alkatrész) vküper naprajli, depa uni so ga vküp postavili. Zdaj je Slovenija leko staupila med velke meričke pa nemške fabrike. S tem mašinom de se fejs važen rezervni del redo, tau je pogonska os (hajtórúd). Gnauk se vüdo en interju po televiziji, kak je povezan en podjetnik v Monoštri s Slovenijo, tau bi zdaj tö vrejdno bilau dati v tv. Pa tau tak dobro gé, ka malo leko gučimo z njimi slovenski. Prejdnjen nemški fejs zna, delavci menje, depa slovenski vsakši zna. Tak, ka što je zdaj iz Porabja, se leko z njimi pogučava.« • Zvöjn dobro opravlenoga dela ešče fejs morate znati nemški tü, ka nej? »Tau ne povejm, ka dobro znam nemški, depa dosta sam se navčiu sam doma pa sam odo na jezikovni tečaj tö. Tisto je najbola dobro gé, če je človek tam med Nemci v Nemčiji gé, ka samo nemško rejč čüje pa je prisildjen, naj razmi tö. Ge zdaj tehnične reči nemško dosta bola znam kak slovenski, ka tau vsakši den redno nücam.« • Ka pa drügo sakmo, telekomunikacijsko tehniko (híradástehnika) maš za hobi, na stero se tü fejs dobro razmejš, ka si nam svedočo na naši velki prireditvaj? »Ja, tau je meni hobi, depa tau ge tö ne morem ta gledati, če nika ne moremo naredti. Gda za dosta lidi trbej ozvočitev (hangosítás), te se ne smej tau zgoditi, ka nede dobro. Tisto ne morem tak naprajti, ali de dobro ali nej. Tisto mujs mora biti dobro! Gda sam se vönavčo v šauli, te so na Gorejnjom Seniki ške bili mladi goslarge, njim smo tau delali. Potistim sam ge üšo v fabriko. Gda sam nej emo cajta, sam se nej spravlo s tem. Depa zdaj že včasik pa mam cajt. Mam potrejbne mašine, ka trbej, tisto küpim vcuj, vejm naredti. Ka je staro, je lejpo gé, tisto tö tá dejem, depa zdaj več s tistim ne more tak lepau delati. V tistom cajti tisto tö lepau djalo. Depa zdaj že bola lepau trbej, bole baugše mašine trbej. Znam, ka nej trbej tak drago küpiti, geste bole falo tö pa tisto tö ranč tak dobro gé.« • Vidim, ka je pri ozvočitvi tvoja prava rauka tvoj menši brat. Leko se on tü na tau pripravla? »On zdaj v ausmi razred odi. On se že zdaj bole vcuj razmej, kak steri se včijo ške na šauli. Ne vejm, ka de delo, depa tau se ma fejs vidi. Dostavse vidi doma, vse leko vösproba. Drügi brat Blaž, on pa že v tisto srejdnjo šaulo odi kam sam ge odo. Ka od mene vidita, ka ge delam z računalnikom ali ozvočenjem, tau se njima tö fejs vidi. Starišom se tau tak fejs ne vidi, ka de vsikši ranč tau delo.« • Gda si vpamet vzejo, ka tebé tau briga? »Po mojem je tau tü doma v osnovni šauli tak vküp prišlo. Včili smo se tehniko, meli smo radio na šauli, ozvočenje je tö trbölo, sam vcuj biu. Srečo sam tö emo, ka gda sam ge 1987. leta prišo v srejdnjo šaulo, so ranč v tistoj leti začnili včiti tejva dva poklica na šauli. Etak sam se včiu tisto, ka sam rad emo pa leko de-lam tisto, ka rad mam.« Klara Fodor Porabje, 20. septembra 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA ŠOLSKI IZLET V LJUBLJANO MATEMATIKA 7. septembra 2007 zjutraj ob pokazal obnovljeno stavbo. tela pol osmih so se števanovski Videli smo lepe freske, na ka-kjer smo imeli tou istina gé. Tou tumačita ata Viki pa mama Vika tö svo jima dvojčkoma Viktori pa Viktoriji. Njiva pa kak mlajši, včasi si kaj data valati, včasi pa nej. Na, tou od šoule sta si tumačila vcejlak po svoje. Kak tou vövidi, se je najbole leko vidlo v drugom klasi. Včili so se poštevati. Vej pa vejte, tisto: kelko je 3 x 3? Dvojčka sta dvej bistrivi glavé. Depa prefriganivi glavé tö. In v šouli je trbelo doj s table spisati cejlo računanje od ena do deset. Ka do se leko mlajši doma včili na pamet. Na tabli pa je pisalo: 1x1=1 1x2=2 2x2=4 pa tak vse do konca 10 x 10 = 100 Leranca njim je dala eden dober mejsec časa, ka se tou doma pomalek navčijo. Na, zmejs so se v šouli tö včili. Ponavlali so, kak se tou povej, ka njim več v glavej ostane. Pa je prišo den, gda ji je začnila spitavati. Pomalek sta na red prišla dvojčka Viktor pa Viktorija tö. Najprva je zdignola Viktorijo. Mogla je povedati vse račune s štirko. Viktorija je samo gledala Viktora. Leranca pa je čakala. -Na, Viktorija? Začajva tou, kelko je 4 x 1 vsikši vej. Ti bole povej, kelko je 4 x 3? Viktorija pa je gledala svojga brata. Zato je gor stano. Bistro pa na glas je povedo, ka je tou gé dvanajset. Pa je tadale povedo vse račune od nesrečne štirke. -Tou si se lepou navčo, -je prajla leranca. -Depa ge sam pitala tvojo sestro, ka nej? Zdaj se je dun zglasila eške Viktorija. Povedala je, ka se je una navčila računati od šestke do desetke, Viktor pa od enke do petke. Leranca njiva je samo fejs gledala. Pa jiva je zato li pitala, zakoj sta se nej oba navčila cejlega računanja. -Vej pa sva se, nej? -sta gučala oba v eden glas. -Müva sva gé se najedli, smo se namestili v sobah. Prenočišče smo imeli na dvanajstem nadstropju. Ko smo odložili prtljago, nas je že čakal drugi program. Dve študentki, Edina in Tjaša, turistični vodnici sta nas čakali in smo si šli ogledat glavno mesto, Ljubljano. Naštela bi le nekaj znamenitosti: Prešernov trg, kip Franceta Prešerna, Tromostovje, Univerza, Zmajski most. Ljubljanski grad je bil zelo lep in zanimiv, peljali smo se gor z vzpenjačo. Z gradu smo spet videli celo Ljubljano in smo si ogledali tudi zgodovinski film. Zvečer ob sedmih smo imeli večerjo, po večerji smo se pa peljali s čolnom po Ljubljanici. Z bogatimi spomini smo šli nazaj v hotel. V soboto smo bili malo utrujeni, ampak po zajtrku smo nadaljevali s spoznavanjem Slovenije. Peljali smo se na Vrhniko, kjer smo si ogledali rojstno hišo Ivana Cankarja. Turistična vodnica nam je zanimivo pripovedovala o pisatelju. Ogledali smo si cerkev Svete Trojice. Naše naslednja pot je peljala v Bistro, kjer smo si ogledali tehniški muzej. Po kosilu smo se vrnili v Ljubljano. Popoldan smo preživeli v živalskem vrtu. Učence so zanimale različne živali. Pred nami je bila še dolga pot, zvečer ob pol enajstih smo se vrnili domov. V imenu učencev in učiteljev se še enkrat lepo zahvalim Laciju Kovaču za to potovanje, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa za finančno podporo. učenci in učitelji zbrali in se peljali na izlet v Slovenijo. To potovanje je bilo za učence zelo zanimivo, 24 učencev in 6 učiteljev se ga je udeležilo. Finančna sredstva za pot je pridobil in celo potovanje organiziral učitelj Ladislav Kovač. Kot ravnateljica šole se posebej zahvaljujem njemu za trud, kajti precej dela je bilo vse organizirati, napisati natečaj. Denar za šolski izlet je dobil od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane. Naš cilj je bil spoznati Ljubljano, glavno mesto Slovenije. Okrog pol enih smo se pripeljali v Ljubljano. Naj terih smo lahko spoznali naselitev Slovencev in slovensko zgodovino. Za spomin smo bi si ovak brodila, vej sta pa dvojčka, ka nej? Državni zbor R Slovenije. Ma-Državni zbor«. jica rij Geč nas je sprejel in nam Potem smo se peljali do ho- Miki Roš Porabje, 20. septembra 2007 ogledali smo si, kje zaseda pisom: »Republika Slovenija ravnatel dobili tudi razglednico z na CHA-CHA-CHA ZA PORABSKO MLADINO PETEK, 21.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: ZAČARANO ŽIVLJENJE, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: DRESURA, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZVESTI PRIJATELJI, OTR. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PETEK, 21.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 PODOBA PODOBE, 12.35 EVROPSKI MAGAZIN, 13.05 GOLA PIŠTOLA, AM. FILM, 14.30 ŠPORT ŠPAS, 15.00 MOZAIK, 15.55 VEČINA VESOLJA MANJKA, ANG. ZNANSTV. ODD., 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 PRIMORSKI MOZAIK, 17.50 POROČILA, 17.55 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 18.25 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 20.45 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 21.40 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. HUM. NAD., 22.10 K-19: ČRNA VDOVA, ANG.-AM. FILM, 0.25 ŠPICELJ, NIZ. FILM, 2.10 8 X 45: VRATA V PEKEL, AVST. NAN., 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL * * * SOBOTA, 22.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 UMKO, 14.10 TEKMICA, AVSTR. FILM, 15.55 VRTILJAK, IZBOR, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, IZBOR, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.00 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 ZGODBA O DVEH SESTRAH, JUŽNOKOREJSKI FILM, 2.15 DNEVNIK, 2.35 INFOKANAL SOBOTA, 22.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.05 SKOZI ČAS, 8.15 VROČI STOL, 9.10 TARČA, 10.40 PRIMORSKI MOZAIK, 11.10 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 12.00 FIA IN KLOVN, NORVEŠKI FILM, 15.55 TENIŠKI TURNIR WTA (Ž), POLFINALE, 17.05 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 20.00 LJUBI ME ... NE LJUBI ME, FRANC. FILM, 21.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.00 PRVI IN DRUGI, 22.20 OČE, ANG. TV FILM, 23.45 HUFF, AM. NAD., 0.35 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL * * * NEDELJA, 23.09.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, ŠVEDSKI FILM, 2.05 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 23.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 10.20 PRVI IN DRUGI, 10.40 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC Z GOSTI, 11.10 POMAGAJMO SI, 11.40 GLOBUS, 12.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.10 SPEEDWAY ZA GRAND PRIX, 14.25 NOGOMET, NEW CASTLE - WEST HAM, 16.15 ŠPORTNI FILM, 16.25 TENIŠKI TURNIR WTA (Ž), FINALE, 18.30 NOGOMETNA ODDAJA, 19.30 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.55 DVAJSET TISOČ ULIC POD NEBOM, ANG. LIT. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 HUJŠAJMO!, AN. NAD., 23.45 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 24.09.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 BOLEČINA NEDOŽIVETEGA, PORTRET IVANA MINATTIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.05 MOZART: V DEŽELI OPERE, 16.20 BESEDI NA SLEDI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 FESTIVAL LJUBLJANA 2007: LOS ROMEROS, 0.20 PLANET ZEMLJA, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 NLP, RAZVEDRILNA ODD., 12.30 VRTILJAK, IZBOR, 15.00 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 15.45 OSMI DAN, 16.15 ARS 360, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.30 KRVNE VEZI, ANG. NAD., 20.00 SONCE, ANG. ZNANSTV. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 FREKVENCA IN ARITMIJA, 23.30 TRINAJSTICA, FRANC. FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL * * * TOREK, 25.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: CESARJEVA NOVA OBLAČILA, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKA MEGLA, 16.15 KOŽA, DLAKA, PERJE: ŽIVALI NA DREVESIH, DOK. NAN., 16.20 HOTEL OBMORČEK: LEDENI MOŽ, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BIVANJE Z VIRUSI, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 POGUM MOLKA, IT. DOK. ODD., 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 BILL CLINTON IN HILLARY RODHAM CLINTON, NEMŠ. DOK. ODD., 0.00 NEKAJ IZ BOŽJIH ROK, AM. FILM, 1.50 MODRO, 2.20 DNEVNIK, 2.55 INFOKANAL TOREK, 25.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.00 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 15.00 STUDIO CITY, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.00 CON ANIMA, PORTRETNI FILM DIRIGENTA MARKA LETONJE, 20.00 MUZIKAJETO: HIPHOP, IGR.-IZOBR. MLAD. SER, 20.30 GLOBUS, 21.00 CALLASOVA IN ONASSIS, IT. NAD., 22.40 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 0.10 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL * * * SREDA, 26.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 BIVANJE Z VIRUSI, DOK. ODD., 11.30 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PISAVE, 13.40 POGUM MOLKA, IT. DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KOLJA, ČEŠKI FILM, 21.30 SKRITA KAMERA FRANCIJA KEKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL SREDA, 26.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 12.20 HRI-BAR, 13.25 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 14.35 MOZAIK, 15.30 SONCE, ANG. ZNANSTV. ODD., 16.25 SP V KOLESARSTVU, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 DIAGONALE, 18.55 VEČERNI GOST: PROF. DR. MIRAN HLADNIK, 19.55 NOGOMET, LIGA TELEKOM, DOMŽALE -GORICA, 21.50 SEN KRESNE NOČI, ANG. DRAMA, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 23.50 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 27.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVESTI PRIJATELJI, OTR. NAD., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 EMIGRANT, IGRANI FILM IZ POLJSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SKRIVNOST MALATERRE, FRANC. TV FILM, 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.45 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 27.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.35 KALEJDOSKOP, 14.00 GLOBUS, 14.35 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 15.30 SP V KOLESARSTVU, 17.00 AKTUALNO, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LYNX MAGAZIN, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC Z GOSTI, 19.45 PESEM KAMNA, 20.00 KAVARNA ASTORIA, SLOV. FILM, 21.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.25 GARDELOVO IZGNANSTVO, FRANC. KOPR. FILM, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL Na Slovenskoj zvezi si želimo, naj porabsko mladino bola leko potegnemo v Slovenski kulturni center, naj ji leko ponidimo nika veseloga, nauvoga, steromi se leko radöjvajo, s sterim si fizično leko (oh)ranijo svojo tejlo za dobro zdravdje. Zatau pripravlamo tečaj moderni plesov. Tau so latinskoameriški plesi (cha-cha-cha, samba, rumba, paso doble, jive) pa standardni plesi (angleški valcer, dunajski valcer, tango, slowfox, quickstep). Glasijo se leko tak mlajši kak odrasli. Pri mlajšaj se mora sam stariš odlaučiti, če je dejte za tau, ka samo leko odi v Monošter ali pa samo vküper s starišom. Čakamo tak pojbe kak dekline, vej se pa pleše v paraj. Moderne plese de včiu mladi pojep Jože Küzmič, steri je že pleso v Porabji na Porabskom dnevi v Sakalovci pa na Vaškom dnevi na Gorejnjom Seniki. Tečaj plesov de na keden gnauk, ali v pondejlek ali v četrtek zadvečerek, o tejm se na najprvi vöri odlauči. Vöra se leko začnejo od 16.15 vöre dale, nagnauk sta dvej šaulski vöri (90 minut). Če bau zavole mlajšov, té do se mlajši leko včili plese od 16.15 vöre do 17.45, etak se iz vse porabski vasi z rednim avtobusom leko pripelajo pa odpelajo domau tü. Če bau zavolé odrasli, za nji de ples večer od 18.00 vöre do 19.30 vöre. Drüga varianta je leko, če de se malo mladi glasilo, do mlajši pa odrasli leko vküper. Tečaj moderni plesov začnemo samo té, če de minimalno 10 parov mladi. Za mlajše de koštalo za šaulsko vöro 100 forintov, tau de mejsečno 800 forintov, za odrasle pa 150 forintov, mejsečno 1200 forintov. Vsakšomi de plačati trbelo na konci vöre vsakšo paut, etak furt samo tisti plača, steri je biu na vöri. Slovenska zveza pa s pomočtjauv Porabje d.o.o. poskrbi za šenki mesto (dvorano) v Slovenskom daumi. Tečaj se začne v pondejlak, 8. oktobra 2007 pa de držo do juniuša. Glasite se leko do srejde, 3. oktobra 2007 na telefonski numeri Slovenske zveze 380-208 ali 552-596. Vsakši naj nota povej svojo menje pa rojstno leto. Klara Fodor sekretarka ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.